[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.5.2006

COM(2006) 214 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

Poročilo o spremljanju napredka Bolgarije in Romunije pri pripravah na članstvo v EU

{SEC(2006) 595} {SEC(2006) 596} {SEC(2006) 598}

SPOROČILO KOMISIJE

Poročilo o spremljanju napredka Bolgarije in Romunije pri pripravah na članstvo v EU

1. UVOD

Pristop Bolgarije in Romunije bo sklepno dejanje pete širitve EU, ki se je začela maja 2004 s pristopom desetih novih, večinoma srednjeevropskih držav članic. Ta širitveni krog je prispeval k miru, blaginji in stabilnosti po Evropi.

Pogoji o pristopu Bolgarije in Romunije so bili določeni v pristopni pogodbi med 25 državami članicami in obema državama, ki je bila podpisana aprila 2005. Bolgarija, Romunija in 14 držav članic so jo že ratificirale. Pogodba določa, da bosta Bolgarija in Romunija pridružili 1. januarja 2007, razen če Svet na priporočilo Komisije ne sklene, da pristop katere od obeh odloži do leta 2008.

Komisija si odločno prizadeva zagotoviti, da bosta obe državi uspešno dokončali sklepne priprave na pristop. V ta namen skrbno spremlja doseženi napredek v Bolgariji in Romuniji ter jima z namensko podporo pomaga v prizadevanjih za reforme.

Obe državi si zaslužita pohvalo za uspešno preoblikovanje političnega in gospodarskega sistema v delujočo demokracijo in tržno gospodarstvo. Poročilo Komisije iz oktobra 2005 je potrdilo, da sta Bolgarija in Romunija izpolnili politična merila za članstvo, in pokazalo, da si obe prizadevata v celoti izpolniti gospodarska merila in zahteve v zvezi s pravnim redom Skupnosti. Vseeno pa je opozorilo na več področij, na katerih so še potrebne izboljšave.

Komisija bo Bolgariji in Romuniji še naprej ponujala podporo v njunih pripravah na članstvo. Če pa se bodo pomanjkljivosti po pristopu nadaljevale, bo Komisija kot varuh Pogodb ustrezno ukrepala. Za notranji trg, vključno z varnostjo hrane, območjem svobode, varnosti in pravice ter upravljanjem sredstev EU, bi se lahko uporabljale zaščitne klavzule in drugi ukrepi.

To poročilo je nadgradnja izsledkov poročila iz oktobra 2005. Temelji na podrobni oceni, ki jo vsebujeta priloženi poročili o spremljanju napredka za vsako od držav. V njem Komisija:

- pregleduje napredek in pripravljenost obeh držav na prej opredeljenih področjih, na katerih so še potrebne izboljšave, konec aprila 2006;

- preučuje ukrepe, potrebne za odpravo pomanjkljivosti, ki bi se utegnile nadaljevati po pristopu;

- navaja sklepe o pripravljenosti Bolgarije in Romunije na članstvo v EU.

2. POVZETEK UGOTOVITEV SPREMLJANJA

2.1. Bolgarija

Politična merila

Bolgarija izpolnjuje politična merila za članstvo v EU.

Od poročila iz oktobra 2005 je bil dosežen napredek na številnih področjih, vključno z reformo pravosodja. Na področju pravosodnega sistema sta začela veljati novi kazenski zakonik in pravni okvir za pravno pomoč. Z ustavnimi spremembami je bila tožilstvu zaupana odgovornost za vodenje preiskav. Sprejete so bile spremembe zakona o sodiščih.

Bolgarija je sprejela več ukrepov za boj proti korupciji. Za izvršilno vejo je bil sprejet etični kodeks. Sprejeta je bila protikorupcijska strategija za 2006–2008. Ustavne spremembe so omejile področje uporabe poslanske imunitete. Generalni državni tožilec je predstavil pobude za odvzem imunitete desetim poslancem. Pet se jih je prostovoljno odreklo imuniteti, šestemu pa je bila ta odvzeta po glasovanju v parlamentu; preostali primeri se še vedno preučujejo. To je omogočilo uvedbo preiskav v zvezi s primeri korupcije na visoki ravni.

