[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.12.2006

COM(2006) 806 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Dveletno poročilo o posebnem okviru pomoči za tradicionalne dobavitelje banan iz afriških, karibskih in pacifiških držav (držav AKP)

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Dveletno poročilo o posebnem okviru pomoči za tradicionalne dobavitelje banan iz afriških, karibskih in pacifiških držav (držav AKP)

Uvod

Uvoz banan v Evropsko skupnost tradicionalno ureja sistem kvot z močno prednostno obravnavo za banane iz Afrike, s Karibov in Pacifika (AKP). O tej zadevi je bilo več sporov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in v začetku novega stoletja. Sistem kvot se je zatem na različne načine spreminjal (leta 1998 in 2001), nazadnje pa ga je nadomestil sistem po izključno carinski tarifi, ki je začel veljati 1. januarja 2006.

Kot pomoč dvanajstim tradicionalnim dobaviteljem banan iz držav AKP pri prilagajanju na spremembe trgovinskih ureditev je bil leta 1999 vzpostavljen poseben okvir pomoči (SFA), ki se financira iz posebne proračunske vrstice. Pet spodaj navedenih afriških in sedem karibskih držav je bilo tradicionalnih dobaviteljic in torej upravičenk do ugodnosti SFA:

Belize, Dominika, Grenada, Jamajka, Kamerun, Madagaskar, Saint Vincent in Grenadine, Slonokoščena obala, Somalija, Surinam, Sveta Lucija in Zelenortski otoki.

Ta okvir pomoči zagotavlja tehnično in finančno podporo za posebne projekte, ki jih predstavijo zadevne države in temeljijo na dolgoročni strategiji, za katero je Komisija dala predhodno soglasje in jo potrdila. Posamezne dodelitve po državi se izračunajo letno z upoštevanjem dveh meril, in sicer opažene konkurenčne vrzeli v primerjavi z dobavitelji iz tretjih držav in pomena proizvodnje banan za gospodarstvo zadevne države AKP. Letni proračun se je postopno zmanjševal od 44,5 milijona EUR leta 1999 na 30,7 milijona EUR za leto 2006. Med letoma 1999 in 2003 je bil ključ za dodelitev zasnovan tako, da je bila zagotovljena večja podpora državam, ki so imele večjo konkurenčno vrzel in pri katerih je sektor banan prispeval večji delež skupnega BDP. Od leta 2004 je treba pri izračunavanju nacionalnih dodelitev uporabiti maksimalno zmanjšanje 15 %; ta stopnja je nižja za tiste države, ki so dosegle večjo stopnjo konkurenčnosti.

Pravna podlaga

Svet je 22. aprila 1999 sprejel Uredbo (ES) št. 856/1999 o vzpostavitvi posebnega okvira pomoči za tradicionalne dobavitelje banan iz afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP)[1]. Komisija je 22. julija 1999 sprejela Uredbo št. 1609/1999[2] o podrobnih pravilih za njeno izvajanje.

Splošni cilj tega režima je izboljšati konkurenčnost tradicionalnih proizvajalcev banan iz držav AKP ali podpreti diverzifikacijo, kjer izboljšanje konkurenčnosti sektorja z bananami ni več mogoče. Skratka, njegov namen je doseči ta cilj s financiranjem projektov, namenjenih:

- povečanju produktivnosti,

- izboljšanju kakovosti,

- prilagajanju proizvodnje in trženja standardom kakovosti v Skupnosti,

- ustanavljanju organizacij proizvajalcev, katerih cilj je izboljšanje trženja in razvijanje okolju prijaznih metod proizvodnje, vključno s pošteno trgovino z bananami,

- razvijanju tržnih strategij, namenjenih izpolnjevanju zahtev skupne ureditve trga Skupnosti za banane,

- pomoči proizvajalcem banan pri razvoju okolju prijaznih proizvodnih metod, vključno s pošteno trgovino z bananami,

- podpori diverzifikacije, kjer izboljšanje konkurenčnosti sektorja z bananami ni mogoče.

