[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.9.2007

COM(2007) 510 konč.

2007/0187 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive Sveta 80/181/EGS o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote

(predložila Komisija){SEC(2007) 1136}{SEC(2007) 1137}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Na podlagi obsežnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in ocene učinka Komisija predlaga posodobitev Direktive 80/181/EGS, da se v njeno področje uporabe vključi varstvo potrošnikov in okolje, da se kot zakonska enota vključi nova enota SI za katalitično aktivnost (katal), da se omogoči uporaba dodatnih navedb za nedoločen čas ter da se od Združenega kraljestva in Irske ne zahteva več odprava omejenih lokalnih izjem za pinto, miljo in unčo, kjer se te še uporabljajo.

OZADJE

Obstoječa zakonodaja

Direktiva se uporablja od leta 1980 in je prispevala k standardizaciji uporabe zakonskih merskih enot znotraj EU v skladu z mednarodnim sistemom (SI), ki ga je objavilo pristojno mednarodno telo, Bureau International des Poids et Mesures.

Potreba po pregledu

Drugi odstavek člena 3.2 Direktive vsebuje klavzulo o zapadlosti, ki ne dovoljuje več uporabe dodatnih (nemetričnih) navedb po letu 2009. Če bi se ta klavzula še naprej uporabljala, bi moralo biti vse označevanje v EU samo v metričnih enotah, kar bi lahko povzročilo težave gospodarskim subjektom ter oviralo mednarodno trgovino in konkurenčnost, saj ZDA poleg metričnega označevanja zahtevajo tudi nemetrično. V členu 6a Direktive je določeno, da je treba vprašanja glede njenega izvajanja in zlasti glede dodatnih navedb nadalje preučiti.

Poleg tega je treba Direktivo posodobiti v skladu s tehničnim napredkom, kar pomeni vključitev novih metričnih enot, o katerih je bil sklenjen mednarodni sporazum. V nasprotnem primeru bi države članice pri uporabi novih metričnih enot zaradi tehničnega napredka sprejele nacionalno zakonodajo, ki bi lahko v nekaterih primerih zahtevala ponovno označevanje, zlasti, kadar bi ta nacionalna zakonodaja začela veljati v različnih trenutkih.

Združeno kraljestvo in v nekaterih primerih Irska bi morala določiti datum za odpravo zadnjih izjem po členu 1(b), kjer se te še uporabljajo (pinta za mleko v vračljivih steklenicah ter pivo in jabolčnik iz soda, milja za prometne znake ter meritve hitrosti in razdalje, unča za transakcije z žlahtnimi kovinami). Vendar izkušnje kažejo, da se te enote uporabljajo na lokalni ravni in ne ovirajo čezmejne trgovine.

Izjema za aker za vpis v zemljiško knjigo, dovoljena po členu 1.b, pa se zaradi sprememb upravnih postopkov v obeh državah članicah ne uporablja več.

Ocena učinka drugih možnosti politike

Komisija je kot del politike boljše priprave zakonodaje[1] izvedla oceno učinka drugih možnosti politike[2], v kateri je obravnavala tri možnosti: neukrepanje, razveljavitev Direktive in posodobitev Direktive.

Ocena učinka je pokazala, da je možnost „posodobitve Direktive“ najprimernejša, saj ohranja obstoječi položaj in ne pomeni nastanka novih upravnih stroškov, v tem primeru zlasti stroškov označevanja. Ta možnost vključuje sinergijo med razširitvijo uporabe dodatnih navedb in nadaljevanjem prožnosti pri uporabi nemetričnih enot v sedanjem izvrševanju Direktive, zlasti v sektorjih, v katerih metrične enote ne obstajajo, npr. binarne enote v računalništvu (biti, bajti). Ta možnost bi zagotovila stalno uporabo sedanje prakse, ki na splošno ni povzročala velikih težav. Z dopustitvijo nadaljnje neomejene uporabe izjem za pinto, miljo in unčo v Združenem kraljestvu in na Irskem se priznava lokalni značaj in omejen učinek teh izjem, kar je v skladu z načelom subsidiarnosti.