Bolgarija je dosegla napredek na področju javne uprave, zlasti s sprejetjem sprememb zakonov o upravi in javnih uslužbencih ter novega kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Kar zadeva zlorabo v zaporih, se je število incidentov nekoliko zmanjšalo, hkrati pa so se izboljšale razmere v nekaterih objektih, kjer se izvaja pripor. Dane so bile pobude na področju invalidske politike in psihiatričnega sistema. Povečala se je socialna pomoč za invalide.

Vendar pa ostaja še nekaj nerešenih vprašanj. Treba je še okrepiti odgovornost, transparentnost in učinkovitost pravosodja. Potrebna so dodatna prizadevanja za okrepitev naključnega dodeljevanja kazenskih zadev po državi. Nujni so bolj objektivni in transparentni mehanizmi za presojo sodniškega dela. Treba je odpraviti vse dvoumnosti v zvezi z neodvisnostjo pravosodja. Pojavljali so se zaostanki v predkazenskem postopku, ki so bili posledica proceduralnih pravil in pomanjkanja preiskovalcev. V boju proti organiziranemu kriminalu je bilo le malo konkretnih rezultatov.

Treba je okrepiti strukture za usklajevanje in izvajanje protikorupcijske politike, da bodo lahko učinkovito opravljale svoje naloge. Na področju boja proti korupciji na visoki ravni so obtožnice, kazenski pregon, sojenja, obsodbe in odvračilne kazni še vedno redek pojav. Bolgarija mora predložiti jasne dokaze o svojih dosežkih na tem področju.

Strategija za decentralizacijo državne uprave še ni bila sprejeta. Bolgarija ostaja tranzitna država, v manjšem obsegu pa izvorna in ciljna država pri trgovanju z ljudmi. Še vedno se pojavljajo primeri zlorab zapornikov. Izboljšati je treba življenjske razmere v številnih otroških zavodih in ustanovah za duševno motene z izvajanjem političnih pobud ter oblikovati alternativne sisteme oskrbe. Potrebnih bo še precej prizadevanj pri vključevanju romske manjšine v družbo. Še naprej se je treba bojevati tudi proti vsem pojavom nestrpnosti, zlasti z doslednim izvajanjem obstoječe zakonodaje na področju radiodifuzije in drugih dejavnosti s ciljem boja proti vsem oblikam rasizma, diskriminacije ali ksenofobije.

Gospodarska merila

Bolgarija je delujoče tržno gospodarstvo. Nadaljevanje reform bi ji moralo omogočiti, da vzdrži pritisk konkurence in se spoprime s tržnimi silami znotraj Unije. Bolgarija je na splošno ohranila makroekonomsko stabilnost in napredovala pri strukturnih reformah.

Po poročilu iz oktobra 2005 se je napredek nadaljeval. Sprejeti so bili učinkoviti ukrepi za omejitev zunanjega dolga. Postopek privatizacije in prestrukturiranja gospodarskih javnih služb je na dobri poti. Nekoliko se je izboljšalo poslovno okolje, zmanjšali pa ostali stroški dela.

Vendar pa se je povečal primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance, kar narekuje nadaljnjo previdnost na področju davčne politike in politike plač. Za poglabljanje strukturnih reform je nujno izboljšanje delovanja pravosodnega sistema in zmanjšanje regulativnih obremenitev za podjetja. Zakonski okvir na trgu dela mora postati bolj prilagodljiv.

Obveznosti in pogoji, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj

Bolgarija je dosegla pomembno raven uskladitve s pravnim redom Skupnosti.

Iz poročila iz oktobra 2005 je izhajalo, da bo Bolgarija do pristopa pripravljena na precejšnjem številu področij. Na več drugih področjih je bilo treba prizadevanja okrepiti, 16 področij pa zbuja skrb.

Odtlej je bil dosežen dodaten napredek. Do pristopa bi morala biti Bolgarija pripravljena na naslednjih dodatnih področjih, če bo napredovala z enako hitrostjo: javna naročila, medsebojno priznavanje specifikacij industrijskih izdelkov; svoboda opravljanja nefinančnih storitev; večina skupnih ureditev kmetijskih trgov; letalstvo; trošarine; izvajalske strukture na področju obdavčevanja; liberalizacija poštnih storitev; zakonodaja na področju regionalne politike; kemikalije in gensko spremenjeni organizmi, zakonodaja v zvezi s hrupom; vizumska politika in carinske priprave.