Leta 2005 je proračunska vrstica za to znašala 34,5 milijona EUR, leta 2006 pa 30,7 milijona EUR. Ustrezna sklepa Komisije, ki določata (posamezne) zneske za leto 2005 in leto 2006 sta bila sprejeta 29. aprila 2005[3] in 31. marca 2006[4]. Formula za dodelitev po državi temelji na dveh merilih: konkurenčna vrzel med posamezno državo AKP in dobavitelji banan iz tretjih držav ter pomen tega sektorja za gospodarstvo v posamezni upravičeni državi. Glede prvega merila ima po oceni iz oddelka 7 odločitev za cene CIF kot orodje za merjenje konkurenčnosti določene pomanjkljivosti, saj ne izkazuje vedno v celoti konkurenčne vrzeli med dobavitelji iz držav AKP in iz držav z največjimi ugodnostmi (Most Favoured Nation – MFN).

Člen 9 Uredbe Sveta določa, da „do 31. decembra 2000 in vsake dve leti potem Komisija predloži poročilo, ki ga po potrebi spremljajo predlogi, o izvajanju te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu“. To poročilo zajema leti 2005 in 2006. Prejšnje poročilo, ki je zajemalo leti 2003 in 2004, je bilo objavljeno 21. decembra 2004[5].

PODATKI O TRGU

Leta 2005 je ES porabila 4 371 324 ton banan, od tega je bilo 3 722 949 ton uvoženih in 648 375 ton pridelanih znotraj ES, torej je ES drugi največji uvozni trg na svetu za ZDA (s 3 824 409 tonami). Skoraj vse banane, uvožene v ZDA leta 2005, so s poreklom iz Južne Amerike (delež banan iz držav AKP je bil samo 4 437 ton ali 0,12 % celotnega uvoza).

Po drugi strani ima ES tri različne skupine dobaviteljev: proizvajalce iz Južne Amerike, iz držav AKP in iz ES. Leta 2005 je bil delež celotnega uvoza iz Južne Amerike v ES 79,5 %, preostalih 20,5 % pa je bil delež držav AKP. Glavni južnoameriški dobavitelji ES v letu 2005 so bili Ekvador z 1 059 245 tonami, Kolumbija z 878 229 tonami in Kostarika s 623 468 tonami banan. V istem obdobju so bili glavni dobavitelji iz držav AKP v Skupnost: Kamerun z 253 349 tonami, Slonokoščena obala s 183 397 tonami in Dominikanska republika s 144 683 tonami.

S 1. januarjem 2006 je ES spremenila svoj uvozni režim. V prvih šestih mesecih leta 2006 so bile cene vseh banan (iz Južne Amerike, iz držav AKP in iz ES) nižje kot leta 2005, vendar na ravni, primerljivi z letom 2004.

Trgovinski režim ES

S 1. januarjem 2006 je ES začela uporabljati nov uvozni režim za banane s tarifno stopnjo MFN 176 EUR/tono in brezcarinsko tarifno kvoto 775 000 ton za banane s poreklom iz držav AKP. Ta novi režim je odgovor na prevzeto obveznost ES, da leta 2006 prejšnji sistem kvot zamenja z izključno tarifnim režimom. Upošteva tudi dve arbitražni odločbi o tarifnih stopnjah iz leta 2005, ki ju je predlagala ES in ki sta bili izdani po posebnem arbitražnem postopku STO, določenem v Prilogi k odstopanju od Sporazuma iz Cotonouja.

ES se je obvezala, da bo podrobno spremljala učinek novega režima na uvoz z različnim poreklom zaradi zagotovitve enakih pogojev dostopa do trga kot v prejšnjem režimu.

Kar zadeva dobavitelje iz držav AKP, bo končni trgovinski režim za banane urejen s sporazumi o gospodarskem partnerstvu (Economic Partnership Agreements – EPA), o katerih se ES in države AKP trenutno pogajajo in bodo predvidoma začeli veljati 1. januarja 2008.

Sklepi o financiranju

Proračunska vrstica za leto 2005

Predloge za financiranje, ki jih je predložilo vseh dvanajst upravičenk, je novembra 2005 odobril Odbor ERS. Komisija je decembra 2005 na tej podlagi sprejela ustrezne sklepe o financiranju in vsi sporazumi o financiranju so bili podpisani v prvi polovici leta 2006. Skupna vsota vseh sporazumov o financiranju je bila 34,5 milijona EUR, kar je 7,5-odstotno manjša realizacija proračuna glede na leto 2004.

