Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu Parlamentu o boju proti virusu HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah za obdobje 2006–2009 /* KOM/2005/0654 končno */

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.12.2005

KOM(2005) 654 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o boju proti virusu HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah za obdobje 2006–2009

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o boju proti virusu HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah za obdobje 2006–2009

Uvod

To sporočilo temelji na načelih in prednostnih nalogah iz delovnega dokumenta Komisije „Usklajen in celovit pristop k boju proti virusu HIV/aidsu v Evropski uniji in v njeni soseščini“ ter določa glavne smernice dejavnosti do konca leta 2009. Podrobnejši akcijski načrt za sedanje obdobje je vključen v Prilogo. Mnoge od teh dejavnosti je treba opraviti skupaj s partnerji in zahtevajo tesno sodelovanje udeležencev v državah članicah. Ta dokument združuje ustrezne politike EU in razpoložljive instrumente, ki imajo vlogo v boju proti virusu HIV/aidsu. V zvezi z zunanjimi ukrepi je to sporočilo popolnoma skladno s celotnim političnim okvirom in prispeva k njegovemu izvajanju[?].

Strategije za virus HIV/aids so tesno povezane s krepitvijo splošnih evropskih vrednot o človekovi varnosti in varstvu človekovih pravic, vključno s spolnimi in reproduktivnimi pravicami, pravicami manjšin ter temeljnimi pravicami priseljencev, beguncev in razseljenih oseb.

V tem dokumentu splošni cilji, navedeni v tematskih poglavjih (poglavja 2 do 6), izražajo obveznosti, sprejete na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN (UNGASS)[?], iz Dublinske in Vilenske[?] deklaracije. Poglavje 7 preučuje možnosti okrepitve izvajanja politik za virus HIV/aids v Rusiji in na območju, vključenem v evropsko sosedsko politiko[?]. Zadnje poglavje (poglavje 8) vnaprej določa obveznosti vseh partnerjev in opisuje možnosti za spremljanje napredka.

Stanje epidemije virusa HIV/aidsa v Evropi in na sredozemskem območju je prikazano na sliki 1. Več podrobnosti o razvoju epidemije lahko najdete na spletni strani www.eurohiv.org.

[pic]

Komisija je zaskrbljena zaradi zmanjšanja osredotočanja na preprečevanje, ki je še vedno temelj vseh drugih dejavnosti obširnega pristopa k obravnavi virusa HIV/aidsa. Brez učinkovitega spodbujanja osnovnih preventivnih ukrepov, na primer izobraževanja, uporabe kondomov in izvajanja ukrepov za zmanjšanje škode (na primer izmenjava igel in brizgalk), kakršnih koli drugih določenih ciljev (na primer odprava prenosa z matere na otroka ali enakost dostopa do zdravljenja) ni mogoče doseči. Druga področja dejavnosti, ki jih je treba okrepiti, so vprašanja o človekovih pravicah, nadzor in dejavnosti, namenjene posebnim ranljivim skupinam[?].

Zagotovitev političnega vodenja in odvetništva je glavna dodana vrednost dejavnosti EU v zvezi z virusom HIV/aidsom. Komisija bo še naprej obdržala virus HIV/aids in s tem povezana vprašanja na obširnem političnem dnevnem redu, zagotovila vodstvo za boj proti stigmatizaciji in diskriminaciji ter spodbujala zagotovitev enakega dostopa do preventivnih storitev, antiretroviralnega zdravljenja in storitev zmanjševanja škode za odvisnike, ki droge uživajo z iglo. Usklajevanje, olajšanje razvoja skupne zbirke znanja, zagotavljanje splošnih orodij za odločanje in dodatnih sredstev za podporo nacionalnih dejavnosti in raziskav ter razvojnih programov v tem okviru so druga področja, na katerih lahko skupni ukrepi na ravni EU/evropski ravni dodajo vrednost delu drugod.

SODELOVANJE CIVILNE DRUžBE

Cilj je okrepiti sodelovanje civilne družbe v vseh pogledih odziva na epidemijo, vključno z razvojem, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem politike.

