[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.12.2006

COM(2006) 866 konč.

2006/0290 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. PREDMET

Olajšanje trgovanja kot bistvenega elementa trgovinske politike razširjene Unije pri osvajanju novih trgov spremlja pojav mednarodnega ekonomskega in finančnega kriminala, ki škoduje finančnim interesom Evropskih skupnosti ter ukrepom prepovedi, omejevanja in nadzora, ki jih določajo nekatere politike Skupnosti.

Med goljufijami in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti, se zaradi višine zneskov goljufi vse bolj ukvarjajo z dejavnostmi v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo. Carinske dajatve na uvoz, kmetijski prelevmani ter DDV na uvoz, ki jih države članice pobirajo pri izvajanju carinskih formalnosti, ustvarjajo skoraj četrtino prejemkov proračuna Skupnosti. Skušnjava, da bi se izognili kontrolam ali plačilu teh dajatev ali tudi da bi jim bilo odobreno neutemeljeno zmanjšanje dajatev ali izvzetje, je zato za goljufe zelo velika.

Tudi na strani odhodkov je proračun Skupnosti, namenjen plačilu vračil pri izvozu kmetijskih in predelanih proizvodov, ki so predmet nadzora carinskih uprav pri izvajanju izvoznih carinskih formalnosti in pri izhodu iz carinskega ozemlja Skupnosti, tarča goljufivih naklepov.

Iskanje največjega profita prav tako sili te združbe v izogibanje protidampinškim ukrepom ter ukrepom prepovedi ali omejevanja. Čeprav izogibanje tem ukrepom ne vpliva neposredno na proračun Skupnosti, ima lahko škodljive posledice za gospodarstvo, delo in zdravje potrošnikov in torej posredno škoduje proračunu Skupnosti (na primer kriza BSE)

Da bi se bolje razumele nepravilnosti, storjene na teh področjih, in izpopolnila „preventivna“ sredstva, povezana z boljšo organiziranostjo carinskih kontrol, je Evropska skupnost sprejela Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

Ta uredba je pravna podlaga za zahtevke za pomoč, ki si jih ti organi izmenjujejo v boju proti nepravilnostim in goljufijam na račun navedenih predpisov Skupnosti s finančnim vplivom na proračun ali trgovinsko politiko Skupnosti.

V okviru tega pravnega mehanizma je bil določen razvoj posebne podatkovne baze, imenovane carinski informacijski sistem (CIS). Ta sistem je operativen od 24. marca 2003 in omogoča zadevnim upravnim organom, da s prenosom informacij za namene vpogleda in poročanja, prikritega nadzora ali posebnih kontrol svoje evropske partnerje obvestijo o nevarnosti nepravilnosti.

2. TEMELJNE DOLOČBE

Kljub dobrim rezultatom na področju boja proti goljufijam na račun carinske in kmetijske zakonodaje je razlogov za spremembo Uredbe (ES) št. 515/97 danes več.

( Potreba po bolj operativnem sodelovanju

Ob premiku in razširitvi kopenskih in pomorskih meja zaradi širitve Evropske unije, ki jo spremljajo vse bolj pospešene in raznovrstne goljufive dejavnosti, je obstoječi pravni mehanizem treba prilagoditi, sicer bi lahko goljufi izkoristili te razmere. Ob upoštevanju čezmejnih razsežnosti in prilagodljivosti ekonomskega in finančnega kriminala je krepitev sodelovanja med državami članicami ter sodelovanja med državami članicami in Komisijo, s poudarkom predvsem na operativnosti, edini pristop, ki omogoča kar največjo omejitev goljufij na teh področjih. Odgovorni za boj proti goljufijam so ugotovili nove potrebe po usklajevanju in podpori na evropski ravni, za katere je že treba oblikovati trdno in primerno pravno podlago.

( Sprememba pravnega okvira in institucionalnega ravnovesja

Ko je bila sprejeta Uredba (ES) št. 515/97, Pogodba ni vsebovala člena, ki bi bil namenjen posebno carinskemu sodelovanju Skupnosti. Splošna obveznost sodelovanja na strani držav članic iz člena 5 Pogodbe ES in usklajevanje ukrepov držav članic zaradi zaščite finančnih interesov Skupnosti iz člena 209 A Pogodbe ES Skupnosti tudi nista dajala pooblastila za sprejetje ukrepov na področju carinskega sodelovanja Skupnosti.

Člen 135 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki se nanaša na carinsko sodelovanje, in člen 280, ki se nanaša na finančne interese Skupnosti, zdaj določata pristojnost Skupnosti na tem področju. Vendar je treba to pristojnost uveljavljati v skladu s členom 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, namreč, če in samo če ukrep, sprejet na ravni Skupnosti, zaradi svojega obsega ali učinkov zagotavlja jasne prednosti pred ukrepom na ravni države članice. Predlog Uredbe izpolnjuje ti dve merili.

Novi predlog uredbe je namenjen tudi zagotovitvi pravne podlage za identifikacijsko podatkovno bazo carinskih datotek (FIDE) Skupnosti ter za druge projekte, oblikovane na podlagi potreb, ki so jih izrazile države članice ali Evropska komisija, v smislu krepitve sodelovanja med upravami, pristojnimi za pravilno izvajanje carinske in kmetijske zakonodaje.

Ta osnutek mora tudi upoštevati nekatere institucionalne premike, zlasti okrepitev sodelovanja z organi in agencijami Evropske unije ter z mednarodnimi organizacijami.

Subsidiarnost

Nacionalne uprave ne morejo posamično vzpostaviti tehnične infrastrukture na ravni Skupnosti in zagotoviti celovite in usklajene vzajemne upravne pomoči na evropski ravni za carinsko in kmetijsko področje. Zato je potrebno oblikovati platformo storitev, ki bi izboljšala operativno sodelovanje med temi upravami. Razen akcij Skupnosti v tretjih državah so za dejansko izvedbo upravnih poizvedb odgovorne samo države članice.

Proporcionalnost

Cilj tega osnutka Uredbe ostaja nespremenjen. Tako kot Uredba (ES) št. 515/97, ki jo spreminja, osnutek Uredbe določa pravilno izvajanje carinske in kmetijske zakonodaje Skupnosti, za kateri ima Komisija natančno določene pristojnosti, prav tako kot carinski organi in drugi pristojni organi držav članic.

3. VSEBINA PREDLOGA

3.1. Uskladitev opredelitve carinske zakonodaje z opredelitvijo iz Konvencije Neapelj II (prva alinea člena(2)(1))

Da bi se pri preganjanju dejanj v nasprotju s carinsko zakonodajo Skupnosti zagotovila večja doslednost med instrumenti Skupnosti in instrumenti, oblikovanimi na podlagi naslova VI Pogodbe EU, je bila opredelitev carinske zakonodaje iz Uredbe (ES) št. 515/97 usklajena z opredelitvijo Konvencije o vzajemni pomoči med carinskimi upravami (znane kot Neapelj II), sklenjene na podlagi člena K 3 Pogodbe o Evropski uniji.

Brez poseganja v določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1789/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju DDV[1] se carinska zakonodaja izvaja pri vstopu in izstopu blaga iz carinskega ozemlja Skupnosti, četudi je izvzeto iz carinskih dajatev ali so dajatve na nični stopnji. Pri izvajanju ukrepov prepovedi, omejevanja in nadzora na zunanjih mejah Skupnosti, zlasti pri odkrivanju ponarejenih alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov ali nedovoljenega prometa z blagom z dvojno uporabo ali prekurzorji morajo imeti carinski organi možnost, da si izmenjajo informacije, ki omogočajo, da na podlagi identifikacijske številke DDV v drugi državi članici nemudoma preverijo, ali podjetje s sedežem v tej državi članici obstaja in ali še vedno posluje. Poleg tega morajo imeti carinski organi, ki so pristojni tudi ta zagotovitev formalnosti in/ali pobiranje DDV in/ali trošarin pri izvajanju carinskih formalnosti, možnost, da z učinkovitim carinskim sodelovanjem preprečijo in odkrijejo lažne izvoze visoko obdavčenih proizvodov v tretje države.