V okviru dogovorjenih programov je 48 % sredstev namenjenih krepitvi konkurenčnosti izvoznikov banan v šestih državah. Približno 52 % sredstev je namenjenih diverzifikaciji v osmih državah AKP. Priloga 1 vsebuje podroben pregled razdelitve sredstev med oba glavna cilja tega režima.

Proračunska vrstica za leto 2006

Predloge za financiranje, ki jih je predložilo vseh dvanajst držav, je oktobra 2006 odobril Odbor ERS. Komisija je decembra 2006 na tej podlagi sprejela ustrezne sklepe o financiranju. Sporazumi o financiranju bodo predvidoma podpisani v prvi polovici leta 2007. Skupni znesek teh dvanajstih sporazumov o financiranju je bil 30,7 milijona EUR, kar je 11-odstotno zmanjšanje glede na proračun za leto 2005.

V okviru dogovorjenih programov je 39 % sredstev namenjenih krepitvi konkurenčnosti izvoznikov banan v petih državah AKP. Približno 61 % sredstev je namenjenih diverzifikaciji v devetih upravičenih državah AKP. Priloga 1 vsebuje podroben pregled dodelitve sredstev med oba glavna cilja Uredbe Sveta (ES) št. 856/1999. Diagram 1 prikazuje dodelitve sredstev za ta dva cilja po letih, medtem ko diagram 2 prinaša pregled po državah.

Izvajanje

Splošno upravno izvajanje programov

Uvedba novih finančnih pravil je močno vplivala na načine izvajanja vseh programov, ki se financirajo iz te proračunske vrstice. Med letoma 2005 in 2006 je bila končana večina potrebnih prilagoditev teh načinov. Med drugim je bilo treba za 24 mesecev podaljšati veljavnost večine programov, odobrenih pred letom 2003.

Deset držav se je na podlagi rezultatov prvega preverjanja leta 2004 v skladu s členom 164 finančne uredbe odločilo za delno decentraliziran način upravljanja programov, medtem ko naj bi se programi v preostalih dveh državah izvajali s centraliziranim upravljanjem. Ti načini so bili sprejeti za programe, odobrene za proračunska leta 2003, 2004, 2005, in za programe, predlagane za leto 2006, z izjemo Belizeja, ki prehaja na delno decentraliziran način upravljanja. Za programe, ki se izvajajo s centraliziranim upravljanjem (Belize, Grenada, Surinam, Kamerun in Somalija), Komisija pripravi vse pogodbe in izvede vsa plačila. Kar zadeva programe, ki se izvajajo z delno decentraliziranim upravljanjem (Jamajka, Dominika, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Zelenortski otoki, Slonokoščena obala in Madagaskar), del programa izvaja naročnik, določen v sporazumu o financiranju na podlagi predračunov programov. Komisija odobri predračune programov in predhodno nadzoruje pogodbene postopke pri pogodbah, vrednih več kot 50 000 EUR, ali naknadno pri pogodbah, vrednih manj kot 50 000 EUR. Na podlagi predračunov programov so plačila decentralizirana za operativne stroške in pogodbe manjšega obsega do spodaj navedenih omejitev:

Gradnje | Blago | Storitve | Nepovratna sredstva |

< 300 000 EUR | < 150 000 EUR | < 200 000 EUR | ≤ 100 000 EUR |

Glede pogodb, ki niso zajete v predračunih programov, Komisija predhodno nadzoruje pogodbene postopke pri pogodbah, vrednih več kot 50 000 EUR, oziroma naknadno pri pogodbah, vrednih manj kot 50 000 EUR.

V letu 2005 je bila odgovornost za programe vseh upravičenih držav AKP prenesena na ustrezne delegacije. Avgusta 2005 je bil prenos zaključen in je močno izboljšal izvajanje programov ne samo po količini (število podpisanih pogodb), temveč tudi po kakovosti. Zadevne delegacije so: Jamajka (Jamajka in Belize), Barbados (Dominika, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine ter Grenada), Slonokoščena obala, Kamerun, Kenija (Somalija) in Madagaskar, pa tudi uradi v Surinamu in na Zelenortskih otokih.