Stroški možnosti „neukrepanja“ bi bili v glavnem upravni, ki pa so znatni in bi verjetno najbolj prizadeli mala in srednja podjetja, saj so pri njih učinki merilne lestvice manjši. Za ohranitev sorazmernosti ocene učinka ni bila izvedena obsežna ocena učinka na podlagi standardnega stroškovnega modela. Namesto tega so se uporabile podobne ocene iz različnih virov v industriji.

Stroški možnosti „razveljavitve Direktive“ so zelo negotovi, vendar pa bi se lahko hitro zvišali, če bi države članice različno izvajale mednarodne standarde, kar bi povzročilo negotovost in možne ovire za trgovino. Zaradi nesporazumov lahko občasno nastane tudi večja finančna škoda. Tako se je na primer vesoljsko vozilo ZDA Marslander zrušilo na Marsu zaradi okvare, ki je bila posledica zamenjave navedb cola/funt z metričnimi navedbami v fazi proizvodnje.

Odobritev dodatnih navedb za nadaljnjih 10 let (četrto obdobje po letih 1989, 1999 in 2009) bi v prihodnosti pomenila velike spremembe vsaj na treh političnih področjih (in vitro diagnostika, označevanje hranilne vrednosti in pravice intelektualne lastnine) in se ne bi obravnavala kot pozitiven signal za spremembe v Združenih državah Amerike, saj bi ZDA z odobritvijo zgolj metričnega označevanja naletele na trgovinsko oviro EU za blago, označeno z dodatnimi navedbami.

RAZLOGI ZA PREDLOG IN NJEGOVI CILJI

Poenostavitev in boljša ureditev

Zaradi zgoraj navedenih razlogov se predlaga ohranitev obstoječega položaja, saj ne pomeni nastanka novih upravnih stroškov, v tem primeru zlasti stroškov označevanja. To se lahko obravnava kot poenostavitev.

Predlog vključuje sinergijo med podaljšanjem uporabe dodatnih navedb in nadaljevanjem prožnosti pri sedanjem izvrševanju Direktive, kar zadeva uporabo nemetričnih enot, zlasti v sektorjih, v katerih metrične enote ne obstajajo, npr. binarne enote v računalništvu (biti, bajti). Predlog bi zagotovil stalno uporabo sedanje prakse, ki na splošno ni povzročala velikih težav. To pa se lahko obravnava kot boljša ureditev.

Dopustitev nadaljnje uporabe izjem za pinto, miljo in unčo v Združenem kraljestvu in na Irskem za nedoločen čas ne bo povzročila ovir za trgovino in ne bo zahtevala sprememb v drugih državah članicah, kar se lahko obravnava kot skladno z načelom subsidiarnosti.

Pravna podlaga

Pravna podlaga za predlagano direktivo je člen 95 Pogodbe ES.

SKLADNOST Z NAčELI SKUPNOSTI

Sorazmernost

Namen Direktive je zagotoviti usklajeno uporabo merskih enot na podlagi mednarodnega sporazuma o sistemu enot SI za izražanje količin. Z Direktivo so izjeme prilagojene tako, da ne zahtevajo dodatnih ukrepov in da imajo akterji na trgu stabilno in stalno zakonodajno okolje.

Zahtevana posodobitev je posledica zunanjih vplivov; tj. ZDA še vedno izvajajo postopno popolno prilagoditev svojega pravnega sistema na uporabo zgolj metričnega označevanja, medtem ko je industrija zaradi tradicije ali pomanjkanja metričnih alternativ zadovoljna z nemetričnimi enotami.