**********

Od zasedanja v Dublinu je Komisija vključila organizacije civilne družbe[?] v možganski trust za virus HIV/aids, ki je zdaj ustanovil Forum civilne družbe za virus HIV/aids, ki se je prvič sestal septembra 2005. To je neuradna delovna skupina za lajšanje sodelovanja nevladnih organizacij, vključno s tistimi, ki so predstavnice ljudi, okuženih z virusom HIV/aidsom, pri razvoju in izvajanju politike ter izmenjavi informacij. Forum vključuje 30 organizacij iz vse Evrope, ki so predstavnice različnih področij dejavnosti.

Ukrep

Komisija bo dejavno vključila civilno družbo, zlasti ljudi, ki so okuženi z virusom HIV/aidsom, v razvoj, izvajanje in spremljanje politike. Komisija poziva regionalne in nacionalne oblasti, da omogočijo trajnost nevladnih organizacij in organizacij, ki temeljijo na skupnosti[?], ter njihovo sodelovanje pri razvoju, izvajanju in spremljanju politike znotraj EU in v drugih evropskih državah.

Partnerstvo z zasebnim sektorjem

Virus HIV/aids že vpliva na konkurenčnost mnogih podjetij. Za druga podjetja je možno tveganje veliko, ne glede na to, ali je razširjenost virusa HIV/aidsa velika ali majhna. Glede na raziskavo, ki jo je izvedel Svetovni gospodarski forum[?] leta 2004, 10 % direktorjev v Zahodni Evropi verjame, da bo virus HIV/aids vplival na njihova podjetja, v primerjavi z 19 % v Vzhodni Evropi.

Komisija je vzpostavila partnerstvo z Zvezo za razvoj antibiotikov (Alliance for Microbicide Development) in Globalnim podjetjem za cepivo za virus HIV (Global HIV Vaccine Enterprise) ter je začela sodelovati z Globalno poslovno koalicijo (Global Business Coalition), farmacevtsko industrijo in drugimi podpornimi podjetji, da določijo področja, na katerih bi lahko sodelovali v boju proti virusu HIV/aidsu.

Ukrep

Komisija poziva evropska podjetja, da z Unijo industrijskih in delodajalskih konfederacij Evrope[?][?] (UNICE) ter drugimi sredstvi okrepijo svoj odziv na epidemijo in igrajo svojo vlogo pri izvajanju te strategije.

NADZOR

Cilj je:

- izboljšati in uskladiti sisteme nadzor a za odkrivanje in spremljanje epidemije, tveganega obnašanja in občutljivosti na virus HIV/aids;

- prispevati k zagotavljanju podatkov o pogostosti in razširjenosti ter informacij o drugih spolno prenosljivih okužbah, hepatitisu C, hepatitisu B in tuberkulozi, zlasti med tistimi, ki so najbolj ogroženi in občutljivi;

- podpirati nadzor testiranja na virus HIV.

**********

Nadzor virusa HIV/aidsa v Evropi zdaj usklajuje mreža nadzora Centra za epidemiološko spremljanje aidsa EuroHIV[?], ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa javnega zdravja[?]. Leta 2008 bo Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC)[?] prevzel odgovornost za mrežo. Ker je ena od nalog ECDC, da vodi mreže nadzora na celosten način, bodo obravnavana prekrivanja in sinergije med nadzorom virusa HIV, tuberkulozo, drugimi spolno prenosljivimi okužbami (SPO) ter hepatitisom B (HBV) in hepatitisom C (HCV).

Poročanje o primerih virusa HIV se je razvilo v ključni instrument za spremljanje epidemije v Evropi. Zato je bistveno, da se pridobijo podatki iz vseh evropskih držav, kar zdaj še ne deluje. Za boljše strategije in bolj ciljno naravnane ukrepe so potrebne boljše informacije o vedenjskih dejavnikih tveganja, na primer uporaba kondoma ali izmenjava igel in brizgalk. V državah z majhno razširjenostjo virusa HIV je treba nadzor organizirati tako, da se odkrivajo prvi znaki vstopa virusa HIV v skupine prebivalcev, ki so bolj izpostavljene tveganju okužbe. Za načrtovanje prihodnjih potreb po zdravljenju in storitvah je treba vedeti tudi dejansko število novih okužb z virusom HIV na leto [pogostost virusa HIV]. Za zdaj je večina na novo prijavljenih primerov pravzaprav okužba, ki se je zgodila pred več leti.