Krepitev konkurenčnosti

Projekti, namenjeni konkurenčnosti izvoznikov banan, so se nadaljevali v tistih petih državah, ki so navedeni cilj podpirale v obdobju 2002–2004. V letih 2005 in 2006 so ti programi vključevali:

- obnovo nasadov v Belizeju, Kamerunu, na Jamajki in v Surinamu. Leta 2004 in leta 2005 so orkani hudo prizadeli nasade na Jamajki. V Belizeju, na Jamajki in v Surinamu uvajajo nove sorte banan, ki so odpornejše proti boleznim, kakršna je „ Black Sigatoka “,

- naložbe za pridobitev ali ohranitev standarda EUREGAP in/ali certifikata kakovosti ISO 14001 v Belizeju, Kamerunu, Slonokoščeni obali, na Jamajki in v Surinamu. Te standarde kakovosti so zahtevali večji evropski trgovci na drobno,

- obdelavo, pakiranje in shranjevanje banan v Kamerunu, Slonokoščeni obali in Surinamu,

- socialno infrastrukturo na plantažah in socialne mikroprojekte za plantažne delavce v Kamerunu in Slonokoščeni obali,

- tehnično pomoč za Belize, Kamerun in Jamajko, pretežno usmerjeno v razvoj podeželja in krepitev institucij.

V okviru SFA 2005 je Sveta Lucija prosila, da bi 30 % svojih dodelitev uporabila za usposabljanje in tehnično podporo preostalemu izvoznemu sektorju banan. Čeprav so programi, ki podpirajo konkurenčnost izvoza banan, porabili skoraj 50 % razpoložljivih dodelitev v letu 2005, se je ta odstotek leta 2006 znižal na 39 %, kar je primerljivo z odstotki za obdobje od leta 2000 naprej (glej Prilogo 1). Vseh pet držav, ki podpirajo ta cilj, je bilo sposobnih ohraniti ali povečati količine banan, izvoženih v ES v obdobju od 2003 do 2006.

[pic]

Diverzifikacija

Za cilj diverzifikacije se je v letih 2005 in 2006 odločilo sedem držav (Zelenortski otoki, Dominika, Grenada, Madagaskar, Somalija, Sveta Lucija ter Saint Vincent in Grenadine). Te države so bodisi prenehale izvažati ali pa se je njihov izvoz banan med letoma 1990 in 2000 bistveno zmanjšal. Nobena od njih ni mogla obnoviti trgov v obdobju od 2003 do 2006. Načrtovane dejavnosti vključujejo širok razpon gospodarskih sektorjev in vrst naložb, cilj vseh pa je nekdanjim kmetovalcem in delavcem v sektorju banan zagotoviti dostop do nadomestnega vira dohodkov. Poleg tega ti programi trajajo dalj časa, običajno štiri do pet let, saj tudi dalj časa traja, da dosežejo poln učinek. Programi za leti 2005 in 2006 vključujejo:

- poklicno usposabljanje, vključno z opismenjevanjem odraslih, za lažjo zaposljivost nekdanjih kmetovalcev in delavcev iz sektorja banan v storitvenem sektorju v vzhodnih karibskih državah,

- diverzifikacijo kmetijstva v smeri vrtnarstva za lokalni trg na Madagaskarju ter turistično industrijo in lokalne trge v vzhodnih karibskih državah. Na Jamajki so nekdanji izvozniki banan deležni tovrstne pomoči za preusmeritev v proizvodnjo banan in rajskih smokev za lokalni trg (Jamajka porabi letno približno 100 000 ton svežih in predelanih banan in rajskih smokev). Podpora za diverzifikacijo kmetijstva vključuje učinkovitejše razširjanje kmetijskih informacij, kar zagotavljajo ministrstva za kmetijstvo,

- splošno krepitev turističnega in/ali zasebnega sektorja v vzhodnih karibskih državah,

- razvoj podeželja na področjih, kjer tradicionalno proizvajajo banane v Belizeju, na Zelenortskih otokih, Jamajki in v Somaliji (vključno z naložbami v namakalne naprave manjšega obsega),

- tehnično pomoč in institucionalno podporo v vseh sedmih državah.

