[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.9.2007

COM(2007) 515 konč.

2007/0189 (CNS)

Predlog

ODLOČBA SVETA

o izvajanju Uredbe (ES) št. 168/2007 v zvezi s sprejetjem večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2007–2012

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Svet je 15. februarja 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 168/2007 (Uredba)[1] o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (Agencija). Agencija je začela delovati 1. marca 2007. Cilj Agencije je ustreznim institucijam, organom, uradom in agencijam Skupnosti ter njenim državam članicam pri izvajanju prava Skupnosti na področju temeljnih pravic zagotoviti pomoč in strokovno znanje v podporo polnemu spoštovanju temeljnih pravic pri sprejemanju ukrepov ali oblikovanju poteka dejavnosti v okviru njihovih pristojnosti. Agencija opravlja naloge, da bi se v okviru pristojnosti Skupnosti, kot so določene v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, dosegel ta cilj, in se pri opravljanju nalog sklicuje na temeljne pravice, kot so opredeljene v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, vključno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter Evropsko socialno listino. Te temeljne pravice se zlasti odražajo v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ob upoštevanju njenega statusa in priloženih pojasnil. Naloge, zaupane Agenciji, so povezane z zbiranjem in analizo informacij ter podatkov, svetovanjem preko poročil in mnenj, ter sodelovanjem s civilno družbo in ozaveščanjem. V skladu s členom 5 Uredbe tematska področja dejavnosti Agencije določi Svet z večletnim okvirom. Znotraj teh tematskih področij bo Agencija popolnoma neodvisno opravljala zgoraj navedene naloge. Vendar to ne vpliva na zahteve Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije v skladu s členom 4(1)(c) in (d) Uredbe zunaj teh tematskih področij, če njeni finančni in človeški viri to omogočajo. Cilj tega predloga je vzpostaviti večletni okvir za Agencijo, kakor zahteva člen 5 Uredbe. |

Splošno ozadje Uredba določa osnovne elemente večletnega okvira v členu 5(2), ki najprej določa, da okvir zajema pet let. Drugič, med tematskimi področji mora vključevati boj proti rasizmu, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti. Preambula Uredbe pojasnjuje, da mora poleg pojava rasizma, ksenofobije in antisemitizma Agencija, kot naslednica Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije[2], tudi v prihodnje obravnavati zaščito pravic pripadnikov manjšin in tudi enakost spolov, kot bistvene elemente varstva temeljnih pravic. Tretjič, večletni okvir mora biti v skladu s prednostnimi nalogami Unije ob upoštevanju smernic, ki izhajajo iz resolucij Evropskega parlamenta in sklepov Sveta na področju temeljnih pravic. V okviru resolucij Evropskega parlamenta so bila v zadnjih letih obravnavana naslednja področja[3]:, povezana s temeljnimi pravicami: rasizem in ksenofobija; nediskriminacija in enako obravnavanje; diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti; homofobija v Evropi; diskriminacija zaradi invalidnosti, vprašanj glede invalidnosti; svoboda izražanja, zbiranja in združevanja ter misli; svoboda izražanja na spletu; pravica udeležbe na volitvah pod enakimi pogoji; pravica do izobraževanja, svoboda izobraževanja in usposabljanja deklet in žena; solidarnost in socialne pravice; otrokove pravice; enakost spolov, pravice žensk, nasilje nad ženskami; obrezovanje ženskih spolnih organov; trgovina z ljudmi; državljanske pravice in sodstvo; pravica do azila; priseljevanje; vključevanje priseljencev; varstvo narodnih manjšin, pravice manjšin in romska problematika; spoštovanje kulturne, verske in jezikovne raznolikost; smrtna kazen; duševno zdravje. Prednostne usmeritve, ki jih je izdal Svet, je mogoče navesti na podlagi sklepov Evropskega sveta v zadnjih letih, in sicer[4]: evropska migracijska politika, med drugim z vključevanjem in azilno politiko; vprašanja glede vizumov in mejne kontrole; trgovina z ljudmi; enakost spolov; boj proti terorizmu; mladi. Večletni okvir mora ustrezno upoštevati finančne in človeške vire Agencije. Finančni viri Agencije za obdobje, ki ga zajema ta večletni okvir, so bili določeni v finančnem okviru, priloženem k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[5] ter predstavljeni v dokumentu V, finančno programiranje za obdobje 2008–2013 v okviru izjave Komisije o načrtih za leto 2008[6]. Končno, večletni okvir mora vključevati določbe, da se zagotovi komplementarnost s pristojnostmi drugih organov, uradov in agencij Skupnosti ter Unije, in tudi s Svetom Evrope ter drugimi mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju temeljnih pravic. Agencije in organi Skupnosti, ki jih večletni okvir najbolj zadeva, so Evropski inštitut za enakost spolov, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1922/2006[7] in evropski nadzornik za varstvo podatkov, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 45/2001[8]. Ker bo vprašanja enakosti spolov obravnaval Evropski inštitut za enakost spolov v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1922/2006, bosta Agencija in Inštitut sprejela memorandum o soglasju, ko bo Agencija lahko zagotovila primerno usklajevanje v skladu s členom 7 Uredbe. Ti elementi pomenijo merila, na podlagi katerih mora temeljiti večletni okvir, skupaj s področjem delovanja Agencije v skladu s členom 3 Uredbe. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN PRESOJA VPLIVA |