Sposobnost spremljanja dovzetnosti virusa HIV za antiretroviralno zdravljenje je treba razviti v sestavni del nadzora virusa HIV na nacionalni in evropski ravni.

Ukrep

Komisija bo spodbujala nadzor kot pomembno podlago za kakršne koli strategije in politike za boj proti virusu HIV/aidsu.

Komisija bo z obstoječimi strukturami[?] podprla zbiranje in analizo podatkov o dovzetnosti ter za ta namen olajšala uporabo obstoječih finančnih instrumentov EU.

Države članice morajo zagotoviti razpoložljivost sredstev [človeški viri, finančna sredstva, oprema] in sposobnost za dosego tega ter za ta namen upoštevati uporabo finančnih instrumentov EU.

Komisija bo v tesnem sodelovanju z ECDC, državami članicami, sosednjimi državami in drugimi partnerji:

- olajšala dokončno oblikovanje geografskega območja za poročanje o primerih virusa HIV;

- ponovno ocenila cilje nadzora aidsa in vključila poročanje o tem v celovit sistem za nadzor;

- oblikovala standardiziran pristop za ustrezne preventivne kazalce;

- razvila ocene o pogostosti virusa HIV v Evropi;

- olajšala vzpostavitev kontrolnega nadzora[?] v močno ogroženih skupinah;

- olajšala izvajanje praktičnih rešitev za obravnavo ovir v zvezi z zaupnostjo.

PREPREčEVANJE NOVIH OKUžB Z VIRUSOM HIV

Cilj je:

- olajšati izvajanje ciljno naravnanih ukrepov za preprečevanje virusa HIV pri celotnem prebivalstvu;

- zagotoviti, da imajo vsi državljani dostop do informacij, izobrazbe in storitev za zmanjšanje občutljivosti na virus HIV/aids;

- povečati dostop do preventivnih storitev, zdravljenja odvisnosti od drog in storitev zmanjševanja škode za odvisnike, ki droge uživajo z iglo;

- obravnavati posebne potrebe in zahteve migrantov po nediskriminacijskem dostopu do informacij, preprečevanja, zdravljenja, nege in podpore;

- podpreti spremljanje in ocenjevanje preventivnih metod.

**********

Ker ni nobenega cepiva ali kurativnega zdravljenja, je preprečevanje še vedno temelj boja proti virusu HIV/aidsu. Široko izvajanje temeljnih preventivnih dejavnosti, izobrazba, spodbujanje uporabe kondoma, izvajanje storitev zmanjševanja škode ter dostop do prostovoljnega svetovanja in testiranja so nujni, da se dosežejo cilji na drugih področjih. Mnoge evropske države so dokazale, da je širjenje virusa HIV mogoče preprečiti, omejiti ali ustaviti z izvajanjem intervencije na podlagi dokazov.

Zaradi epidemiologije virusa HIV v EU in sosednjih državah je potreba po okrepljenih preventivnih ukrepih za splošno javnost ter za posebne skupine, na primer mlade, ženske, odvisnike, ki uživajo droge z iglo, moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, zaposlene v seksualni industriji, zapornike in migrante.

Ocenjeno je, da lahko obsežni ukrepi za preprečevanje virusa HIV preprečijo 63 % od 45 milijonov novih okužb po vsem svetu, katerih pojav je pričakovan med letoma 2002 in 2010[?].

Medtem ko število ljudi, okuženih z virusom HIV/aidsom, narašča vsako leto, se preventivne storitve ne povečujejo z enako hitrostjo. Po ocenah ZN[?] je zdaj na svetu 13 milijonov rednih odvisnikov, ki uživajo droge z iglo (IDU), le v Rusiji jih je 1,5 milijona[?] – več kot 11 % vseh po svetu. Razen tega ima glede na nedavna poročila[?] 7,6 % IDU v Vzhodni Evropi dostop do programov zmanjševanja škode.

Preprečevanje je tesno povezano z zdravljenjem, saj večji dostop do antiretroviralnega zdravljenja krepi preprečevanje virusa HIV s povečanim prostovoljnim svetovanjem in testiranjem. To v zameno prispeva k zmanjševanju stigmatizacije in diskriminacije, ki sta še vedno oviri uspehu. Še ena ovira uspehu sta lahko učinkovitost in splošna kakovost obstoječih preventivnih programov, ki so še vedno slabo ocenjeni in spremljani.