Centralne pisarne za zvezo in službe za zvezo, pristojne za upravno pomoč na področju DDV, seveda zagotavljajo učinkovito sodelovanje s tovrstnimi službami v drugih državah članicah. Vendar zaradi organizacije ali materialnih in operativnih zmogljivosti vsake države članice ter iz razlogov, ki so povezani s komunikacijskim omrežjem in pomanjkanjem dežurstva (ponoči in ob koncih tedna), transverzalno sodelovanje med centralnimi pisarnami za zvezo in organi, pristojnimi za izvajanje Uredbe (ES) št. 515/97, ni mogoče. Toda carinski organi ene države članice lahko z osnovnimi informacijami v zvezi z obstojem gospodarskega subjekta in njegovo identifikacijsko številko DDV izpolnijo nujne zahtevke carinskih organov drugih držav članic.

3.2. Avtomatska izmenjava podatkov (člen 15)

Sedanji mehanizem spontane izmenjave glede na posamezne primere je bil dopolnjen z mehanizmom avtomatske in/ali strukturirane izmenjave informacij brez predhodnega zahtevka države članice, kateri so namenjene. Ta mehanizem je podoben tistemu, ki je bil vzpostavljen v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1789/2003[2] z dne 7. oktobra 2003 o sodelovanju na področju DDV in Uredbe Sveta (ES) št. 2073/2004[3] z dne 16. novembra 2004 o upravnem sodelovanju na področju trošarin.

3.3. Vzpostavitev platforme storitev v carinskem sektorju

3.3.1. Evropska podatkovna baza (člen 18a)

Informatizacija postopkov carinjenja in spremljanje prevoznih sredstev v realnem času s satelitskimi sistemi povzročata vse večjo dematerializacijo informacij, ki si jih izmenjujejo carinski organi in/ali gospodarski subjekti. Posledica je množitev podatkovnih baz, ki jih upravljajo zasebni ali javni ponudniki storitev, katerih dejavnost je povezana s področjem logistike in prevozom blaga.

Za dejavnosti boja proti goljufijam, ki so namenjene zlasti odkrivanju pošiljk blaga, ki lahko pomenijo dejanja v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, in/ali uporabljenih prevoznih sredstev, vključno z zabojniki, uporabljenimi v ta namen, so ponudniki storitev na splošno naklonjeni zamisli, da bi bil na zahtevo dostop omogočen pristojnim organom, če je ta omejen in ne ustvarja dodatnih stroškov. Zato zamisel o enotnem splošnem dostopu Komisije (OLAF) do nekaterih podatkovnih baz ali spletnih mest ponudnikom zagotavlja, da ne bodo prejemali vrste enakih zahtevkov iz držav članic. Posledično se je tudi iz gospodarskega vidika zdelo primerno, da se Komisiji (OLAF) omogoči pogajanje s ponudniki storitev glede delitve podatkov v podatkovni bazi, ki bi bila dostopna državam članicam, ali usmeritve dostopa do spletnih mest, ki jih upravljajo ti ponudniki.

Namen te podatkovne baze je zbirati v analitične namene podatke, ki se običajno uporabljajo v mednarodni trgovini, da bi se tako, pred fizičnimi kontrolami blaga, odkrila morebitne nepravilnosti glede na carinsko in kmetijsko zakonodajo.

V zvezi s to podatkovno bazo bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da s privolitvijo imetnikov pravic do teh podatkov, brezplačno ali proti plačilu ter ob spoštovanju pravnega okolja, ki velja na področju pravic intelektualne lastnine, izvede celotni ali delni prenos vsebine teh podatkovnih baz. Tako pridobljeni podatki bodo lahko razvrščeni in analizirani.

Evropska podatkovna baza bo na voljo uradnikom za zvezo iz držav članic, dodeljenih stalni enoti za usklajevanje, in pristojnim organom iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 515/97.

3.3.2. Struktura za usklajevanje operativnega sodelovanja (člen 18b)

Ustanovitev Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah Evropske unije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004[4], razširitev pooblastila Europola za obravnavanje hujših oblik mednarodnega kriminala (Sklep Sveta z dne 6. decembra 2001) ter operativne dejavnosti nekaterih mednarodnih ali regionalnih organizacij zahtevajo okrepitev sodelovanja med Komisijo, državami članicami in drugimi organi ali agencijami Evropske unije.

Novi osnutek spodbuja zamisel, da bi Komisija razvila vmesnik, ki bi omogočal bolj usklajeno operativno sodelovanje med državami članicami ter med njimi in Komisijo, poleg tega pa tudi tesnejše operativne stike z evropskimi, regionalnimi ali mednarodnimi organizacijami in agencijami v mejah njihovih pristojnosti.

V Resoluciji z dne 2. oktobra 2003 o strategiji za carinsko sodelovanje je Svet Evropske Unije priznal, da naj bi usklajen pristop pri boju proti kriminalu, vključno s prispevanjem k boju proti terorizmu, znotraj območja svobode, varnosti in pravice zajemal poleg carinskega tudi tesno in učinkovito večstransko sodelovanje med carinami in drugimi organi pregona ter tudi drugimi institucijami, organi in agencijami Evropske unije, kot so Komisija, Europol in Eurojust.

V tem okviru bi bilo mogoče, brez poseganja v pristojnosti Europola in Eurojusta, dodeljena sredstva in napredek, dosežen na ravni Skupnosti, uporabiti znotraj carinskega sodelovanja iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.

V teh razmerah bi kot pravni instrument, ki se neposredno uporablja, Uredba lahko zagotovila poseben zagon v carinskem sektorju, ne da bi bili uslužbencem Komisije pri tem dodeljeni nova pooblastila ali pristojnosti. Dejansko bi novi člen 18b Uredbe (ES) št. 515/97 državam članicam dal možnost, da kot strokovnjake vključijo uslužbence Komisije (OLAF) ter uporabijo „platformo storitev“ Komisije za primere, obravnavane na podlagi Uredbe (ES) št. 515/97 in za katere bi bilo treba vzpostaviti skupno združeno skupino.

3.4. Člen 19 (tretje države)

Po sedanji ureditvi kadar država članica prejme informacijo iz druge države članice in je nato treba to informacijo sporočiti tretji državi v okviru sporazuma ali protokola vzajemne pomoči na carinskem področju, mora država članica, kateri je informacija namenjena, državo članico, ki zagotovi informacijo, prositi za soglasje, četudi že obstaja predhodna privolitev države članice, ki zagotovi informacijo, da država, kateri je informacija namenjena, to informacijo uporabi.

Zato se predlaga dopolnitev sedanjega postopka z ukrepom, ki Komisijo ali državo članico pooblašča za sporočanje informacije, ki jo prejme iz druge države članice, tretji državi, če je država članica, iz katere prejme informacijo, k temu predhodno privolila. V tem primeru ne bi bila več potrebna izmenjava ob privolitvi v okviru usklajenega delovanja. To bi se uporabljajo za izmenjavo informacij, ki jih obravnavata več kot dve državi članici.

3.5. Člen 20(2)(d)

Določbe iz člena 20(2)(d) v zvezi s plačilom stroškov za akcije Skupnosti v tretjih državah so med drugimi vključene v novi člen 42a o financiranju.

3.6. Naslov V: Členi 23 do 37 – Posodobitev določb Uredbe v zvezi z nadzorom osebnih podatkov v okviru carinskega informacijskega sistema

Izvajanje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 s strani držav članic zahteva spremembo določb Uredbe v zvezi z nacionalno obdelavo osebnih podatkov. Sprejetje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 45/2001 ter ustanovitev neodvisnega nadzornega organa Evropskega nadzornika za varstvo podatkov prav tako zahtevata spremembo členov iz Uredbe št. 515/97, ki se nanašajo na obdelavo takih podatkov s strani institucij in organov Skupnosti.

Vse določbe Uredbe (ES) št. 515/97, ki se nanašajo na vprašanja v zvezi z varstvom osebnih podatkov, so bile prilagojene novemu pravnemu okolju, ki se uporablja od njenega začetka veljavnosti, zlasti pravila za varstvo podatkov, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti na podlagi člena 286 Pogodbe in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 45/2001 z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[5] ter pravila, ki se uporabljajo za države članice na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov[6].

3.7. Uporaba podatkov CIS v analitične namene (člen 27)

Ob upoštevanju sedanjih namenov carinski informacijski sistem ne more doseči vseh ciljev, ki jih zanj določa Uredba, namreč pomoč pri preprečevanju, odkrivanju in pregonu dejanj, ki so v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo. V skladu s sedanjim mehanizmom informacije, ki se vnesejo v CIS, omogočajo samo večjo uspešnost nadzora. S tem je dosežen samo cilj preprečevanja goljufij. Vendar cilj pomoči pri odkrivanju in cilj pomoči pri pregonu dejanj v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo zahtevata razvoj novih namenov in funkcij, ki že na sebi zahtevajo spremembo Uredbe (ES) št. 515/97.