Komisija je 25. oktobra 2004 izdala Sporočilo o Agenciji za temeljne pravice, s katerim je sprožila javno razpravo, ki je obravnavala tudi vprašanje tematskih področij. Na podlagi pisnega posvetovanja je bilo posredovanih sto odgovorov. Prispevke je poslalo deset držav članic, evropski in mednarodni organi, nacionalni organi, odgovorni za človekove pravice, boj proti diskriminaciji in enake možnosti, akademiki, zasebniki in skoraj 60 nevladnih organizacij. Javna obravnava je potekala 25. januarja 2005. Prijavljenih je bilo več kot 200 sodelujočih, predstavnikov zgoraj omenjenih interesnih skupin. Posvetovane interesne skupine so se strinjale, da se Agenciji dodelijo določene tematske prednostne naloge, omenjena pa so bila zlasti naslednja področja: diskriminacija (med drugim na delovnem mestu); varstvo podatkov; azil; priseljevanje; vključevanje temeljnih pravic v politike Skupnosti; pravice žrtev; pravice manjšin; dostop do sodstva; pogoji za odvzem prostosti; ukrepi za boj proti terorizmu; temeljne socialne pravice; vprašanja enakosti spolov. Posvetovanje je bilo del ocene učinka[9], ki je podprla možnost ustanovitve „Agencije za usmerjeno opazovanje in vrednotenje političnih področij Unije“. Ta možnost je bila uresničena z Uredbo, ki je vsebovala merila za določitev številnih področij, v katerih je prispevek Agencije najbolj potreben za razvoj politik Skupnost. Poleg tega se je Komisija pri pripravi predloga posvetovala z upravnim odborom Agencije za temeljne pravice na zasedanju odbora z dne 12.–13. julija in prejela pisne pripombe v dopisu z dne 25. julija 2007. Komisija je v tem predlogu upoštevala pripombe, izražene na posvetovanju. Vsi dokumenti, povezani s posvetovanjem in oceno učinka so na voljo na: http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/rights/fsj_rights_agency_en.htm. |