[pic]

Obveznosti in izplačila

Izvajanje programov je na splošno v zaostanku. Samo 48 % vseh dodeljenih sredstev je bilo namenjenih za pogodbe za naročilo gradenj, blaga in storitev ali za nepovratna sredstva in samo 35 % je bilo izplačanih. Za programe, odobrene med letoma 1999 in 2005, torej ostaja približno 150 milijonov EUR neprevzetih obveznosti (RAC) in približno 186 milijonov EUR neporavnanih obveznosti (RAL).

[pic]

Razpredelnica 2 prikazuje napredek po letih dodelitve.

[pic]

Dodelitve za leto 2006 so vključene v razpredelnico 2, ker pa je treba sporazume o financiranju šele podpisati, niso vključene v vmesne seštevke. Zamujajo zlasti programi, odobreni po uvedbi finančne uredbe leta 2003.

[pic]

Finančno stanje po državah, kakor je predstavljeno v Razpredelnici 3, prikazuje velike razlike, saj so bile za Somalijo prevzete pogodbene obveznosti za skoraj vsa sredstva, medtem ko je bila za Madagaskar in Zelenortske otoke odobrena samo četrtina sredstev. Najbolj so v zaostanku programi za vzhodne karibske države, ki vsi podpirajo diverzifikacijo. Vendar se je izvajanje programov izboljšalo zaradi skoraj zaključenih prilagoditev programov in prenosa odgovornosti za izvajanje na delegacije. Kot prikazuje Diagram 3, so se sredstva za prevzete pogodbene obveznosti v letu 2006 in izplačane do konca oktobra, v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno povečala. Komisija pričakuje, da bo v naslednjih dveh letih lahko nadomestila nekaj zamude.

V oceni SFA, navedeni v oddelku 7, primerjava finančne izvedbe diverzifikacije in konkurenčnosti kaže, da je bila hitrost izvajanja slednje ugodnejša. Analiza dosedanjega izvajanja programov kaže, da je težko uskladiti dolgoročna prizadevanja, ki jih zahteva sektor banan, z zahtevo direktive po letnem potrjevanju podpornih programov. Zaradi potrebe po prilagoditvi izvajanja programov po uvedbi nove finančne uredbe so dejavnosti trenutno omejene, posledično pa tudi njihov učinek. Kljub temu se je v letu 2005 našla rešitev za večino operativnih problemov. To je močno pospešilo izvajanje programov v letu 2006.

[pic]

OCENA UčINKA SFA

Splošno

Od konca leta 2005 do začetka leta 2006 se je bila pripravljala zunanja ocena tega režima[6]. Mogoče je bilo pregledati posege v devetih državah AKP (Belize, Kamerun, Slonokoščena obala, Dominika, Grenada, Jamajka, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine ter Surinam), saj so te države v obdobju 2003–2005 na splošno močno pospešile svoje projektne dejavnosti, medtem ko ob začetku študije preostale tri upravičenke (Zelenortski otoki, Madagaskar in Somalija) še niso začele naložb v okviru SFA.

Pomembnost in ustreznost strategij držav v okviru SFA

Srednje- in dolgoročne strategije (kakor so opredeljene v dokumentih o strategiji v sektorju banan), ki so dogovorjene z upravičenimi državami AKP in so podlaga za letno sprejemanje programov v dogovoru z njihovimi vladami, so se izkazale kot zelo ustrezne. Države, ki so se odločile podpreti konkurenčnost svojega sektorja banan, so bile zmožne ohraniti ali povečati količino izvoza banan v ES in to tudi v prvih mesecih leta 2006. Tiste, ki so se odločile podpreti diverzifikacijo, so doživele nadaljnji upad izvoza (Privetrni otoki so leta 1996 skupaj izvozili približno 191 000 ton, leta 2004 pa samo 79 000 ton) in tržnega deleža v ES v obdobju 1996–2004. Poseben primer je Jamajka, ki podpira oba cilja.

Ugotovljeno je, da so te strategije skladne z razvojnimi strategijami posameznih držav ACP in s podpornimi strategijami, dogovorjenimi s Komisijo v strateških dokumentih za posamezno državo.