Napredek je bil dosežen tudi na več področjih, ki niso več skrb zbujajoča, vseeno pa je tam treba okrepiti prizadevanja za dokončanje priprav: sektor zavarovalništva, varovanje pravic intelektualne lastnine, plačilna agencija za kmetijstvo, skupna ureditev trga mleka, ukrepi nadzora nad živalskimi boleznimi, veterinarske mejne kontrolne točke; dobro počutje živali, trgovina z živimi živalmi in živalskimi proizvodi, javno zdravstveno varstvo na področju veterine; institucionalna struktura in struktura finančnega upravljanja za regionalno politiko ter priprave na Schengen in upravljanje prihodnje zunanje meje EU.

Več truda treba vložiti tudi v: vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij; finančne storitve, storitve informacijske družbe, varstvo osebnih podatkov; zakonodajo za boj proti pranju denarja; mehanizme trgovanja v kmetijstvu; skupni ureditvi trga vina in alkohola ter govedine; zakonodajo v veterinarskem in fitosanitarnem sektorju; večino vidikov ribištva; pomorski promet; DDV, predpise o neposrednem obdavčevanju; delovno pravo, socialni dialog, socialno vključenost, protidiskriminacijsko politiko, Evropski socialni sklad, javno zdravje; liberalizacijo energetskega trga; jedrsko energijo in jedrsko varnost, zlasti obveze za predčasno zaprtje in razgradnjo reaktorjev v elektrarni Kozloduj; prestrukturiranje jeklarstva; elektronske komunikacije; oblikovanje programa, spremljanje in zmogljivost javnih naročil za regionalno politiko; horizontalno okoljsko zakonodajo, kakovost vode, celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, ravnanje z odpadki; varstvo potrošnikov; azil, pravosodno sodelovanje; boj proti drogam; zaščito finančnih interesov EU ter prevod pravnega reda Skupnosti v bolgarščino.

Ostaja šest skrb zbujajočih področij, na katerih so potrebni nujni ukrepi:

- vzpostavitev ustreznega integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) v kmetijstvu (poglavje 7 pravnega reda);

- razvoj zmogljivosti za zbiranje in predelavo klavniških odpadkov v skladu z s pravnim redom o TSE in živalskih stranskih proizvodih (poglavje 7 pravnega reda);

- jasnejša dokazila o rezultatih na področju preiskovanja in kazenskega pregona kriminalnih združb (poglavje 24 pravnega reda);

- uspešnejše in učinkovitejše izvajanje zakonov za boj proti goljufijam in korupciji (poglavje 24 pravnega reda);

- pospešeno izvajanje določb proti pranju denarja (poglavje 24 pravnega reda);

- okrepljen finančni nadzor nad prihodnjo rabo sredstev iz strukturnih in Kohezijskega sklada (poglavje 28 pravnega reda).

2.2. Romunija

Politična merila

Romunija izpolnjuje politična merila za članstvo v EU.

Od poročila iz oktobra 2005 je bil dosežen napredek na številnih področjih. Sprejeti so bili pomembni ukrepi za reformo pravosodja. Po sodni reformi v letu 2005 so bili sprejeti izvedbeni ukrepi, ki se nanašajo na strokovne skupine in odbore na sodiščih. Postopek naključnega dodeljevanja primerov sodnikom še naprej deluje po vsej državi. S tem se je okrepila nepristranskost pravosodja. Generalni direktorat za zaščito in protikorupcijo, delno militarizirana varnostna služba ministrstva za pravosodje, je bil ukinjen. Okrepili so se viri v pravosodju, tudi sodnega sveta. Delovne razmere na sodiščih so se izboljšale.

Romunija je dosegla napredek v boju proti korupciji z vzpostavitvijo trdnih struktur in uvedbo preiskav v precejšnjem številu primerov korupcije na visoki ravni. Na podlagi teh preiskav so bile obtožene štiri pomembne osebe.

V zvezi z reformo javne uprave je bil pregledan zakon o državni upravi in sprejeta zakonodaja o decentralizaciji. Dosežen je bil določen napredek v boju proti trgovanju z ljudmi pa tudi pri reformi sistemov oskrbe invalidov in duševnih bolnikov. Romunija je dosegla pomemben napredek na področju zaščite otrok, kjer se je splošni položaj občutno izboljšal. Dosežen je bil napredek pri vračilu premoženja.