PRAVNI VIDIKI PREDLOGA |

Povzetek predlaganih ukrepov Komisija je na podlagi meril, določenih v Uredbi, predlagala, da se v večletni okvir Agencije za obdobje 2007–2012 vključijo naslednja tematska področja: a) rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost; b) diskriminacija zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali diskriminacija pripadnikov manjšin; c) odškodnina za žrtve, preprečevanje kriminala in s tem povezani vidiki, pomembni za varnost državljanov; d) varstvo otrok, vključno z otrokovimi pravicami; e) priseljevanje in vključevanje migrantov; f) azil; g) vizumi in mejne kontrole; h) sodelovanje v demokratičnem delovanju Unije; i) vprašanja človekovih pravic, povezana z informacijsko družbo; ter j) dostop do učinkovitega in neodvisnega sodstva. Seznam je „aktualen“ ali „politično usmerjen“, kar dovoljuje Agenciji, da obravnava vse probleme, povezane s temeljnimi pravicami, ki lahko nastanejo znotraj posameznega tematskega področja. Ko bodo ta tematska področja vključena v večletni okvir, bo to do neke mere vplivalo na vsa poglavja Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vendar bodo tematska področja omejena na ustrezno število. |

Pravna podlaga Pravna podlaga za predlagan Sklep Sveta je člen 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: Sklep Sveta, ki je ustrezen pravni instrument za vzpostavitev večletnega okvira za agencijo Skupnosti. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog nima neposrednih proračunskih posledic za proračun EU. |

PODROBNA RAZLAGA PREDLOGA Na podlagi tematskih področji dejavnosti (člen 2) lahko Agencija obravnava probleme, povezane s temeljnimi pravicami, ki lahko nastanejo znotraj posameznega tematskega področja. Rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost: to tematsko področje določa sama Uredba. Diskriminacija zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali diskriminacija pripadnikov manjšin: skoraj vse interesne skupine pričakujejo, da bo Agencija obravnavala razloge za diskriminacijo iz člena 13 PES, da poleg rasnega in etničnega porekla pomeni tudi spol, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Zadnji razlog, pripadniki manjšin, se odraža v preambuli Uredbe. Ostala področja so podobna „rasni ali etnični pripadnosti“, zato lahko Agencija izkoristi širok obseg strokovnega znanja in načinov zbiranja podatkov. Poleg tega bo v okviru tega tematskega področja mogoče zajeti na primer „večkratno diskriminacijo“, diskriminacijo na delovnem mestu, ali vidike, povezane z vprašanji „družbenega vključevanja“. Kar zadeva „spolno usmerjenost“ tako zadnji razvoj dogodkov v EU kot tudi močna zahteva resolucij Evropskega parlamenta glede homofobije, spodbujata vključitev tega področja v večletni okvir. V okviru tega naslova, bi Agencija lahko obravnavala tudi „vprašanja enakosti spolov, vključno z integracijo načela enakosti spolov“ s komplementarnostjo in v tesnem sodelovanju z dejavnostmi Evropskega inštituta za enakost spolov na podlagi memoranduma o soglasju, ki ga bosta sklenila Agencija in Inštitut. Odškodnina za žrtve, preprečevanje kriminala in s tem povezani vidiki, pomembni za varnost državljanov: z vzpostavitvijo območja svobode, varnosti in pravice je postala varnostna politika bistvena tudi znotraj ES, z namenom olajšanja prostega pretoka oseb, pri čemer se zagotovi varnost in zaščita državljanov. Preprečevanje kriminala je nepogrešljiv del teh prizadevanj. „Pravice žrtev“ morajo biti vključene v tematska področja, ki ustrezajo pravu Skupnosti o državni odškodnini žrtvam kaznivih dejanj ali trgovanja z ljudmi. Za ta področja obstaja dejanski interes s strani interesnih skupin. Varstvo otrok, vključno z otrokovimi pravicami: to področje zajema otrokove pravice, kar je očitno povezano s prednostnimi nalogami Skupnosti. Delo bi bilo predvsem povezano s področji prostega pretoka, izobraževanja, socialne vključenosti in politikami na področju mladine, mediji in drugimi zadevnimi politikami Skupnosti. Priseljevanje: enako je mogoče reči za priseljevanje; zlasti v zvezi s postopki na mejah in pogoji v centrih za pridržanje nezakonitih priseljencev ter tudi vidiki, povezanimi z žrtvami trgovanja z ljudmi, so bili izraženi pomisleki glede temeljnih pravic. Vključevanje migrantov je tesno povezano s priseljevanjem. To je področje, v katerem imajo temeljne pravice pomembno vlogo in se pričakuje sodelovanje EU. V okviru tega tematskega področja, bi lahko Agencija obravnavala tudi zadevne vidike socialne vključenosti, „svoboda veroizpovedi“, kot tudi vprašanja „obrezovanja ženskih spolnih organov“, ali „prisilne poroke“. Azil: to je očitno tematsko področje Agencije, ker zadeva posebej ranljivo skupino ljudi in je predmet obsežne zakonodaje Skupnosti, katere bistveni del so temeljne pravice. Poleg tega tudi interesne skupine v veliki meri pričakujejo, da bo Agencija delovala na področju azila. Politika o „mejah in vizumih“ je dejanski del temeljne pravice do prostega gibanja. To področje je predlagano, ker bi morebitno ravnanje predstavnikov državne oblasti na tem področju lahko vplivalo ne le na državljane tretjih držav ampak tudi na državljane Unije. V večini zakonodajnih instrumentov na področju meja in vizumov obstajajo posebne klavzule za spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin. Sodelovanje v demokratičnem delovanju Unije: to tematsko področje zadeva pravico državljanov Unije, da sodelujejo na lokalnih volitvah in volitvah v Evropski parlament. Vprašanja človekovih pravic, povezana z informacijsko družbo, zajemajo pomembna vprašanja, kot na primer življenje in varstvo podatkov. To področje je tesno povezano s preglednostjo politik in upravljanja Skupnosti ter pravicami do zasebnosti in zato vsebuje ta vprašanja. To tematsko področje so interesne skupine večkrat omenile. Dotaknilo bi se tudi vprašanj, kot je internet in drugi mehanizmi elektronske komunikacije, ugotavljanje radijske frekvence, svoboda govora in javni interesi glede varnosti ter boj proti kriminalu in tudi intelektualna lastnina. Dostop do učinkovitega in neodvisnega sodstva: obstaja zakonodaja Skupnosti za olajšanje dostopa do sodstva (pravna pomoč, poenostavljeni civilni postopki, pravo varstva potrošnikov), ki je pomemben del evropskega območja civilnega sodstva. |