Iz tega razloga je treba spremeniti člen 27 in vključiti analizo, tako strateško kot operativno, kot nov namen sistema.

Ob upoštevanju razširitve funkcij sistema je bila ustvarjena nova kategorija razpoložljivih informacij, ki se nanaša na pridržano, zaseženo ali odvzeto blago.

3.8. Naslov Va, členi 41a do 41d – Vzpostavitev podatkovne baze carinskih datotek

Da bi se čimbolj izboljšala učinkovitost mehanizmov sodelovanja, se je izkazalo, da bi bilo primerno zagotoviti upravnim organom držav članic podatkovno bazo, ki omogoča boljšo ciljno izbiro naslovnikov zahtevkov za upravno pomoč. To je cilj FIDE, ki vsebuje reference preteklih in tekočih preiskav, ki se izvajajo v vsaki državi članici, in vsakemu pooblaščenemu organu, ki to zahteva, omogoča seznanitev s službo, ki je bila zadolžena za preiskave o podobnem predmetu.

Vključitev FIDE v osnutek Uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 515/97 dopolnjuje podobno medvladno pobudo, uresničeno z Aktom Sveta z dne 8. maja 2003 o pripravi protokola o spremembi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene.

3.9. NASLOV VI: Člen 42 – Varstvo podatkov

Brez poseganja v posebne ukrepe za varstvo oseb pri obdelavi osebnih podatkov, ki so določeni v naslovu V (členi 23 do 40) Uredbe (ES) št. 515/97, se je, glede uporabe podatkovnih baz CIS in FIDE, zdelo potrebno sklicevanje na Uredbo (ES) št. 45/2001, glede izmenjave in avtomatske ali neavtomastske obdelave podatkov iz naslovov I do IV Uredbe (ES) št. 515/97 pa na Direktivo 95/46.

3.10. NASLOV VIa: Člen 42a – Financiranje

Štelo se je, da je člen 23(3)(2) Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje [7] , kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 z dne 14. aprila 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja (soglasje)[8], osnovni akt, zahtevan v smislu člena 49(1) finančne uredbe za odhodke za poslovanje v zvezi z Informacijskim sistemom za boj proti goljufijam (AFIS).

Ta mehanizem bi hkrati zajemal financiranje dejavnosti AFIS iz prvega stebra (Uredba št. 515/97) in financiranje dejavnosti AFIS iz tretjega stebra (Sporazum o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene z dne 26. julija 1995 (Sporazum SID[9]), sklenjen na podlagi člena K 3 Pogodbe o Evropski uniji), kadar so te dejavnosti nerazdružljive.

V tem smislu se sklicuje na člen 22(2)(1) Sporazuma SID ter na Skupno izjavo Sveta in Komisije z dne 13. 7. 1995[10] v zvezi s členom 22(2) navedenega sporazuma ter na seznam nerazdružljivih informacijskih stroškov, ki jih je Komisija določila v svojem dokumentu SEC(94) 813 z dne 6. 5. 1994 o proračunskih učinkih uporabe tehnične infrastrukture SID za namene Sporazuma o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene.

Da bi se jasno izpolnile zahteve finančne uredbe, se je zdelo primerno vključiti člen o določitvi Uredbe (ES) št. 515/97 za osnovni akt za odhodke za poslovanje, ki so določeni v istem členu.

3.11. NASLOV VII: Člen 43 – Komitologija

Člen 43 o komitologiji je bil prilagojen ob upoštevanju sprememb, predlaganih v prejšnjih členih. Poleg tega je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) 45/2001 Evropski nadzornik za varstvo podatkov nadomestil Evropskega varuha človekovih pravic, ki ga je, do imenovanja organa, ki bi bil izrecno ustanovljen v ta namen, Svet v skladu s členom 286 Pogodbe ES določil za nadzor institucij in organov Skupnosti glede varstva oseb pri obdelavi osebnih podatkov.

2006/0290 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 135 in 280 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[11],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[12],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[13],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) št. 515/97[14] je izboljšala predhodni pravni mehanizem, zlasti z omogočanjem shranjevanja podatkov v carinskem informacijskem sistemu (CIS), podatkovni bazi Skupnosti.

(2) Vendar izkušnje, pridobljene po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 515/97, kažejo, da uporaba CIS samo za namene vpogleda in poročanja, prikritega nadzora ali posebnih kontrol ne zagotavlja, da bi bil v celoti dosežen cilj sistema, namreč pomagati pri preprečevanju, odkrivanju in pregonu dejanj, ki so v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo.

(3) Spremembe, ki so posledica širitve Evropske Unije na 25 držav članic, zahtevajo, ob sedanjih pomanjkljivosti Uredbe (ES) št. 515/97, ponovno proučitev carinskega sodelovanja Skupnosti v razširjenem okviru in na podlagi prenovljenega mehanizma.

(4) Člen 1 Sklepa Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)[15] in začetek veljavnosti Sporazuma o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene[16], na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995[17], sta spremenila splošni okvir, v katerem se je izvajalo sodelovanje med državami članicami glede preprečevanja, odkrivanja in pregona kršitev zakonodaje Skupnosti.

(5) Strateška analiza mora s svojimi rezultati odgovornim na najvišji ravni pomagati pri določanju načrtov, ciljev in politik boja proti goljufijam, načrtovanju dejavnosti ter uporabi potrebnih virov za uresničitev zadanih operativnih ciljev.

(6) Operativna analiza mora s svojimi rezultati v zvezi z dejavnostmi, sredstvi in nameni nekaterih oseb ali podjetij, ki ne spoštujejo zakonodaje, preiskovalcem pomagati pri ustrezni prilagoditvi ukrepov v točno določenih primerih, da bi se tako dosegli cilji s področja boja proti goljufijam.

(7) V skladu s sedanjim mehanizmom se osebni podatki, ki jih je vnese država članica, ne smejo kopirati iz CIS v druge sisteme za obdelavo podatkov brez predhodnega dovoljenja uporabnice CIS, ki je podatke vnesla v sistem, in ob upoštevanju pogojev, ki jih mora ta spoštovati v skladu s členom 30(1). Cilj spremembe Uredbe je odstopanje od tega načela predhodnega dovoljenja, izključno v primeru, ko so podatki namenjeni obdelavi s strani pristojnih organov, odgovornih za obvladovanje tveganj, zaradi usmerjanja kontrol blaga.

(8) Sedanji mehanizem je treba dopolniti s pravnim okvirom, ki vzpostavlja identifikacijsko podatkovno bazo datotek preteklih ali tekočih carinskih preiskav. Vzpostavitev take podatkovne baze pomeni nadaljevanje pobude v sklopu medvladnega carinskega sodelovanja, na podlagi katerega je bil sprejet Akt Sveta z dne 8. aprila 2003 o pripravi Protokola o spremembi Konvencije o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene glede vzpostavitve identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek[18].

(9) To uredbo je treba prav tako uporabljati, brez poseganja v določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o sodelovanju na področju DDV[19], za vse predpise, sprejete na ravni Skupnosti, glede prihodkov, ki izhajajo iz uporabe enotne stopnje, veljavne za vse države članice, pri enotni osnovi za odmero davka na dodano vrednost na uvoz in izvoz, ter za zadevne nacionalne izvedbene določbe.

(10) Zato je nujno zagotoviti kar največje dopolnjevanje z ukrepi na ravni medvladnega carinskega sodelovanja in sodelovanja z drugimi organi in agencijami Evropske unije ter z drugimi mednarodnimi ali regionalnimi organizacijami. Tak ukrep pomeni nadaljevanje Resolucije Sveta z dne 2. oktobra 2003 o strategiji za carinsko sodelovanje[20] in Sklepa Sveta z dne 6. decembra 2001 o razširitvi pooblastila Europola za obravnavanje hujših oblik mednarodnega kriminala, navedenih v prilogi h Konvenciji o Europolu[21].

(11) V skladu z Uredbo (ES) št. 515/97 je treba ustvariti pogoje, potrebne za izvajanje skupnih carinskih dejavnosti Skupnosti. Odbor iz člena 43 Uredbe (ES) št. 515/97 mora biti pooblaščen za določanje pooblastil za skupne carinske dejavnosti Skupnosti.