Preprečevanje prenosa z matere na otroka je še vedno ena od prednostnih nalog ukrepanja. Na konferenci v Vilni[?] se je Komisija o tem posvetovala z ustreznimi interesnimi skupinami in strokovnjaki ter bo še naprej določala področja, kjer so potrebni ukrepi na ravni EU.

Ukrep

Komisija bo spodbujala izvajanje obsežnih preventivnih programov in njihovo razširitev, da se dosežejo najbolj občutljive skupine prebivalstva.

Komisija bo v okviru programa javnega zdravja pri delu v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem dala prednost razvoju inovativnih strategij za spodbujanje varne spolnosti in obravnavo povečanja tveganega obnašanja med mladimi.

Komisija bo pripravila poročilo o stanju prenosa z matere na otroka v Evropi. Na podlagi tega bo ocenjena potreba po prihodnjih ukrepih.

4.1 Zmanjševanje z zdravjem povezane škode zaradi odvisnosti od drog

Svet je decembra 2004 sprejel Strategijo EU na področju drog za obdobje 2005–2012 in junija 2005 Akcijski načrt EU za boj proti drogam[?] za obdobje 2005–2008 za izvajanje te strategije. Preprečevanje virusa HIV/aidsa je osrednje vprašanje v Akcijskem načrtu za boj proti drogam, ki poziva k izvajanju celovitih obsežnih programov na nacionalni in regionalni ravni.

Politike EU o drogah je treba izvajati v skladu s politiko o virusu HIV/aidsu. Sinergije lahko najdemo na primer na področju raziskav, kjer Akcijski načrt za boj proti drogam poziva k raziskavam o učinkoviti intervenciji za preprečevanje virusa HIV/aidsa in raziskavam o opredelitvi zaščitnih dejavnikov v državah z majhno stopnjo razširjenosti virusa HIV/aidsa med uporabniki drog.

Komisija bo pripravila poročilo o napredku izvajanja Priporočila Sveta o preprečevanju in zmanjševanju zdravstvenega tveganja, povezanega z odvisnostjo od drog iz leta 2003 [?] . Na podlagi tega poročila bo ocenjena potreba po prihodnjih ukrepih.

Ukrep

Komisija poziva države članice, da izboljšajo razpoložljivost in dostop do storitev zmanjševanja škode, da se prepreči tveganje za zdravje, povezano z uporabo drog, ter smrti, povezane z drogami.

Komisija poziva države članice, da zagotovijo razpoložljivost nadomestnega zdravljenja v skladu s potrebo po zdravljenju.

4.2 Izobraževanje

Preprečevanje virusa HIV in drugih spolno prenosljivih okužb (SPO) je mogoče le, če se znanje združi z zdravo spremembo vedenja. Zato je zelo pomembno vključiti šole in druge izobraževalne ustanove v preprečevanje virusa HIV/aidsa z izobraževalnimi programi o življenju, znanju in zdravju. Šole in druge izobraževalne ustanove lahko pomagajo tudi pri zmanjševanju stigmatizacije in diskriminacije v zvezi z virusom HIV/aidsom.

Ukrep

Komisija bo spodbujala razvoj učnega načrta za prilagojeno usposabljanje zdravstvenega osebja in drugih strokovnjakov, ki sodelujejo pri storitvah v zvezi z ljudmi, okuženimi z virusom HIV/aidsom, in s skupinami prebivalstva, ki so zlasti občutljive na virus HIV/aids (vključno z intravenoznimi uporabniki drog in migranti).

Komisija bo olajšala izvajanje pristopa na podlagi znanja in spretnosti za spodbujanje učinkovite spremembe v vedenju med mladimi na šolah in drugih ustreznih ustanovah z izmenjavo informacij in najboljših praks ter razvojem modelov usposabljanja.

Prostovoljno svetovanje in testiranje, zdravljenje, nega in podpora

Cilj je:

- boj proti stigmatizaciji in diskriminaciji ljudi, okuženih z virusom HIV/aidsom, v Evropi;

- podpreti zagotovitev enakega dostopa do učinkovitega, ugodnega in pravičnega zdravljenja ter nege, vključno z varnim antiretroviralnim zdravljenjem;

- podpreti spodbujanje socialnega vključevanja in vključevanja na trg dela ljudi, okuženih z virusom HIV/aidsom.