1. 2007/0189 (CNS)

Predlog

ODLOČBA SVETA

o izvajanju Uredbe (ES) št. 168/2007 v zvezi s sprejetjem večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2007–2012

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice[10] in zlasti člena 5(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[11],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[12],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Da bi Agencija lahko pravilno opravljala svoje naloge, je treba z večletnim okvirom, ki zajema pet let, kakor je določeno v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 168/2007, določiti natančna tematska področja njenega delovanja.

(2) Okvir mora med tematskimi področji delovanja Agencije vključevati boj proti rasizmu, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti.

(3) Okvir mora biti v skladu s prednostnimi nalogami Unije ob upoštevanju smernic, ki izhajajo iz resolucij Evropskega parlamenta in sklepov Sveta na področju temeljnih pravic.

(4) Okvir mora ustrezno upoštevati finančne in človeške vire Agencije.

(5) Okvir mora vključevati določbe, da se zagotovi komplementarnost z drugimi organi, uradi in agencijami Skupnosti ter Unije, in tudi s Svetom Evrope ter drugimi mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju temeljnih pravic. Agencije in organi Skupnosti, ki jih večletni okvir najbolj zadeva, so Evropski inštitut za enakost spolov, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1922/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov[13], in evropski nadzornik za varstvo podatkov, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[14], katerih cilje je treba upoštevati.

(6) Komisija se je pri pripravi tega predloga julija 2007 posvetovala z upravnim odborom Agencije o temeljnih pravicah na zasedanju odbora z dne 12.–13. julija in prejela pisne pripombe v dopisu z dne 25. julija 2007.

(7) V skladu s členom 5(3) Uredbe Agencija lahko odgovori na zahteve Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije v skladu s členom 4(1)(c) in (d) Uredbe zunaj tematskih področij dejavnosti, določene v tem večletnem okviru.