V celoti strategije za obdobje 2003–06 (ki so podlaga za sporazume o financiranju, v okviru katerih se izvajajo naložbe) skladneje izkazujejo nacionalne in mednarodne spremembe ter prihodnje obete trga Skupnosti z bananami. Ta ugotovitev še posebej velja za države, ki so trdno odločene izboljšati konkurenčnost svojih nacionalnih sektorjev banan. To so: Kamerun, Slonokoščena obala, Belize in Surinam.

Učinki SFA na sektor banan

V državah, v katerih je v obdobju pred naložbami SFA sektor banan napredoval ali je bil stabilen, je SFA pomagal krepiti produktivnost in učinkovitost ter zmanjševati stroške. To velja tako za Kamerun kot tudi za Slonokoščeno obalo. V teh državah je sektor banan vedno bolj osredotočen na srednja do velika proizvodna podjetja in/ali trgovske družbe (multinacionalne ali pa tudi ne). SFA je imel občuten učinek na proizvodnjo in organizacijo tega sektorja, ki je bil že tako ugoden. Podatki za Kamerun kažejo, da se je povprečna stopnja donosa povečala za 13,9 %, če obdobje 1994–98 primerjamo z obdobjem 2002–04; med letoma 1998 in 2003 se je izvoz povečal za 20 %; število zaposlenih na 1000 ton se je zmanjšalo s 50,78 leta 1998 na 40,77 leta 2003; in v eni od družb so se stroški pakiranega proizvoda od leta 2000 do leta 2005 zmanjšali za 12,8 %. Slonokoščena obala je dosegla bistven napredek že v obdobju 1991–99, ko se je izvoz povečal s 118 400 ton na površini 12 000 hektarjev leta 1991 na 217 500 ton na površini 5 493 hektarjev leta 1999. Napredek se je nadaljeval v obdobju 1999–2004, ko je izvoz dosegel 229 000 ton, proizvedenih na površini 5 120 hektarjev v letu 2004. Tako je bila stopnja donosa 9,9 tone na hektar v letu 1991, 39,6 tone na hektar v letu 1999 in 41,7 tone na hektar v letu 2004.

Prilagoditev strategij SFA kontekstu in strukturnim značilnostim tega sektorja je prinesla dobre rezultate tako v Belizeju kot tudi v Surinamu, kjer je imel SFA bistveno vlogo pri revitalizaciji sektorja banan. V Belizeju se je po orkanu Iris, ki je leta 2001 opustošil vse nasade, proizvodnja povečala s 472 zabojev na aker leta 2001 do 760 zabojev na aker leta 2004. V Surinamu je proizvodni donos po krizi in opustitvi te kulture leta 2002–03 padel s 15,7 tone na aker v letu 2001 na 14,5 tone na aker v letu 2004, vendar se je leta 2005 močno popravil in dosegel 34,8 tone na aker.

Krepitev konkurenčnosti (merjene na podlagi gibanja celotnega izvoza in položaja na trgu Skupnosti), ki je bila delno posledica naložb SFA za krepitev produktivnosti (merjene na podlagi boljših rezultatov in delovne produktivnosti ob manjšanju stroškov proizvodnje) je pozitivno vplivala na zaposlovanje v sektorju banan, zlasti v Kamerunu, Surinamu in Belizeju.

Na Jamajki se je SFA uporabil za podporo konkurenčnosti podjetij, ki so ostala v izvoznem sektorju banan, v obliki dobro začrtane strategije tehnične pomoči, usmerjene na trgovsko kakovost proizvoda. Prve učinke tega izražajo boljši pokazatelji konkurenčnosti. Poleg tega je SFA spodbujal dejavnosti (ki se financirajo v okviru obeh ciljev – za konkurenčnost in za diverzifikacijo), ki so namenjene podpori proizvajalcev med prehodom na lokalni trg in na proizvodnjo rajske smokve z dokaj dobrimi rezultati.