(12) Znotraj Komisije je treba oblikovati stalno infrastrukturo, ki bo omogočala izvajanje skupnih carinskih dejavnosti skozi vse koledarsko leto in gostovanje, v obdobju, ki je potrebno za izvedbo ene ali več posameznih dejavnosti, predstavnikov držav članic ter po potrebi uradnikov za zvezo iz tretjih držav, evropskih ali mednarodnih organizacij in agencij, zlasti Europola ter Svetovne carinske organizacije (WCO) in Interpola.

(13) Državam članicam mora biti dana možnost, da brez poseganja v vlogo Europola uporabljajo to infrastrukturo pri skupnih carinskih dejavnostih, organiziranih na področju carinskega sodelovanja iz členov 29 in 30 Pogodbe o Evropski uniji. V tem primeru je treba skupne carinske dejavnosti izvajati v sklopu pooblastil, ki jih na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji določi za področje carinskega sodelovanja pristojna skupina Sveta.

(14) Poleg tega razvoj novih trgov, vse večja internacionalizacija menjav ter hitra rast njihovega obsega ob pospešitvi prevoza blaga zahtevajo, da carinske uprave spremljajo to gibanje, da ne bi škodilo razvoju evropskega gospodarstva. V ta namen je novembra 2005 Komisija že predstavila predloge za posodobitev carinskih postopkov in za oblikovanje pravne podlage za informacijske sisteme, ki bodo omogočili izvajanje popolnega elektronskega carinjenja na celotnem ozemlju Evropske unije (COM(2005) 608 in 609).

(15) Dolgoročni cilj je, da bi lahko vsi gospodarski subjekti vnaprej zagotovili vso potrebno dokumentacijo in da bi bili njihovih stiki s carinskimi upravami v celoti urejeni z informacijskimi sredstvi. Medtem bodo še naprej obstajale sedanje razlike v stopnji razvitosti informacijskih sistemov držav članic in je nujno zagotoviti možnost izboljšanja mehanizmov boja proti goljufijam, ker lahko še vedno nastopijo preusmeritve trgovinskih tokov.

(16) Pri boju proti goljufijam je videti nujno, da se ob reformi in posodobitvi carinskih sistemov informacije pridobijo na najvišjem možnem mestu. Poleg tega je zaradi pomoči pristojnim organom držav članic pri ugotavljanju pošiljk, ki lahko pomenijo dejanja, ki so v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, in/ali uporabljenih prevoznih sredstev, vključno z zabojniki, potrebno zbrati v centralni evropski podatkovni bazi podatke najpomembnejših svetovnih javnih ali zasebnih ponudnikov storitev, ki izvajajo svoje dejavnosti na področju mednarodnega prevoza blaga in zabojnikov.

(17) Varstvo posameznikov v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov urejata Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov[22] ter Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/58/ES z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)[23], ki razveljavlja Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 97/66/ES z dne 15. decembra 1997 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in varstvom zasebnosti na področju telekomunikacij[24], ki se v celoti uporabljata za storitve informacijske družbe. Navedeni direktivi že določata pravni okvir Skupnosti na področju osebnih podatkov in zato ni potrebno obravnavati tega vprašanja v tej uredbi, da bi se zagotovilo dobro delovanje notranjega trga in zlasti prost pretok teh osebnih podatkov med državami članicami. To uredbo je treba izvajati in uporabljati v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov, zlasti kar zadeva izmenjavo in shranjevanje podatkov za namene podpiranja ukrepov preprečevanja in odkrivanja goljufij.

(18) Ker je bila po sprejetju Uredbe (ES) št. 515/97 Direktiva 95/46 ES prenesena v nacionalno zakonodajo držav članic in ker je Komisija ustanovila neodvisni organ, ki zagotavlja, da pri obdelavi osebnih podatkov institucije in organi Skupnosti spoštujejo temeljne pravice in svoboščine oseb, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 45/2001, je treba uskladiti ukrepe za nadzor varstva osebnih podatkov in nadomestiti sklicevanje na Evropskega varuha človekovih pravic s sklicevanjem na Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, brez poseganja v pooblastila Varuha človekovih pravic.

(19) Uredbo (ES) št. 515/97 je zato treba spremeniti.

(20) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, in sicer usklajevanja boja proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti, in bi jih bilo torej zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe ES. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določen v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(21) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih človekovih pravicah Evropske unije[25]. Ta uredba še zlasti zagotavlja polno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov (člen 8 Listine o temeljnih človekovih pravicah Evropske unije) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 515/97 se spremeni:

1) Prva alinea člena 2(1) se nadomesti z naslednjim:

- „carinska zakonodaja“ pomeni

(a) vse predpise Skupnosti in predpise, sprejete za izvajanje zakonodaje Skupnosti, ki urejajo uvoz, izvoz, tranzit in prisotnost blaga, ki je predmet trgovanja med državami članicami in tretjimi državami ter med državami članicami, če gre za blago, ki nima statusa Skupnosti v smislu člena 23(2) Pogodbe ali pri katerem je pridobitev tega statusa odvisna od dodatnih kontrol in poizvedb,

(b) vse predpise, sprejete na ravni Skupnosti, glede prihodkov, ki izhajajo iz uporabe enotne stopnje, veljavne za vse države članice, pri enotni stopnji za odmero davka na dodano vrednost na uvoz in izvoz, ter zadevne nacionalne izvedbene določbe.

2) Na koncu člena 2(1) se vstavi naslednje besedilo:

- „operativna analiza“ pomeni

analizo dejanj, ki so ali se zdijo v nasprotju s predpisi carinske in kmetijske zakonodaje, na podlagi izvajanja naslednjih zaporednih faz:

- zbiranje informacij, vključno z osebnimi podatki;

- presoja zanesljivosti vira informacij in samih informacij;

- raziskovanje, metodična opredelitev in razumevanje povezav med temi informacijami ali med temi informacijami in drugimi pomembnimi podatki;

- oblikovanje ugotovitev, hipotez ali priporočil, ki jih lahko pristojni organi in Komisija neposredno uporabijo za ugotavljanje drugih dejanj v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo in/ali za natančno ugotavljanje fizičnih(-e) ali pravnih(-e) oseb(-e), vključenih(-e) v te dejavnosti.

- „strateška analiza“ pomeni

raziskovanje in metodična opredelitev splošnega razvoja nepravilnosti in goljufij na carinskem in kmetijskem področju na podlagi presoje nevarnosti, obsega in vpliva nekaterih dejanj v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, da bi se s tem določile prednostne naloge, bolje razumel pojav ali grožnja, preusmerile dejavnosti preprečevanja in odkrivanja goljufij ter preuredila ureditev služb. V ta namen se uporabljajo izključno podatki, iz katerih so bili odstranjeni osebni podatki.

3) V členu 15 se doda naslednji odstavek:

„1. Pristojni organi posamezne države članice lahko prav tako v strukturirani ali nestrukturirani obliki sproti ali redno sporočajo informacije o dejanjih, ki so ali se zdijo v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

4) Člen 18 se spremeni:

(a) V odstavku 1 se prva alinea nadomesti z naslednjo:

„– če se razširijo ali bi se lahko razširili na druge države članice ali na tretje države ali“

(b) Doda se naslednji odstavek 7:

« 7. Brez poseganja v določbe carinskega zakonika Skupnosti o vzpostavitvi skupnega okvira obvladovanja tveganj, se lahko podatki, ki si jih v skladu s členoma 17 in 18 izmenjajo Komisija in države članice, shranijo in uporabijo za namene strateške analize in operativne analize. Če ti podatki vključujejo osebne podatke, se uporabljajo posebni ukrepi za varstvo fizičnih oseb pri obdelavi teh podatkov iz naslova VI te uredbe.“

5) K naslovu III se dodata naslednja člena18a in 18b:

„Člen 18a

1. Zaradi pomoči pristojnim organom iz člena 1(1) pri ugotavljanju pošiljk, ki lahko pomenijo dejanja, ki so v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, ter prevoznih sredstev, vključno z zabojniki, ki se uporabljajo v ta namen, Komisija ustanovi in upravlja podatkovno bazo, oblikovano na podlagi podatkov javnih in zasebnih ponudnikov storitev, katerih dejavnosti so povezane z mednarodno logistično verigo ali prevozom blaga.