Vendar pa ostaja še nekaj nerešenih vprašanj. Kar zadeva pravosodni sistem, je treba še dodatno racionalizirati kazenski zakonik. Sodni svet bi moral pospešiti svoje dejavnosti za spodbujanje enotnega razlaganja zakonodaje in preverjanje kakovosti sodb. Sodišča in tožilstva morajo bolje izkoristiti dostopne vire.

V boju proti korupciji na visoki ravni si mora Romunija še naprej prizadevati za usklajevanje in črpanje iz doseženega napredka v boju proti korupciji. Reformam, ki jih izvajata ministrstvo za pravosodje in nacionalni protikorupcijski direktorat (DNA), morajo slediti nenehni ukrepi vseh drugih državnih ustanov, tako da napredka ne bo več mogoče zavreti.

Na področju javne uprave je vlada še naprej pogosto posegala po izrednih odlokih, kar gre na škodo parlamenta. Revizija plačilne lestvice v javnem sektorju ostaja posebnega pomena za poklicno etiko javnih uslužbencev. Romunija ostaja tranzitna država, v manjšem obsegu pa izvorna in ciljna država pri trgovanju z ljudmi. Primeri zlorabe v zaporih le redko dočakajo epilog na sodišču, nekateri zapori pa so prenatrpani in v njih vladajo slabe življenjske in higienske razmere. Življenjske razmere v psihiatričnih ustanovah bi se morale izboljšati. Uvesti je treba nacionalno strategijo za invalide in druge politične pobude. Potrebnih bo še precej prizadevanj pri vključevanju romske manjšine v družbo. Skrbno je treba spremljati parlamentarno razpravo o osnutku zakona o manjšinah. Še naprej si je treba prizadevati v boju proti rasizmu, diskriminaciji, ksenofobiji in vsem oblikam nestrpnosti.

Gospodarska merila

Romunija je delujoče tržno gospodarstvo. Odločno izvajanje programa strukturnih reform bi ji moralo omogočiti, da bo že v kratkem v celoti izpolnjevala gospodarska merila. Romunija je na splošno ohranila makroekonomsko stabilnost in napredovala pri strukturnih reformah.

Po poročilu iz oktobra 2005 se je napredek nadaljeval. Sprejete so bile primernejše davčne, monetarne in plačne politike. Povečala se je učinkovitost pobiranja davkov, bolje se je izvajala finančna disciplina podjetij in izboljšal zakonski okvir za stečajne postopke. V energetskem, rudarskem in prevoznem sektorju se je nadaljevalo prestrukturiranje.

Vendar pa mora reforma javne porabe narediti korak naprej, davčni prihodki pa se morajo povečati. Za poglabljanje strukturnih reform je potrebno zlasti nadaljnje prestrukturiranje v energetskem, rudarskem in prevoznem sektorju ter napredek pri izvajanju privatizacijskega programa. Še vedno se kopičijo novi zaostanki in še vedno se pojavljajo pomanjkljivosti v zakonskem okviru za stečajne postopke.

Obveznosti in pogoji, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj

Romunija je dosegla pomembno raven uskladitve s pravnim redom Skupnosti.

Iz poročila iz oktobra 2005 je izhajalo, da bo Romunija do pristopa pripravljena na precejšnjem številu področij. Na več drugih področjih je bilo treba prizadevanja okrepiti, 14 pa jih zbuja skrb.

Odtlej je bil dosežen dodaten napredek. Do pristopa bi morala biti Romunija pripravljena na naslednjih dodatnih področjih, če bo napredovala z enako hitrostjo: javna naročila, varstvo osebnih podatkov; dobro počutje živali; ribiški viri, flota, politike nadzora in trženja; zakonodaja na področju regionalne politike; vizumska politika; carinske priprave in zaščita finančnih interesov EU.

Napredek je bil dosežen tudi na več področjih, ki niso več skrb zbujajoča, vseeno pa je tam treba okrepiti prizadevanja za dokončanje priprav: zaščita pravic intelektualne lastnine; veterinarske mejne kontrolne točke ter identifikacija in registracija živali, ukrepi nadzora nad živalskimi boleznimi in javno zdravstveno varstvo na področju veterine; institucionalna struktura in struktura finančnega upravljanja za regionalno politiko; celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja; priprave na Schengen in upravljanje prihodnje zunanje meje EU ter boj proti goljufijam in korupciji.