Privetrni otoki so po začetnem osredotočenju na programe, delno namenjene krepitvi konkurenčnosti sektorja banan, vse več pozornosti namenjali projektom, ki so jasno usmerjeni v diverzifikacijo. Čeprav je osnutek strategije najbrž premalo upošteval šibek sektor banan na Privetrnih otokih in vedno večjo konkurenčnost na trgu Skupnosti, je bila ta sprememba posledica vse močnejšega zavedanja, da je na Privetrnih otokih treba spremeniti smer gospodarskega razvoja. Kljub temu je sektor banan Privetrnih otokov kljub splošnemu upadu od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej še naprej prisoten na specifičnih trgih Skupnosti. Ključni element sorazmernega uspeha strategije Privetrnih otokov za njihov sektor banan je bila usmeritev v trge s pravično trgovino. Čeprav SFA na splošno podpira sektor banan, doslej še niso predložili nobenega projekta, ki bi neposredno podpiral ta vidik njihove strategije.

Treba je opozoriti na razmerje med SFA in trgovsko kakovostjo. V ocenjenem obdobju so bila na Jamajki, v Belizeju in Kamerunu sredstva SFA namenjena trgovski strategiji za pridobitev standarda EUREPGAP (Evropskega standarda trgovcev na drobno, ki temelji na okoljskih in socialnih merilih) ter certifikata ISO14001 (okoljevarstveno upravljanje). Certifikat kakovosti postaja v trgovini na drobno vedno pomembnejša zahteva, predvsem na trgu Skupnosti. Te naložbe, ki se financirajo iz SFA za pridobitev certifikata, so izboljšale okoljske vidike in družbenoekonomske delovne pogoje na nasadih ter hkrati okrepile položaj tega sektorja v tržni verigi.

Učinki na diverzifikacijo gospodarstev in socialne pogoje

Čeprav je za celovito oceno še prezgodaj, kaže študija mešane učinke dejavnosti diverzifikacije, ki so se financirale v obdobju od leta 1999 do 2004. Kljub temu lahko na splošno ugotovimo, da so imele dejavnosti diverzifikacije v okviru SFA socialni učinek, saj so bili socialni projekti in infrastruktura, ki so se financirali iz te vrstice, namenjeni izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva, ki ga je prizadelo poslabšanje sektorja banan.

Sklepne ugotovitve in priporočila

Komisija v analizi stanja na področju izvajanja SFA ugotavlja, da so bile težave pri izvajanju tega instrumenta. Vendar je bila večina operativnih težav, povezanih s finančno uredbo, odpravljenih v letu 2005, kar je močno pospešilo izvajanje programov v letu 2006. Komisija si bo še naprej prizadevala za čim hitrejše izvajanje in obenem zagotavljala kakovost posegov.

Glede na kompleksnost režima in omejitve, s katerimi se spopada večina upravičenk, priporoča krepitev pomoči ne le strokovnim organom, odgovornim za izvajanje na lokalni ravni, temveč tudi končnim prejemnikom. Tovrstna tehnična pomoč mora biti osredotočena na upravne in proceduralne težave ter potrebuje visoko strokovno usposobljenost.

Kar zadeva dodelitev sredstev med upravičene države, so v oceni poudarjene pomanjkljivosti uporabe cen CIF za merjenje konkurenčne vrzeli. Ker se bo financiranje iz SFA v vsakem primeru zaključilo konec leta 2008, ni v interesu dobrega upravljanja, da bi v tem trenutku upoštevali kakršno koli spremembo na tem področju.

Končno, kar zadeva učinke SFA na družbenoekonomski položaj sektorja banan in zadevne države, je ocena pokazala, da je še prezgodaj meriti učinke, ki jih ima SFA na diverzifikacijo njihovih gospodarstev. Učinki so bili na splošno zadovoljivi, če je imel sektor banan, za konkurenčnost katerega so bili programi namenjeni, sorazmerno ugodne pogoje. Vendar se lahko SFA tudi veliko nauči iz drugih sorazmerno uspešnih izkušenj, kakršna je bila na primer usmeritev Privetrnih otokov v trg s pravično trgovino, ki je bila za manjša podjetja priložnost, da preživijo v konkurenci globalnega trga.