2. Komisija je pri upravljanju te podatkovne baze pooblaščena, da:

(a) s privolitvijo imetnika pravic ima dostop do ali pridobi celoto ali znaten del vsebine podatkov, s katerim koli sredstvom ali na kateri koli način, ter te podatke uporabi ob spoštovanju zakonodaje na področju pravic intelektualne lastnine, veljavne v državi članici ali v državi, v kateri imajo ti ponudniki storitev svoj sedež;

(b) primerja podatke, do katerih je imela dostop ali jih pridobila iz podatkovne baze, jih razvrsti, jih obogati z drugimi viri podatkov in jih analizira ob spoštovanju določb Uredbe (ES) št. 45/2001;

(c) podatke iz te podatkovne baze da na voljo pristojnim organom iz člena 1(1), izključno za namene doseganja ciljev iz te uredbe, pod pogojem, da se spoštujejo nacionalne določbe o izvajanju Direktive 95/46/ES;

3. Podatki iz tega člena se nanašajo zlasti na premike zabojnikov in/ali prevoznih sredstev, blaga in oseb, ki jih ti premiki zadevajo. Zlasti so to:

(a) za premike zabojnikov naslednji podatki:

- identifikacijska številka zabojnika;

- naloženost zabojnika;

- datum premika;

- način premika (natovorjen, iztovorjen, pretovorjen, prihod, izhod itd.);

- ime ladje ali registracijska številka prevoznega sredstva;

- številka prevoza;

- kraj;

- tovorni list ali druga prevozna listina;

(b) za premike prevoznih sredstev:

- ime ladje ali registracijska številka prevoznega sredstva;

- tovorni list ali druga prevozna listina;

- identifikacijska številka zabojnika;

- teža tovora;

- opis in/ali šifrska oznaka blaga;

- številka rezervacije;

- število plomb;

- kraj prvega natovarjanja;

- kraj končnega raztovarjanja;

- kraj pretovarjanja;

- datum predvidenega prihoda na kraj končnega raztovarjanja;

(c) za fizične in pravne osebe, vključene v premike iz navedenih točk (a) in (b), so osebni podatki, predvideni v tem členu, omejeni na priimek, dekliški priimek, imena, nadomestna imena, datum in kraj rojstva, državljanstvo, spol ter naslov lastnikov, pošiljateljev, prejemnikov, špediterjev, prevoznikov in drugih posrednikov ali oseb, vključenih v mednarodno logistično mrežo in prevoz blaga.

4. Samo analitiki, ki jih določijo službe Komisije, so pooblaščeni za obdelavo osebnih podatkov iz točk 2(b) in 2(c) zgoraj.

Osebni podatki, ki niso potrebni za dosego zastavljenega cilja, se takoj izbrišejo ali se iz njih odstranijo osebni podatki. V vsakem primeru se lahko shranijo za največ leto dni.

Člen 18b

Kadar lahko za dosego ciljev te Uredbe Komisija državam članicam priskrbi strokovno mnenje, tehnično ali logistično pomoč, usposabljanje ali sporočanje ali katero koli drugo operativno pomoč, države članice zaprosijo Komisijo za uporabo, če je to mogoče, njene platforme storitev, tudi pri izvajanju carinskega sodelovanja iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.“

6) Člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Če se je zadevna tretja država pravno zavezala, da zagotovi pomoč, potrebno za pridobitev vseh dokazov o nepravilnostih, ki se zdijo v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ali za določitev obsega dejanj, za katere je bilo ugotovljeno, da so v nasprotju s tema zakonodajama, ji lahko informacije, pridobljene z uporabo te uredbe, sporoči:

- Komisija ali zadevna država članica, po potrebi ob predhodnem soglasju pristojnih organov države članice, ki jih zagotovijo;

- Komisija ali zadevna država članica v okviru usklajenega delovanja, če so informacije pridobljene na podlagi analize podatkov, ki jih zagotovi več držav članic, ob predhodnem soglasju pristojnih organov držav članic, ki jih zagotovijo.

Pri tem sporočanju se upoštevajo predpisi države članice o posredovanju osebnih podatkov tretjim državam.

V vsakem primeru bo v zadevni tretji državi z ustreznimi ukrepi zagotovljeno varstvo, ki je skladno s členom 45(1) in (2).“

7) V členu 20(2) se črta točka (d);

8) Člen 23 se spremeni:

a) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Cilj CIS skladno z določbami te uredbe je pomagati pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, z omogočanjem hitrejšega dostopa do podatkov in posledičnim povečanjem uspešnosti postopkov sodelovanja in nadzora pristojnih organov, določenih v tej uredbi.“

b) V odstavku 3 se besede „s členom K.1(8)“ nadomestijo z naslednjimi besedami: „s členoma 29 in 30“.

c) Odstavek 5 se črta.

9) K členu 24 se dodata naslednji točki (g) in (h):

„(g) pridržanje, zaseg ali odvzem blaga;

(h) pridržanje, zaseg ali odvzem gotovine, kakor je opredeljeno v členu 2 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005[26]“.

10) Člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

1. Skladno s postopkom iz člena 43(2) se določi, katere podatke v kategorijah (a) do (h) člena 24 je treba vnesti v CIS, če je to potrebno za dosego cilja sistema. V kategoriji (e) ne smejo biti v nobenem primeru vključeni osebni podatki.

V kategorijah (a) do (d) se informacije glede osebnih podatkov omejijo na naslednje:

(a) priimek, dekliški priimek, ime, privzeto ime;

(b) dan in kraj rojstva;

(c) državljanstvo;

(d) spol;

(e) številka, kraj in datum izdaje osebnega dokumenta;

(f) naslov;

(g) posebne objektivne in stalne fizične značilnosti;

(h) razlog za vnos podatkov;

(i) predlagani ukrep;

(j) opozorilno kodo, ki opozarja, da je oseba nosila orožje, ravnala nasilno ali pobegnila organom;

(k) registracijsko številko prevoznega sredstva.

2. Za kategorijo iz člena 24(f) se informacije glede osebnih podatkov omejijo na priimke in imena strokovnjakov.

3. Za kategorijo iz člena 24(g) in (h), se informacije glede osebnih podatkov omejijo na naslednje:

(a) priimek, dekliški priimek, ime, privzeto ime;

(b) dan in kraj rojstva;

(c) državljanstvo;

(d) spol;

(e) naslov.

V nobenem primeru se ne smejo vnesti osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično pripadnost, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, sindikalno pripadnost, in podatki o zdravju ali spolnem življenju osebe.“

11) Člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

1. Osebni podatki v kategorijah iz člena 24 se smejo v CIS vnesti samo za namene naslednjih predlaganih ukrepov: vpogled in poročanje, prikriti nadzor, posebne kontrole ali operativna analiza.

2. Osebni podatki v kategorijah iz člena 24 se smejo v CIS vnesti samo, če, predvsem na podlagi predhodnih nezakonitih ravnanj ali informacije, zagotovljene s spontano pomočjo, obstajajo dejanski dokazi, da je zadevna oseba izvajala, izvaja ali bo izvajala dejanja v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo s posebnim vplivom na ravni Skupnosti.

12) V členu 34 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„Člen 34

3. Da bi se zagotovilo pravilno izvajanje določb o varstvu osebnih podatkov iz te uredbe, posamezna država članica in Komisija obravnavata CIS kot sistem za obdelavo osebnih podatkov, ki ga urejajo:

– nacionalne določbe o izvajanju Direktive (ES) 95/46/ES;

– določbe Uredbe (ES) št. 45/2001/ES;

– in strožje določbe iz te Uredbe.“

13) Člen 35 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 35

1. Ob upoštevanju člena 30(1) je uporabnicam CIS prepovedana uporaba osebnih podatkov iz CIS za namene, ki niso zajeti v členu 23(2).

2. Podatki se lahko razmnožujejo samo v tehnične namene, pod pogojem, da je to potrebno zaradi iskanja informacij s strani organov iz člena 29.

3. Osebni podatki, ki jih v CIS vnese država članica ali Komisija, se ne smejo kopirati v sisteme za obdelavo podatkov, za katere so odgovorne države članice ali Komisija, razen v sisteme obvladovanja tveganj, pristojne za usmerjanje carinskih kontrol na nacionalni ravni, ali v sistem operativne analize, ki omogoča usmerjanje uskladitvenih ukrepov na ravni Skupnosti.

V tem primeru so samo analitiki, ki jih imenujejo nacionalni organi posameznih držav članic, in analitiki, ki jih imenujejo službe Komisije, pooblaščeni za obdelavo osebnih podatkov, pridobljenih iz CIS, in sicer pri sistemu obvladovanja tveganj, pristojnem za usmerjanje carinskih kontrol, ali pri sistemu operativne in/ali strateške analize, ki omogoča usmerjanje uskladitvenih ukrepov na ravni Skupnosti.

Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam služb za obvladovanje tveganj, iz katerih prihajajo analitiki, ki so pooblaščeni za pridobitev ali obdelavo osebnih podatkov, vnesenih v CIS. Komisija o tem obvesti druge države članice. Komisija prav tako obvesti vse države članice o ustreznih elementih, ki zadevajo njene službe, pristojne za operativno in/ali strateško analizo.

Komisija objavi v vednost v Uradnem listu Evropske unije seznam imenovanih nacionalnih organov in služb Komisije.

Osebni podatki, pridobljeni iz CIS, se lahko shranijo za največ leto dni. Osebni podatki, ki niso potrebni za izvedbo analize, se takoj izbrišejo ali se iz njih odstranijo identifikacijski podatki.“

14) V členu 36 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„V vsakem primeru se med izvajanjem ukrepov za namene vpogleda in poročanja ali prikritega nadzora ter med potekom operativne analize ali preiskave dostop zavrne vsaki osebi, ne glede na to, ali se njeni podatki obdelujejo.“

15). Člen 37 se spremeni:

(a) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Vsakdo lahko, odvisno od tega, ali je podatke v CIS vnesla država članica ali Komisija, od vsakega nacionalnega nadzornega organa iz člena 28 Direktive 95/46/ES ali od Evropskega nadzornika za varstvo podatkov iz člena 41(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 zahteva dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, in njihovo sedanjo ali preteklo uporabo. To pravico urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, v kateri se vloži zahtevek, in Uredba (ES) št. 45/2001. Če je podatke vnesla druga država članica ali Komisija, se preveritev opravi v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom te države članice ali z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.“

c) Odstavek 4 se črta.

16) V členu 38 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Vse ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje varnosti, sprejmejo:

(a) države članice in Komisija, vsaka na svojem področju, glede terminalov CIS na njihovem ozemlju in v pisarnah Komisije;

(b) odbor iz člena 43 glede CIS in terminalov, ki so v istih prostorih kot CIS in se uporabljajo za tehnične namene in kontrole iz odstavka 3;

(c) Komisija za elemente Skupnosti v skupnem komunikacijskem omrežju.“

17) Doda se naslednji naslov Va:

„NASLOV Va

IDENTIFIKACIJSKA PODATKOVNA BAZA CARINSKIH DATOTEK

Poglavje 1

Vzpostavitev podatkovne baze carinskih datotek

Člen 41a

1. CIS vključuje tudi posebno podatkovno bazo, imenovano „identifikacijska podatkovna baza carinskih datotek“, v nadaljevanju „FIDE“. Ob upoštevanju določb iz tega naslova se vse določbe iz te uredbe o CIS uporabljajo tudi za FIDE in vsa sklicevanja na CIS zajemajo navedeno podatkovno bazo.

2. Cilj FIDE je pomagati pri preprečevanju, olajšanju in pospeševanju ugotavljanja in pregona dejanj, ki so v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo.

3. Namen FIDE je omogočiti, da Komisija, pri odprtju uskladitvene datoteke v smislu člena 18 ali pri pripravi akcije Skupnosti v tretji državi v smislu člena 20, in pristojni organi države članice, imenovani v skladu s členom 29, pri odprtju preiskovalne datoteke ali pri preiskavi ene ali več oseb ali podjetij, ugotovijo, kateri pristojni organi drugih držav članic ali služb Komisije izvajajo ali so izvedli preiskavo o zadevnih osebah ali podjetjih, da bi se s tem na podlagi informacij in obstoja preiskovalnih datotek dosegli cilji iz odstavka 2.

4. Če potrebuje država članica ali Komisija pri poizvedbi v FIDE obsežnejše informacije o registriranih preiskovalnih datotekah, ki zadevajo osebe ali podjetja, na podlagi te uredbe zaprosi pomoč države članice, ki zagotovi te informacije.

5. Carinski organi držav članic lahko uporabljajo FIDE pri carinskem sodelovanju iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji. V tem primeru Komisija zagotovi tehnično vodenje te podatkovne baze.

Poglavje 2

Delovanje in uporaba FIDE

Člen 41b

1. Pristojni organi vnesejo v FIDE podatke iz preiskovalnih datotek za namene, določene v členu 41a(3).

(a) osebe in podjetja, ki so ali so bili predmet preiskave, ki jo vodi pristojna služba države članice, in:

– za katere se sumi, da izvršujejo, so storili, sodelujejo ali so sodelovali pri izvršitvi dejanja, ki je v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, ali

– za katere je bilo ugotovljeno, da so storili katero od naštetih dejanj, ali

– ki jim je bila naložena upravna ali sodna kazen zaradi takega dejanja.

(b) področje, na katerega se nanaša preiskovalna datoteka;

(c) ime, država ter osnovni podatki o službi države članice, ki obravnava zadevo, ter številka datoteke.

Podatki iz točk (a), (b) in (c) se za vsako osebo ali podjetje vnesejo ločeno. Vzpostavitev povezav med temi podatki ni dovoljena.

2. Osebni podatki iz odstavka 1(a) se omejijo na naslednje:

(a) za osebe: priimek, dekliški priimek, ime in privzeto ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo in spol;

(b) za podjetja: trgovsko ime, ime, ki ga podjetje uporablja pri svoji dejavnosti, sedež podjetja in identifikacijska številka DDV.

3. Podatki se v skladu s členom 41d vnesejo za omejen čas.

Člen 41c

1. Vnos podatkov v FIDE in njihovo branje sta omejena izključno na organe iz člena 41a.

2. Ob vsakem branju FIDE morajo biti razvidni naslednji osebni podatki:

(a) za osebe: priimek in/ali ime, in/ali dekliški priimek, in/ali privzeto ime, in/ali datum rojstva;

(b) za podjetja: trgovsko ime, ime, ki ga podjetje uporablja pri svoji dejavnosti, sedež podjetja in/ali identifikacijska številka DDV.

Poglavje 3

Hramba podatkov

Člen 41d

1. Rok hrambe podatkov urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih zagotovi. V nadaljevanju navedeni roki se računajo od datuma vnosa podatkov v preiskovalno datoteko in ne smejo biti prekoračeni.

(a) podatki, ki se nanašajo na datoteke tekočih preiskovanj se lahko hranijo za največ tri leta, če ni bila ugotovljena nobena nepravilnost; podatke je treba izbrisati, preden poteče eno leto od zadnje ugotovitve;

(b) podatki, ki se nanašajo na preiskave, na podlagi katerih je bila ugotovljena nepravilnost, za katero še ni bila izrečena pravnomočna sodba, naložena sodna ali upravna kazen, se lahko hranijo največ 6 let;

(c) podatki, ki se nanašajo na preiskave, na podlagi katerih je bila izrečena pravnomočna sodba, naložena sodna ali upravna kazen se lahko hranijo največ 10 let.

2. Na vseh stopnjah preiskovalne datoteke, kakor so opredeljene v točkah (a), (b) in (c) odstavka 1, je treba nemudoma izbrisati vse podatke, ki se nanašajo na osebo, za katero v skladu z zakoni, pravili in postopki države članice, ki zagotovi podatke, ne veljajo več določbe člena 41b.

3. FIDE samodejno izbriše podatke, ko se prekorači najdaljši rok hrambe iz odstavka 1. V vsakem primeru roki iz odstavka 1 ne smejo biti skupaj daljši od 10 let.“

18) naslov VI se nadomesti z naslednjim:

„NASLOV VI

VARSTVO PODATKOV

Člen 42

1. Pri obdelavi osebnih podatkov ob izvajanju te uredbe Komisija in države članice zagotovijo popolno spoštovanje veljavnih nacionalnih določb in veljavnih določb Skupnosti na področju varstva podatkov, zlasti tistih iz Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001.

Pred sprejetjem izvedbenih ukrepov v okviru te uredbe se opravi posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

2. Določbe, ki se uporabljajo za avtomatizirano izmenjavo in obdelavo podatkov, se ustrezno uporabljajo za neavtomatizirano izmenjavo in obdelavo podatkov.“

19) Doda se naslednji naslov VIa:

„NASLOV VIa

FINANCIRANJE

Člen 42a

1. Ta uredba je pravna podlaga za kritje naslednjih odhodkov:

(a) vsi odhodki za vzpostavitev in vzdrževanje stalne tehnične infrastrukture, ki državam članicam priskrbi logistična, pisarniška in informacijska sredstva za zagotavljanje skupnih carinskih dejavnosti, zlasti posebnega nadzora iz člena 7.