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1 Večletni okvir

1. S tem se vzpostavi večletni okvir za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) za obdobje 2007–2012.

2. Agencija opravlja naloge, določene v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 168/2007, v okviru tematskih področij iz člena 2.

Člen 2 Tematska področja

Tematska področja so naslednja:

a) rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost;

b) diskriminacija zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali diskriminacija pripadnikov manjšin;

c) odškodnina za žrtve, preprečevanje kriminala in s tem povezani vidiki, pomembni za varnost državljanov;

d) varstvo otrok, vključno z otrokovimi pravicami;

e) priseljevanje in vključevanje migrantov;

f) azil;

g) vizumi in mejne kontrole;

h) sodelovanje v demokratičnem delovanju Unije;

i) vprašanja človekovih pravic, povezana z informacijsko družbo; ter

j) dostop do učinkovitega in neodvisnega sodstva.

Člen 3 Komplementarnost in sodelovanje z drugimi organi

1. Agencija zagotovi ustrezno usklajevanje z zadevnimi organi, uradi in agencijami Skupnosti, državami članicami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo pod pogoji, določenimi v členih 7, 8 in 10 Uredbe (ES) št. 168/2007, za izvajanje okvira.

2. Agencija zlasti usklajuje svoje dejavnosti z dejavnostmi Sveta Evrope v skladu s pogoji iz člena 9 Uredbe (ES) št. 168/2007 in s sporazumom, navedenim v tem členu.

3. Agencija bo obravnavala vprašanja, povezana z diskriminacijo zaradi spola samo delno in v ustreznem obsegu glede na delo, ki ga mora opraviti v zvezi s splošnimi vprašanji o diskriminaciji iz člena 2(b) ob upoštevanju, da so splošni cilji Evropskega inštituta za enakost spolov, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 1922/2006, prispevati k spodbujanju in krepitvi načela enakosti spolov, vključno z integracijo načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti ter v s tem povezane nacionalne politike, in boja proti diskriminaciji zaradi spola ter ozaveščati državljane EU glede enakosti spolov z zagotavljanjem tehnične pomoči institucijam skupnosti, zlasti Komisiji in organom držav članic.

4. Agencija opravlja svoje naloge na področju vprašanj glede človekovih pravic, povezanih z informacijsko družbo, brez poseganja v pristojnosti evropskega nadzornika za varstvo podatkov, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, zlasti njihove pravice do zasebnosti, s strani institucij Skupnosti in organov v skladu z njihovimi odgovornostmi in pristojnostmi, določenimi v členih 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 53, 22.2.2007, str. 1.

[2] Agencija je ustanovljena na podlagi predhodnega Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije, ustanovljenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1035/97 z dne 2. junija 1997 (UL L 151, 10.6.1997, str. 1, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1652/2003, UL L 245, 29.9.2003, str. 33).

[3] Resolucije z dne 17.1.2006, 18.1.2006, 2.2.2006, 16.2.2006, 15.3.2006, 1.6.2006, 14.6.2006, 15.6.2006, 6.7.2006, 6.9.2006, 28.6.2006, 26.10.2006, 15.11.2006, 16.11.2006, 30.11.2006, 26.5.2005, 18.1.2007, 1.2.2007, 13.3.2007 in 26.4.2007.

[4] Zasedanja Evropskega sveta v Bruslju z dne 22.–23.3.2005, 16.–17.6.2005, 15.–16.12.2006, 23.–24.3.2006, 15.–16.6.2006 in 14.–15.12.2006.

[5] UL L 139, 14.6.2006, str. 1.

[6] SEC(2007) 500 konč. z dne 2. maja 2007.

[7] UL L 403, 30.12.2006, str. 9.

[8] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[9] Glej poročilo SEC(2005) 849, 30.6.2005.

[10] UL L 53, 22.2.2007, str. 1.

[11] UL C […], […], str. […].

[12] UL C […], […], str. […].

[13] UL L 403, 30.12.2006, str. 9.

[14] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.