Več truda je treba vložiti tudi v: horizontalne in postopkovne ukrepe na področju industrijskih izdelkov; zahteve za izdelke po starem pristopu, ki vključuje proizvodnjo in trženje GSO; pravice državljanov EU; svobodo opravljanja nefinančnih storitev; kapitalske zahteve za banke in investicijske sklade, avtomobilsko zavarovanje; boj proti pranju denarja; nadzor nad državno pomočjo in izvajanja programov prestrukturiranja v jeklarstvu; večino skupnih ureditev kmetijskih trgov, politiko kakovosti, mehanizme trgovanja v kmetijstvu, zootehniko, živalsko prehrano, trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi; strukturne ukrepe v ribištvu; DDV, neposredno obdavčevanje; delovno pravo, poklicno zdravje in varnost, socialni dialog, socialno vključenost, enako obravnavanje žensk in moških, Evropski socialni sklad; javno zdravje; program Skupnosti Mladi; avdiovizualno politiko; spremljanje regionalne politike; horizontalno okoljsko zakonodajo, varstvo narave, ravnanje z odpadki, kakovost vode, policijsko sodelovanje in boj proti organiziranemu kriminalu, pravosodno sodelovanje, boj proti drogam; javni nadzor javnih financ, zunanjo revizijo in nadzor nad porabo strukturnih ukrepov ter prevod pravnega reda Skupnosti v romunščino.

Ostajajo štiri skrb zbujajoča področja, na katerih so potrebni nujni ukrepi:

- pooblastitev v celoti delujočih plačilnih agencij za neposredna plačila kmetom in nosilcem kmetijske dejavnosti iz skupne kmetijske politike, in sicer na podlagi doseženega napredka (poglavje 7 pravnega reda);

- vzpostavitev ustreznega integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) v kmetijstvu, in sicer na podlagi doseženega napredka (poglavje 7 pravnega reda);

- razvoj zmogljivosti za zbiranje in predelavo klavniških odpadkov v skladu s pravnim redom o TSE in živalskih stranskih proizvodih (poglavje 7 pravnega reda);

- računalniški sistemi za davčno upravo, pripravljeni na interoperabilnost s preostalimi v Uniji, s čimer bo omogočeno pravilno pobiranje DDV po vsem notranjem trgu EU (poglavje 10 pravnega reda).

3. ZAščITNI IN DRUGI UKREPI

Organi obeh držav so odgovorni za sprejetje vseh potrebnih ukrepov za odpravo nerešenih vprašanj, opredeljenih v tem poročilu, da bosta ob pristopu lahko izvajali obveznosti, ki jima jih nalaga pravni red Skupnosti. To se nanaša predvsem na področja, ki zbujajo skrb, pa tudi na tista, na katerih so po ugotovitvah tega poročila potrebna pospešena prizadevanja.

Če se to ne bi uresničilo, bi morala Komisija v vlogi varuha Pogodb sprejeti potrebne preventivne ali popravne ukrepe za zaščito delovanja politik EU.

Ta del določa zaščitne klavzule in druge ukrepe, ki bi veljali, če do pristopa ne bi bile ustrezno obravnavane nekatere pomanjkljivosti. Razdeljene so na tri široka področja: notranji trg, pravosodje in boj proti korupciji ter črpanje sredstev EU.

3.1. Notranji trg

Sam pravni red Skupnosti in Pogodba o pristopu predvidevata več zaščitnih ukrepov za primer, da Bolgarija ali Romunija ob pristopu ne bi mogla spoštovati vseh obveznosti. Zaščitna klavzula iz pristopne pogodbe se lahko uporabi še tri leta po pristopu. Lahko pa se uporabijo tudi druga sredstva, kot so postopek za ugotavljanje kršitev in mehanizmi izvršitve pravil o konkurenci.

Ta razdelek zajema štiri svoboščine pa tudi politike EU na področju konkurence, energetike, prevoza, okolja, telekomunikacij, obdavčevanja, kmetijstva ter varstva potrošnikov in zdravstvenega varstva, kolikor imajo čezmejne vplive.

V zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami pravni red Skupnosti zahteva, da so zmogljivosti za zbiranje in predelavo klavniških odpadkov zmožne zagotoviti, da se nobena snov s specifičnim tveganjem ne vrne v živalsko prehranjevalno verigo. Bolgarija in Romunija morata še okrepiti tovrstne predelovalne zmogljivosti. Če se položaj ob pristopu ne bo izboljšal, bo Komisija na podlagi pravnega reda Skupnosti sprejela odločbo, s katero bo onemogočeno, da bi se zadevni živalski proizvodi, ki čakajo na predelavo, vrnili v prehranjevalno verigo.

Okvir EU za DDV in trošarine predvideva računalniške sisteme, povezane s podatkovnimi sistemi ES. Priprave v Romuniji je treba pospešiti in zagotoviti, da bodo njeni računalniški sistemi ob pristopu delovali v celoti in bodo pripravljeni za medsebojno povezavo. Sicer odprava davčnih meja ob pristopu ne bo mogoča in bo Komisija ukrepala na podlagi člena 37 Pogodbe o pristopu ter ohranila davčni nadzor na notranjih mejah med Romunijo in preostalo EU.

3.2. Pravica, svoboda in varnost

Pravosodje in boj proti korupciji

Pristopna pogodba predvideva zaščitne ukrepe do tri leta po pristopu, če Bolgarija ali Romunija ne bo mogla spoštovati obveznosti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem.

Če izvedba reform pravosodja v nobeni od držav pred pristopom ne bo na zadostni ravni ali če boj proti korupciji v pravosodju ne bo prinesel dovolj oprijemljivih rezultatov, bo Komisija na podlagi člena 38 Pogodbe o pristopu vzpostavila mehanizem za nadaljnje spremljanje na tem področju.

Mehanizem bi deloval do tri leta, po njem pa bi se zahtevalo letno poročilo Komisiji o napredku pri izvajanju reform pravosodja in sorodnih organih odkrivanja in pregona ter o protikorupcijskih ukrepih, ki vplivajo nanje. Odločba o vzpostavitvi mehanizma bi vsebovala kazalce, prilagojene posameznim pomanjkljivostim v vsaki državi, glede na katere se bo meril napredek.

Komisija bi o rezultatih mehanizma letno poročala Evropskemu parlamentu in Svetu. Če se katera od držav pomanjkljivosti ne bi ustrezno lotila, bi Komisija sprejela zaščitne ukrepe ter začasno odložila obveznosti zdajšnjih držav članic za avtomatsko priznavanje sodb ali izvrševanje nalogov, ki jih izdajo sodišča ali tožilci te države.

Temeljne pravice

Evropski nadzorni center za rasizem in ksenofobijo spremlja varstvo in integracijo manjšin v državah članicah. Po pristopu Bolgarije in Romunije se bo njegova pristojnost ali pristojnost njegovega naslednika razširila na ti dve državi.

3.3. Črpanje sredstev EU

Črpanje sredstev EU vpliva na prihodke državljanov in nosilcev gospodarske dejavnosti v novih državah članicah ter tudi na splošno bilanco finančnih transferjev med njimi in proračunom Skupnosti.

Država članica mora ponuditi potrebna jamstva za ustrezno porabo sredstev EU v skupnem upravljanju, npr. skupne kmetijske politike ter Kohezijskega in strukturnih skladov. Vsaka pomanjkljivost pri tem lahko pripelje do zamud pri črpanju sredstev ali poznejših terjatev Komisije za finančne popravke ali povračilo.

V kmetijstvu so za izvajanje neposrednih plačil kmetom in nosilcem kmetijske dejavnosti potrebne pooblaščene plačilne agencije ter ustrezen integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS). V Romuniji plačilne agencije še niso v celoti delujoče in pooblaščene. Ne v Bolgariji ne v Romuniji ni vzpostavljen primeren IAKS. Če se položaj ne popravi, lahko poleg obstoječih mehanizmov Komisija ukrepa na podlagi člena 37 Pogodbe o pristopu in zadrži plačila Bolgariji ali Romuniji.

Za izvajanje strukturnih ukrepov EU so potrebne učinkovite programske in nadzorne strukture ter sistemi finančnega upravljanja in nadzora, tudi javnih naročil. Bolgarske priprave na nadzor porabe strukturnih sredstev se morajo izboljšati. Sicer bo to zavrlo izplačila Komisije.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

Bolgarija in Romunija še naprej dosegata napredek v pripravah na članstvo. Na številnih področjih na splošno izpolnjujeta svoje obveznosti ali pa sta na dobri poti za izpolnjevanje zahtev pravnega reda. Vendar pa ostaja še več nerešenih vprašanj. Na nekaterih področjih je nujno pospešeno delovanje, v nekaj primerih pa morata nemudoma ukrepati.