Država | Povečanje produktivnosti (I) |

Država |1999 |2000 |2001 |2002 |2003 |2004 |2005 |2006 |Skupaj | | | | Znesek |Tip |Znesek |Tip |Znesek |Tip |Znesek |Tip |Znesek |Tip |Znesek |Tip |Znesek |Tip |Znesek |Tip | | | | Belize | | | | |0,45 |(9/10) |0,80 |(7) | | | | | | |0,89 |(9,12,13) |2,14 |23,88 | |Dominika |1,01 |(7/10) |1,27 |(7/10) |6,70 |(7/10/11) |6,40 |(10/14) |5,90 |(17/18) |5,30 |(15/19) |4,51 |(16) |3,83 |(13/14/17) |34,92 |45,64 | |Grenada |0,06 |(14) |0,00 |(-) |0,50 |(10) |0,50 |(10) |0,50 |(12/13/14) |0,50 |(15) |0,5 |(15/16) |0,5 |(13/14) |3,06 |4,50 | |Jamajka | | | | |1,53 |(14) |1,80 |(7) |1,65 |(7/14) |2,42 |(7/14) |1,65 |(12/14) |1,75 |(7,12,14) |10,80 |37,14 | |Kamerun | | | | | | | | | | | | | | |0,00 | |0,00 |38,41 | |Madagaskar |0,00 | |0,00 | |0,00 | |0,50 |(7) |0,50 |(7) |0,50 |(7) |0,5 |(7/12) |0,5 |(7) |2,50 |2,50 | |Slonokoščena obala |0,38 |(7/14) |0,30 |(7/14) |0,25 |(7/14) | | | | | | | | |0,00 | |0,93 |25,85 | |Somalija | | | | |0,60 |(14) |2,80 |(1/7) |2,60 |(1/7/14) |2,07 |(1/7) |1,76 |(7/13) |1,5 |1/7 |11,33 |11,33 | |St Vincent in Grenadine |4,84 |(8/14) |5,65 |(8/14) |6,40 |(8) |6,10 |(11/14) |5,60 |(11/14) |5,33 |(15) |4,53 |(16) |3,85 |(14/17) |42,30 |44,36 | |Surinam | | | | | | | | | | | | | | | | |0,00 |19,14 | |Sv. Lucija |3,81 |(7/11) |3,92 |(7/11) |9,20 |(7/9/10/11/13/14) |8,80 |(7/9/10/11/13/14) |8,00 |(20) |7,26 |(7/11/12/14) |3,06 |(7/11/15/20) |5,41 |(7/11/13/14/21) |49,46 |60,56 | |Zelenortski otoki |0,50 |(7) | | | | |0,50 |(7) |0,50 |(7/14) |0,50 |(7/14) |0,5 |(7/12) |0,5 |(7,12) |3,00 |3,00 | |SKUPAJ |10,60 | |11,14 | |25,63 | |28,20 | |25,25 | |23,88 | |17,01 | |18,73 | |160,44 |316,31 | |% diverzifikacije |24 % | |26 % | |60 % | |64 % | |63 % | |64 % | |52 % | |61 % | |51 % | | | |45,00 | |43,48 | |43,00 | |44,00 | |40,00 | |37,30 | |32,83 | |30,70 | |316,31 | | |

Opombe v zvezi z razpredelnicama o povečanju produktivnosti in diverzifikaciji:

1 NAMAKANJE IN ODVODNJAVANJE

2 OBNOVA NASADOV

3 FITOSANITARNA OBDELAVA

4 UMETNA GNOJILA

5 PAKIRANJE

6 HLADILNICE

7 KMETIJSTVO/RAZVOJ PODEŽELJA

8 CESTE

9 SOCIALNA INFRASTRUKTURA

10 MIKROPOSOJILA

11 SOCIALNI PROJEKTI

12 USPOSABLJANJE

13 INSTITUCIONALNA PODPORA

14 TEHNIČNA POMOČ

15 ZASEBNI SEKTOR

16 INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT)

17 TURIZEM

18 VODA

19 INFRASTRUKTURA

20 OKOLJE

21 ENERGETIKA

22 ŽIČNIŠKE NAPRAVE

[1] UL L 108, 27.4.1999, str. 2.

[2] UL L 190, 23.07.1999, str. 14.

[3] Sklep Komisije C/2005/1303

[4] Sklep Komisije C/2006/1137

[5] COM(2004) 823 konč.

[6] CRIS št. pogodbe 2005/102-529.