**********

Ugodne in dostopne storitve ter dobri rezultati zdravljenja zmanjšujejo stigmatizacijo in socialno izključenost ter spodbujajo odgovorno spolno obnašanje, ki v zameno za to prispeva k preprečevanju širjenja virusa HIV.

Potreben je obsežen niz zdravstvenih storitev, da se zagotovita kakovostno zdravljenje in nega. Prostovoljno svetovanje in testiranje (PST) je temelj vseh storitev, saj omogoča zgodnje odkrivanje okužbe z virusom HIV in okuženemu zagotavlja pravočasen dostop do ustrezne intervencije. Te storitve morajo vključevati tudi ljudi, okužene z virusom HIV/aidsom (LOHA), ki so istočasno okuženi s hepatitisom B, hepatitisom C ali tuberkulozo. Nadomestno zdravljenje za odvisnike, ki uživajo droge z iglo (IDU), je pomemben sestavni del storitev, ki prispevajo k učinkovitemu zdravljenju in negi.

LOHA morajo imeti dejavno vlogo pri nadziranju svojega stanja (pripravljenost na zdravljenje). Predvidene storitve morajo zagotavljati podporo, vključenost in moč ter omogočiti ljudem večji nadzor nad svojim življenjem. Socialne storitve morajo biti čim bolj povezane z zdravstvenimi storitvami in morajo občutljivo ravnati s posebnimi ranljivimi skupinami.

Visoko aktivna antiretroviralna terapija (VAAT) pomembno vpliva na kakovost življenja LOHA. Uspešna raba VAAT zajema tudi znatno prizadevanje za ohranitev spoštovanja do vseživljenjskega zdravljenja ter sredstva za spremljanje odziva, strupenosti drog in medsebojnih vplivov. V številnih državah lahko pomanjkanje izkušenih ponudnikov storitev, ki bi vzpostavili stik z nekaterimi občutljivimi skupinami, na primer z odvisniki, ki uživajo droge z iglo, in migranti, še bolj zaplete vodenje zdravljenja.

Ker lahko virus postane odporen na antiretroviralna sredstva, je vedno bolj pomembno spremljati razvoj odpornih sevov. Nezadostna laboratorijska zmogljivost je lahko ovira pridobivanju ustreznih podatkov o odpornosti.

Ukrep

Komisija bo podprla usposabljanje ponudnikov storitev. Prednost bo imel razvoj učnega načrta za prilagojeno usposabljanje zdravstvenega osebja in drugih strokovnjakov, ki sodelujejo pri storitvah v zvezi z ljudmi, okuženimi z virusom HIV/aidsom, in s skupinami prebivalstva, ki so zlasti občutljive na virus HIV/aids.

Komisija bo podprla države članice pri večanju zmogljivosti nevladnih organizacij, ki delujejo na področju virusa HIV/aidsa, za zagotovitev zdravstvenega svetovanja in podpore za boljšo pripravljenost na zdravljenje.

Komisija bo olajšala razvoj nadzora nad virusom HIV/aidsom na evropski ravni, da se vključijo posebni nizi podatkov o uporabi storitev in rezultatih zdravljenja.

Komisija bo olajšala razvoj zbirke orodij za države članice, ki zagotavlja niz mogočih evropskih modelov za celovite storitve virusa HIV/aidsa. Ta zbirka orodij je lahko dostopna partnerjem evropske sosedske politike[?].

Komisija bo podprla prizadevanje zadevnih držav članic za zagotovitev razpoložljivosti ugodnega antiretroviralnega zdravljenja. Razen tega bo Komisija preučila dodatne možnosti uporabe za primer nujne javnozdravstvene pomoči, na primer resne epidemije virusa HIV/aidsa.

RAZISKAVE VIRUSA HIV/AIDSA

Cilj je:

- povečati zavezanost k raziskavam ter razvoju cepiv in antibiotikov;

- vlagati v razvoj ugodnih in enostavnejših terapij ter diagnoz za podporo širšega dostopa do zdravljenja;

- podpreti raziskave na podlagi potreb javnega zdravja;

- podpreti vključenost in sodelovanje zasebnega sektorja (zlasti malih in srednje velikih podjetij);

- podpreti razvoj raziskav in ocenjevanja vedenjskih preventivnih metod.