Pogodba o pristopu določa, da se bosta Bolgarija in Romunija pridružili 2007., razen če Svet na priporočilo Komisije ne sklene, da pristop katere od obeh odloži do leta 2008. Svet lahko to sklene:

- s kvalificirano večino, če se ugotovijo resne pomanjkljivosti Romunije pri eni ali več posebnih obveznosti in zahtev, povezanih s pravosodjem in notranjimi zadevami ter konkurenčno politiko, navedenih v Prilogi IX k Pogodbi o pristopu, ali

- s soglasjem, če obstajajo jasni dokazi, da glede na raven pripravljenosti za sprejetje in izvajanje pravnega reda Skupnosti v Bolgariji ali Romuniji obstaja resno tveganje, da bo katera od njiju 1. januarja 2007 očitno nepripravljena na izpolnjevanje zahtev članstva na več pomembnih področjih.

Glede na splošni napredek Bolgarije in Romunije, ocenjen v priloženih poročilih o spremljanju napredka in povzet v tem sporočilu, Komisija meni, da naj bi bili obe državi do 1. januarja 2007 pripravljeni na članstvo, pod pogojem, da odpravita več nerešenih vprašanj.

Ključnega pomena je nepristransko, neodvisno in učinkovito pravosodje, ki je ustrezno pripravljeno za boj s korupcijo in organiziranim kriminalom, saj je to temelj delovanja celotne družbe in gospodarstva. V zvezi s tem:

- mora Bolgarija zagotoviti jasne dokaze o svojih dosežkih v boju proti korupciji, zlasti na visoki ravni, in sicer v obliki preiskav, ki privedejo do sodnih postopkov;

- mora na podlagi že doseženega napredka Romunija nadaljevati svoja prizadevanja in pokazati nadaljnje dosežke v boju proti korupciji, predvsem v obliki nadaljnjih preiskav, ki privedejo do sodnih postopkov;

- mora Bolgarija nadaljevati reformo pravosodja ter zlasti okrepiti njegovo transparentnost, učinkovitost in nepristranskost ter odpraviti vse dvome o njegovi neodvisnosti;

- mora na podlagi že doseženega napredka Romunija utrditi izvajanje trenutne reforme pravosodja ter še izboljšati njegovo transparentnost, učinkovitost in nepristranskost.

Poleg tega mora Bolgarija:

- zagotoviti jasnejša dokazila o rezultatih na področju preiskovanja in kazenskega pregona kriminalnih združb; uspešneje in učinkoviteje izvajati zakone za boj proti goljufijam in korupciji; okrepiti izvajanje predpisov proti pranju denarja; vzpostaviti ustrezen integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) v kmetijstvu; razviti potrebne zmogljivosti za zbiranje in predelavo klavniških odpadkov v skladu s pravnim redom o TSE in živalskih stranskih proizvodih ter okrepiti finančni nadzor nad prihodnjo rabo sredstev iz strukturnih in Kohezijskega sklada.

Poleg tega mora Romunija:

- pooblastiti plačilne agencije za obravnavanje odhodkov iz skupne kmetijske politike; vzpostaviti ustrezen integrirani administrativni in kontrolni sistem v kmetijstvu; razviti potrebne zmogljivosti za zbiranje in predelavo klavniških odpadkov v skladu s pravnim redom o TSE in živalskih stranskih proizvodih ter zagotoviti, da bodo računalniški sistemi za davčno upravo pripravljeni na interoperabilnost s preostalimi v Uniji, s čimer bo omogočeno pravilno pobiranje DDV po vsem notranjem trgu EU.

Komisija bo najpozneje oktobra poročala o napredku Bolgarije in Romunije pri obravnavi nerešenih področij. Na podlagi tega bo odločila, ali se datum njunega pristopa k Evropski uniji 1. januarja 2007 lahko ohrani. To poročilo bo opredelilo tudi morebitna področja, kjer bi bile ob pristopu potrebne zaščitne klavzule ali drugi popravni ukrepi.