(b) povračilo prevoznih in nastanitvenih stroškov ter dnevnic predstavnikov držav članic, ki sodelujejo v akcijah Skupnosti iz člena 20, skupnih carinskih dejavnostih, kadar jih organizira ali pri organizaciji sodeluje Komisija, ter v usposabljanjih, namenskih sestankih in pripravljalnih sestankih za upravne poizvedbe ali operativne ukrepe, ki jih izvedejo države članice, kadar jih organizira ali pri organizaciji sodeluje Komisija.

Ko se stalna tehnična infrastruktura iz točke (a) uporablja pri carinskem sodelovanju iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, krijejo prevozne in nastanitvene stroške ter dnevnice svojih predstavnikov države članice.

(c) odhodki, povezani s pridobitvijo, študijami, razvijanjem in vzdrževanjem informacijske infrastrukture (strojne opreme), programske opreme in mrežnih povezav za namene preprečevanja goljufij in boja proti njim, ter stroški, povezani z zadevnimi službami za oskrbo, podporo in usposabljanje;

(d) odhodki, povezani z zagotavljanjem informacij, in stroški, povezani z zadevnimi ukrepi, ki omogočajo dostop do informacij, podatkov in virov podatkov v okviru boja proti goljufijam na področju zaščite finančnih interesov in drugih interesov Skupnosti.

(e) odhodki, povezani z uporabo informacijskega sistema za carine, v skladu z instrumenti, sprejetimi na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, in zlasti s Sporazumom o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene, sprejetim na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995[27], če ti instrumenti ne določajo izrecno, da navedene odhodke krije proračun Skupnosti.

2. Komisija po posvetovanju z odborom iz člena 43 lahko odloči, da vzpostavi ali pridobi druge sisteme za posredovanje in izmenjavo informacij, ki so po njenem mnenju potrebni.

3. Odhodke, povezane s pridobitvijo, študijami, razvijanjem in vzdrževanjem elementov Skupnosti v skupnem komunikacijskem omrežju, ki ga uporabljajo sistemi iz navedenega odstavka 1(c), prav tako krije proračun Skupnosti. Komisija v imenu Skupnosti sklene pogodbe, potrebne za zagotovitev operativnosti teh elementov.

4. Ne glede na stroške, povezane z delovanjem CIS, in zneske, predvidene za namene odškodnin iz člena 40, se države članice in Komisija odpovedo vsakemu zahtevku za vračilo stroškov, povezanih z zagotavljanjem informacij ali dokumentov in z izvajanjem upravne poizvedbe ali katerega koli drugega operativnega ukrepa v skladu s to uredbo, ki je izveden na zahtevo države članice ali Komisije, razen morebitnih odškodnin za strokovnjake.

20) Člen 43 se spremeni:

(a) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Odbor prouči vsako vprašanje glede izvajanja te uredbe, ki ga lahko zastavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice, predvsem vprašanja glede:

– splošnega delovanja medsebojne pomoči, predvidene v tej uredbi,

– določitve praktičnih podrobnosti za prenos informacij skladno s členi 15 do 17,

– informacij, ki se skladno s členoma 17 in 18 sporočijo Komisiji v zvezi z zaključki, ki jih je treba iz njih potegniti, določitvijo potrebnih ukrepov za ustavitev ugotovljenih dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, in morebitnim predlaganjem sprememb veljavnih določb Skupnosti ali določitvijo dopolnilnih predpisov,

– organizacije skupnih carinskih dejavnosti, zlasti posebnega nadzora iz člena 7,

– položaja Skupnostih v delovnih odborih in skupinah, ustanovljenih z ali v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki sodelujejo pri vzajemni upravni pomoči na carinskem področju,

– priprave preiskav, ki jih vodijo države članice in usklajuje Komisija, in akcij Skupnosti iz člena 20,

– ukrepov, sprejetih za ohranjanje zaupnosti informacij, predvsem osebnih podatkov, ki se izmenjujejo skladno s to uredbo, razen tistih, ki jih zajema naslov V,

– vzpostavitve in pravilnega delovanja CIS ter vseh tehničnih in operativnih ukrepov za zagotavljanje varnosti sistema,

– potrebe hrambe podatkov v CIS,

– ukrepov, sprejetih za ohranjanje zaupnosti informacij, shranjenih v CIS skladno s to uredbo, predvsem osebnih podatkov, in za zagotavljanje spoštovanja obveznosti odgovornih za obdelavo podatkov,

– ukrepov, sprejetih skladno s členom 38(2).“;

(b) v tretjem stavku odstavka 5 se besede „varuh človekovih pravic iz člena 37(4)“ nadomestijo z besedami: „Evropski nadzornik za varstvo podatkov iz člena 41(2) Uredbe (ES) št. 45/2001“,

21) V členu 44 in členu 45(s) se besede „naslova V glede CIS“ nadomestijo z besedami: „naslovov V in Va“

22) V členu 53 se črta odstavek 2.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od ……….

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

[…]

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje

2. OKVIR AMB/ABB (upravljanje proračuna na podlagi dejavnosti/oblikovanje proračuna na podlagi dejavnosti)

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

24.02 Boj proti goljufijam

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

24 02 03 Informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS)

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Od datuma veljavnosti ni omejitve.

3.3. Značilnosti proračuna (po potrebi se dodajo vrstice):

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

24 02 03 | neobvezni | dif. | ne | ne | ne | št. 1a) |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012–2013 | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja [28] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 5,750 | 6,000 | 6,000 | 6,500 | 6,500 | 14,000 | 44,750 |

Odobritve plačil (OP) | b | 4,900 | 5,100 | 5,300 | 5,500 | 5,700 | 22,500 | 44,750 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije [29] |

Tehnična in upravna pomoč – ATA (NS) | 8.2.4 | c |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 5,750 | 6,000 | 6,000 | 6,500 | 6,500 | 14,000 | 44,750 |

Odobritve plačil | b+c | 4,900 | 5,100 | 5,300 | 5,500 | 5,700 | 22,500 | 44,750 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[30] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d | 0,659 | 0,659 | 0,659 | 0,659 | 0,659 | 1,318 | 4,613 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e | 0,850 | 0,850 | 0,850 | 0,850 | 0,850 | 1,700 | 5,950 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 7,259 | 7,509 | 7,509 | 8,009 | 8,009 | 17,018 | 55,313 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 6,409 | 6,609 | 6,809 | 7,009 | 7,209 | 21,268 | 55,313 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če so države članice ali drugi organi (treba jih je navesti) vključeni v sofinanciranje, se v spodnjo razpredelnico vpiše predvidena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012–2013 | Total |

…………………… | f |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

X Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[31] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

.

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 6,1 | 6,1 | 6,1 | 6,1 | 6,1 | 6,1 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

:

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Posodobitev tehnične infrastrukture AFIS (strojna in programska oprema);

razvoj in vzpostavitev informacijske baze carinskih datotek (FIDE), ki bo pristojnim organom zagotavljala vzajemno obveščanje o datotekah tekočih in zaključenih preiskav, brez posredovanja dodatnih informacij o njihovi vsebini in izidu, da se s tem dopolnijo sedanji sistemi izmenjave in shranjevanja podatkov (AFIS/CIS);

razvoj skupnega vmesnika za uporabnike aplikacij AFIS/CIS ter razvoj aplikacij za sporočanje vzajemne pomoči (e-MA communication), upravljanje pravic uporabnikov (URT), sodelovanje (Virtual OCU), strukturirane ali nestrukturirane stike (AFIS Mailing), funkcije uvoza/izvoza podatkov, priglasitev zasega blaga ter analizo podatkov CIS;

razvoj sistema dostopa do informacij, podatkov in virov podatkov v okviru boja proti goljufijam na področju zaščite finančnih in drugih interesov Skupnosti.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Dodana vrednost vključitve Skupnosti

Pri boju proti goljufijam, ki škodijo proračunu Evropske unije, in drugemu nedovoljenemu prometu so pomanjkljivosti v zvezi s kompatibilnostjo in interoperabilnostjo arhitektur informacijskih sistemov nacionalnih organov, pristojnih za to področje, ovirale pravilno delovanje mehanizmov upravnega sodelovanja in vzajemne pomoči.

Zato je bilo pomembno najti skupni imenovalec med nacionalnimi sistemi. Ta cilj je bil dosežen z vzpostavitvijo enotne tehnične infrastrukture, znane kot „Anti Fraud Information System (AFIS)“, ki je temelj delovanja različnih informacijskih aplikacij Skupnosti, namenjenih boju proti goljufijam.