**********

Na podlagi šestega okvirnega programa za raziskovalne in razvojne dejavnosti (OP6, 2002–2006) je postalo raziskovanje virusa HIV/aidsa glavna prednostna naloga Evropske komisije. Temu je na leto namenjeno približno 50 milijonov EUR za financiranje preventivnih in terapevtskih pristopov. Financirani projekti vključujejo velik konzorcij, katerega namen je vključevanje in povezovanje raziskovalcev, ki razvijajo nove izdelke za preprečevanje in zdravljenje virusa HIV/aidsa ter izredno inovativne pristope in bolj osredotočene raziskave za razvoj novih načinov boja proti virusu.

OP6 se osredotoča na nove države članice in sosednje države Vzhodne Evrope ter jih spodbuja k sodelovanju pri predlogih, ki jih financira ES, in pri postopku ocenjevanja. Primer njihovega vključevanja je usklajevanje kohortnih študij[?] o zdravljenju in spremljanju odraslih, okuženih z virusom HIV, otrok in nosečnic, odpornosti virusa HIV in prenosa z matere na otroka. Naslednji primer je mreža odličnosti (MO – nov instrument v okviru OP6) o terapevtskih kliničnih preskusih, kjer se še posebno spodbuja sodelovanje novih držav članic in sosednjih držav Vzhodne Evrope. Pričakuje se, da bo mreža vključevala obdobje 2006–2010 in bo njen cilj oblikovanje, standardiziranje in usklajevanje kliničnih preskusov o virusu HIV/aidsu na evropski ravni. Cilj mreže mora biti določitev najboljših strategij za upravljanje okužbe z virusom HIV ter razvoj smernic za učinkovitejšo intervencijo v Zahodni in Vzhodni Evropi.

Ukrep

Komisija je predstavila predlog za sedmi okvirni program (OP7), o katerem se bo pogajala z državami članicami EU. Raziskave virusa HIV/aidsa bodo še vedno prednostna naloga OP7. Komisija je predlagala povečanje sredstev za program in bo še naprej poudarjala njegovo pomembnost. Zdravstvene raziskave se bodo osredotočile na tri glavne stvari: biotehnologija za zdravje ljudi, translacijske raziskave in zagotavljanje zdravstvenega varstva evropskim državljanom.

SOSEščINA

V tem dokumentu pomeni „soseščina“ Rusko federacijo in partnerje pod okriljem evropske sosedske politike (ESP). ESP vključuje 16 obstoječih ali možnih partnerjev: Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Moldavija, Maroko, Palestinska uprava, Sirija, Tunizija in Ukrajina.

Drugod države kandidatke sodelujejo pri dejavnostih prek pristopnega postopka in instrumentov. Komisija bo raziskala možnosti in praktične načine, da se v prihodnosti razširijo dejavnosti virusa HIV/aidsa na Zahodni Balkan in Srednjo Azijo.

Splošna načela za obravnavo virusa HIV/aidsa v sosednjih državah so še vedno ista, kot so določena v delovnem dokumentu Komisije. Komisija bo podprla razvoj močnega in odgovornega političnega vodenja za obravnavo epidemije virusa HIV/aidsa. Komisija bo čim bolj izrabila vse obstoječe instrumente ter prihodnje raziskave in razvoj, zlasti rezultate kliničnih raziskav, za boljšo obravnavo potreb držav partneric, ob skladnosti s postopki zunanje pomoči in mandatom za ukrepanje, dogovorjenim v strateških dokumentih zadevne države članice in indikativnih programih. To bo operativnim službam Komisije omogočilo posredovanje, da bi:

- olajšale intervencijo na podlagi dokazov, ki je vključena v nacionalno strategijo, delovni program in okvir izdatkov s skupnim dogovorom z nacionalnimi organi in drugimi vpletenimi partnerji;

- združile moči z ostalimi partnerji tako, da bi omogočili to, kar bi lahko bilo vzor dobrih praks sosednjim državam;

- z večjim sodelovanjem ES čim bolj povečale uporabo obstoječih instrumentov, na primer Skupnega sklada ter Partnerstva evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnih študij (EDCTP).