Dopustitev nadaljnje uporabe dodatnih navedb ne pomeni, da Skupnost sprejema sedanje netarifne ovire tretjih držav za blago, označeno izključno v enotah SI. Za Skupnost je to glavna težava, ki jo bo morala Komisija v tekočih dvostranskih pogajanjih s takšnimi tretjimi državami še naprej obravnavati. Položaj v teh tretjih državah se je v zadnjih desetih letih postopoma izboljšal, vendar so potrebne nadaljnje izboljšave, preden bodo te države v celoti uporabljale sedanje mednarodne standarde za enote SI.

Subsidiarnost

EU ni podpisnica Metrske konvencije o metričnih enotah, medtem ko so vse države članice konvencijo podpisale in so zavezane k njenemu prenosu v svojo nacionalno zakonodajo. Sporazum ni zavezujoč, zato se lahko države članice odločijo, da bodo svojo zakonodajo izvajale na drugačen način, kakor se je zgodilo pred letom 1980 in se lahko ponovi z uvedbo novih enot. Za zagotovitev skupnega pristopa je potrebno ukrepanje EU.

Obstoječa direktiva zagotavlja skupen pristop na podlagi člena 95 Pogodbe, kar pomeni, da so merske enote na notranjem trgu usklajene. Ker so merske enote v skladu z mednarodnimi standardi, na notranjem trgu ni ovir za trgovino.

Kar zadeva določitev datuma za odpravo sedanjih izjem (pinta za mleko v vračljivih steklenicah ter pivo in jabolčnik iz soda, milja za prometne znake ter meritve hitrosti in razdalje, unča za transakcije z žlahtnimi kovinami), se zdi, da te ne vplivajo na enotni trg in so zato v skladu z načelom subsidiarnosti.

SKLADNOST S POLITIKAMI SKUPNOSTI

Konkurenčnost

Predlog ohranja obstoječi položaj, saj ne pomeni nastanka novih upravnih stroškov, tj. zlasti stroškov označevanja, in zagotavlja sorazmerno velike ekonomske koristi po vsej EU in svetu. To je posledica prihrankov pri upravnih stroških, ki bi nastali v primeru neukrepanja EU.

Trajnostni razvoj

Natančne in pravilne meritve so pomemben sestavni del trajnostnega razvoja, Direktiva pa je pri tem nujno potrebna. To bi se moralo v celoti odražati v njenem področju uporabe. Glej naslednjo točko.

Druge politike Skupnosti

Področje uporabe obstoječe direktive je široko in ne bi smelo biti omejeno na posamezna področja ukrepanja Skupnosti. Pri varstvu potrošnikov in okolja se na primer uporabljajo obstoječe merske enote. Člen 2(a), v katerem je določeno področje uporabe Direktive, ne bi smel vsebovati sklicevanj na cilje Skupnosti, ki izhajajo že iz pravne podlage, tj. člena 95 Pogodbe. Razlog za spremembo področja uporabe je upravne narave, kar ne bo povzročilo nobenih stroškov, sedanje ugodno stanje pa se bo nadaljevalo.

SKLICEVANJE NA DELOVNI PROGRAM

Ta predlog ni omenjen v delovnem programu Komisije, ampak je bil pripravljen na podlagi težko predvidljivih zunanjih dejavnikov.

VELJAVNOST ZA EGP

Ta predlog je zajet s Sporazumom o evropskem gospodarskem prostoru.

POSVETOVANJE Z ZUNANJIMI STROKOVNJAKI

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je potekalo 10 tednov do 1. marca 2007. Vsi odzivi so bili do sredine aprila objavljeni na spletni strani Europa. Izvzeti so bili le odzivi zaupne narave in odzivi posameznih podjetij, kadar je obstajalo možno tveganje kršitve zaupnosti.

V javnem posvetovanju niso sodelovali nobeni drugi zunanji izvedenci razen strokovnjakov s tega področja (akademiki, učitelji) in zlasti industrije.

Minimalni standardi Komisije so bili izpolnjeni, zato ni mogoče govoriti o zavrnitvi odzivov.