Te informacijske aplikacije, ki temeljijo na carinski in kmetijski zakonodaji Skupnosti, zagotavljajo skupni vmesnik z nacionalnimi sistemi, tako da imajo uporabniki iz pristojnih organov držav članic enostaven način dostopa.

Ta infrastruktura je namenjena temu, da preko teh sektorskih predpisov pomaga pristojnim organom pri preprečevanju, odkrivanju in pregonu dejanj, ki so v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo, ter da se s hitrejšim razširjanjem informacij poveča uspešnost sodelovanja in nadzora in boljša souporaba informacij med temi organi ter med njimi in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF).

Skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in druge možne sinergije

Vse odobritve iz naslova člena 24 02 03– Informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS) –proračuna Evropske unije so namenjene razvoju in vzdrževanju infrastrukture AFIS ter njeni uporabi in povezanim službam za oskrbo.

5.3 Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Cilj je razviti in vzpostaviti novo infrastrukturo AFIS, ki bi vključevala obenem novo tehnologijo na spletni podlagi (strojna oprema) in nove aplikacije (programska oprema).

Kazalniki rezultatov:

- vzpostavitev novega portala AFIS in z njim povezane aplikacije, npr. User Registration Tool (URT) (cilj dosežen: da ali ne)

- razvoj in vzpostavitev naslednjih aplikacij (cilj dosežen: da ali ne):

- nestrukturirana izmenjava podatkov (AFIS mailing)

- strukturirana izmenjava podatkov (MARINFO, YACHTINFO, CIGINFO, e-AM)

- orodja za sodelovanje (Virtual OCU: CONSUR, MARSUR, VIASUR)

- shranjevanje podatkov (FIDE in CIS web) (cilj dosežen: da ali ne)

- vzpostavitev posodobljenih različic naslednjih aplikacij (cilj dosežen: da ali ne):

- Mutual Information System (MIS)

- Electronic Communication Registry (ECR)

- razvoj in vzpostavitev sistema operativne analize goljufij na carinskem področju (COAS) in razširitev ciljev carinskega informacijskega sistema na nadzor gotovine, ki vstopa ali izstopa iz EU (cilj dosežen: da ali ne)

- zagotovitev popravljalnega in razvojnega vzdrževanje infrastrukture AFIS in njenih aplikacij (število okvar ali zahtev po spremembi)

- vrednotenje skupin uporabnikov zunanjih podatkovnih baz (število obvestil)

Kazalniki učinka:

- izboljšanje sodelovanja v mreži uporabnikov AFIS (število izmenjanih ali shranjenih sporočil)

- zadovoljitev potreb uporabnikov v državah članicah v zvezi z novo infrastrukturo z aplikacijo, ki omogoča merjenje zadovoljnosti uporabnikov

- dokaz o dodani vrednosti pristopa, ki temelji na obveščanju na evropski ravni

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

[33]

( Centralizirano upravljanje

X neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Komisija vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu, Računskemu sodišču in Svetu poroča o uporabi te uredbe.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Letno poročilo Komisije za leto 2004 – Zaščita finančnih interesov Skupnosti – je vrednotenju izvajanja ukrepov vzajemne upravne pomoči na carinskem področju med državami članicami in Komisijo v obdobju 2002–2004 odmerilo veliko prostora. Predlagana sprememba upošteva izkušnje, pridobljene s tem vrednotenjem.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Odbor bo po potrebi sprejel uredbo v skladi s postopkom komitologije, da bi se določila ustrezna pravila za izvajanje.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Komisija vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Računskemu sodišču ter Svetu in Evropskemu parlamentu poroča o izvedbi ukrepov, ki jih določa Uredba.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Da bi zaščitila finančne interese Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, je Komisija pooblaščena, da v okviru sedanjega programa izvede preglede in inšpekcije na kraju samem v skladu z Uredbo Sveta (EURATOM, ES) št. 2185/96[34]. Po potrebi preiskave izvede Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in se zanje uporablja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999[35].

Službe Komisije bodo redno izvajale preglede dokumentov in preglede na kraju samem.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Uporaba komunikacijskega omrežja CCN/CSI za informacijske aplikacije AFIS | 2,65 mio EUR | 3,05 mio EUR | 3,05 mio EUR | 3,05 mio EUR | 3,05 mio EUR | 3,4 mio EUR |

8.2. Upravni odhodki

8.2.1 Človeški viri – število in vrsta delovnih mest

Vrsta delovnega mesta | Osebje, potrebno za upravljanje ukrepa – obstoječi in/ali dodatni človeški viri (število delovnih mest/EPDČ) |

2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012–2013 |

Uradniki ali začasno osebje [38] (24 02 03) | A*/AD | 2,1A | 2,1A | 2,1A | 2,1A | 2,1A | 2,1A |

B*, C*/AST | 3B 1C | 3B 1C | 3B 1C | 3B 1C | 3B 1C | 3B 1C |

Osebje, financirano[39] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje, financirano[40] iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 6,1 | 6,1 | 6,1 | 6,1 | 6,1 | 6,1 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Upravljanje informacijskih projektov AFIS, zlasti kot posrednik med uporabniki („business owner“) in zunanjimi pogodbenimi izvajalci.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (obvezno)

().

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012–2013 | SKUPAJ |

1. Tehnična in upravna pomoč (vključno s povezanimi stroški za osebje) |

Izvajalske agencije [41] |

Druga tehnična in upravna pomoč |

– notranja |

– zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012-2013 |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,659 | 0,659 | 0,659 | 0,659 | 0,659 | 1,318 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,659 | 0,659 | 0,659 | 0,659 | 0,659 | 1,318 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci

Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1.

6,1 x108.000 = 658.800 EUR

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02

Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1.

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012–2013 | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

24 01 06 0001 02 11 03 – Odbori[42] | 0,120 | 0,120 | 0,120 | 0,120 | 0,120 | 0,240 | 0,840 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2. Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3. Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) 24 01 06 00 02 01 pregledi, študije, analize in posebne dejavnosti OLAF | 0,600 | 0,600 | 0,600 | 0,600 | 0,600 | 1,200 | 4,200 |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije) | 0,720 | 0,720 | 0,720 | 0,720 | 0,720 | 1,440 | 5,040 |

Odbor za medsebojno upravno pomoč (Uredba št. 515/97) iz člena 43 Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 (izvajanje členov 5 in 6 Sklepa 1999/468/ES)

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

Na podlagi izvrševanja za leti 2004 in 2005 ter načrtovanja za leto 2006.[pic]

[1] UL L 264, 15.10.2003, str. 1.

[2] UL L 264, 15.10.2003, str. 1.

[3] UL L 359, 4.12.2004.

[4] UL L 349, 25.11.2004.

[5] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[6] UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[7] UL L 82, 22.3.1997.

[8] UL 122, 16.5.2003.

[9] UL C 316, 27.11.1995, str. 33.

[10] 7273/2/95 ENFOCUSTOM 17.

[11] UL C […], […], str. […].

[12] UL C […], […], str. […].

[13] UL C […], […], str. […].

[14] UL L 82, 22.3.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 z dne 14. aprila 2003 (UL L 122, 16.5.2003).

[15] UL L 136, 31.5.1999, str. 20.

[16] UL C 316, 27.11.1995, str. 34.

[17] UL C 316, 27.11.1995, str. 33.

[18] UL C 139, 13.6.2003, str. 1.

[19] UL L 264, 15.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004).

[20] UL C 247, 15.10.2003, str. 1.

[21] UL C 362, 18.12.2001, str. 1.

[22] UL L 281, 28.11.1995, str. 31.

[23] UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[24] UL L 24, 30.1.1998, str. 1.

[25] UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

[26] UL L 309, 25.11.2005, str. 9.

[27] UL C 316, 27.11.1995.

[28] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[29] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[30] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[31] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[32] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[33] Pri navedbi več kot ene metode je treba navesti dodatne podrobnosti v oddelku „opombe“ iz te točke.

[34] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[35] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[36] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[37] Tem odhodkom je treba dodati odhodke, povezane z uporabo skupnega komunikacijskega omrežja/ skupnega vmesnika sistemov (CCN/CSI), ki jih že krije predlog Komisije za Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013) (COM(2006) 201 konč., 17. 5. 2006)

[38] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[39] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[40] Te stroške referenčni znesek krije.

[41] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[42] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.