Vsi prispevki zainteresiranih strani v javnem posvetovanju so bili predstavljeni in o njih se je razpravljalo v poročilu o javnem posvetovanju. Odzivi industrije EU so bili bolj geografsko uravnoteženi kot odzivi posameznikov, prav tako pa so bili enotni. Glavni zaključek poročila temelji na enotnem priporočilu industrije za odpravo klavzule o zapadlosti.

2007/0187 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive Sveta 80/181/EGS o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Na podlagi Direktive 80/181/EGS[5] morata Združeno kraljestvo in Irska določiti datum za odpravo izjem, kjer se te še uporabljajo, in sicer za pinto za mleko v vračljivih steklenicah ter pivo in jabolčnik iz soda, miljo za prometne znake in meritve hitrosti ter unčo za transakcije z žlahtnimi kovinami. Vendar so izkušnje pokazale, da zaradi lokalne narave navedenih izjem in omejenega števila zadevnih izdelkov ohranitev izjem ne bi povzročila netarifne ovire za trgovino, zato ni več potrebe po odpravi navedenih izjem.

2. Treba je pojasniti, da je področje uporabe Direktive 80/181/EGS skladno s cilji iz člena 95 Pogodbe in da ni omejeno na nobena posebna področja ukrepanja Skupnosti.

3. V skladu z Direktivo 80/181/EGS se lahko do 31. decembra 2009 poleg zakonskih enot iz poglavja I Priloge k navedeni direktivi uporabljajo tudi dodatne navedbe. Da bi se izognili ustvarjanju ovir za podjetja Skupnosti, ki izvažajo v nekatere tretje države, v katerih morajo biti izdelki označeni v drugačnih enotah od tistih iz poglavja I, je primerno ohraniti dovoljenje za neomejeno uporabo dodatnih navedb.

4. Dodatne navedbe bi omogočile tudi postopno in nemoteno uvedbo novih metričnih enot na mednarodni ravni.

5. Leta 1999 je generalna konferenca za uteži in mere v mednarodni sistem enot (SI) vključila „katal“, simbol „kat“, kot enoto SI za katalitično aktivnost. Ta nova usklajena enota SI bi zagotovila skladno in enotno navedbo merskih enot na področjih medicine in biokemije ter bi s tem preprečila vse možne nesporazume, ki izhajajo iz uporabe neusklajenih enot.

6. Ker se aker v Združenem kraljestvu in na Irskem ne uporablja več za vpis v zemljiško knjigo, v zvezi s tem izjema ni več potrebna.

7. Direktivo 80/181/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 80/181/EGS se spremeni:

8. V členu 1 se točka b nadomesti z naslednjim:

„(b) tiste enote, ki so naštete v poglavju II Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile odobrene 21. aprila 1973.“

9. V členu 2 se točka a nadomesti z naslednjim:

„(a) Obveznosti, ki izhajajo iz člena 1, se nanašajo na merilne instrumente, ki se uporabljajo, na merjenja, ki se izvajajo, in na navedbe količin, izražene v merskih enotah.“

10. V členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Odobri se uporaba dodatnih navedb.“

11. Priloga se spremeni:

12. Točki 1.2.3 poglavja I se doda naslednja vrstica:

KATALITIčNA AKTIVNOST | KATAL | KAT | MOL · Sˉ¹ |

13. V poglavju II se črta naslednja vrstica:

VPIS V ZEMLJIšKO KNJIGO | AKER | 1 AK = 4 047 M2 | AK |

14. V poglavju II se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „Enote, naštete v tem poglavju, se lahko medsebojno ali z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.“

Člen 2Prenos

1. Države članice najpozneje do [31. decembra 2009] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od [1. januarja 2010].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati [20.] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

[1] Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje, podpisan decembra 2003, in Evropska uprava: boljša priprava zakonodaje, COM(2002) 275 konč., 5.6.2002.

[2] Učinki drugih možnosti politike z dne 28. maja 2003, objavljeno junija 2003.

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL L 39, 15.2.1980, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 34, 9.2.2000, str. 17).