Komisija poleg tega načrtuje večje vključevanje sosednjih držav v dejavnosti virusa HIV/aidsa EU, da si izmenjajo informacije in najboljše prakse.

Komisija bo zagotovila vzpostavitev ustreznih notranjih mehanizmov za zagotovitev usklajenosti pristopov, predlaganih z intervencijo zunanjih ukrepov na dvostranski (ES, države članice in drugi dvostranski partnerji) in večstranski ravni (Svetovna zdravstvena organizacija, UNAIDS, Skupni sklad), ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v preteklosti.

7.1 Ruska federacija

V letu 2003 sta EU in Ruska federacija sklenili okrepiti svoje sodelovanje z vzpostavitvijo štirih „skupnih prostorov“ pod okriljem Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju. O načrtih za skupne prostore sta se dogovorili na vrhu EU–Rusija maja 2005, ti pa bodo podlaga za sodelovanje med EU in Rusijo v prihodnjih letih. Virus HIV/aids je omenjen v zvezi s politiko preprečevanja drog in izobraževanjem mladih, oba pa sta pomembna elementa obsežne strategije virusa HIV/aidsa.

Severna dimenzija[?] spodbuja dialog in praktično sodelovanje med EU, Rusijo, Norveško in Islandijo. Zdravje je eno od petih opredeljenih ključnih področij in je vključeno še v Partnerstvo Severne dimenzije na področju javnega zdravja in socialnega dobrega počutja[?]. Virus HIV/aids je bil v zvezi s tem prednostna naloga za ukrepanje in tudi pri medvladnem sodelovanju v regiji Barentsovega morja[?].

Ukrep

Glavno odgovornost za dobro počutje in zdravje ruskih državljanov ima vlada Ruske federacije. Postopek načrtovanja posebnih skupnih ukrepov temelji na prednostnih nalogah načrtov skupnih prostorov in bo raziskal različne možnosti za izmenjavo najboljših praks in povezovanje na opredeljenih področjih.

Komisija bo nadaljevala dialog na politični ravni, da se olajša razvoj vodstva in pomembnega sodelovanja med različnimi oblastmi za obravnavo virusa HIV/aidsa.

Komisija poziva Rusko federacijo k sodelovanju pri organizaciji skupnih strokovnih seminarjev EU–Rusija o virusu HIV/aidsu in s tem povezanih tem.

Komisija poziva predstavnike Ruske federacije k sodelovanju pri možganskem trustu in Forumu civilne družbe za virus HIV/aids.

Komisija si bo še naprej prizadevala za uspeh politike Severne dimenzije in podpirala dejavnosti Partnerstva Severne dimenzije na področju javnega zdravja.

7.2 Partnerji v okviru evropske sosedske politike

Vsak partner ESP je odgovoren za vodenje, oblikovanje in izvajanje svojih nacionalnih strategij za obravnavo epidemije virusa HIV/aidsa.

Leta 2004 je Komisija objavila poročila o državah v zvezi s sedmimi partnerji ESP (Izrael, Jordan, Moldavija, Maroko, Palestinska uprava, Tunizija in Ukrajina), sledila so pogajanja o akcijskih načrtih ESP, ki bi potekali od treh do pet let in ki se zdaj izvajajo. Leta 2005 je bilo objavljenih še pet poročil o državah (Armenija, Azerbajdžan, Egipt, Gruzija in Libanon) in razvoj akcijskih načrtov ESP za te države pravkar poteka. Vsi ti akcijski načrti so v zvezi s sodelovanjem na področju javnega zdravja, medtem ko načrti za Ukrajino in Moldavijo omenjajo tudi ukrepe v zvezi z virusom HIV/aidsom.

Več resneje prizadetih držav potrebuje znatna zunanja sredstva za povečanje intervencijske in tehnične pomoči, da se okrepi njihov zdravstveni sistem, ki je predpogoj za ustrezen odziv na virus HIV/aids.

Ukrep

Komisija poziva partnerje ESP, zlasti tiste z akcijskim načrtom, k sodelovanju pri različnih dejavnostih EU v zvezi z virusom HIV/aidsom, na primer pri možganskem trustu in Forumu civilne družbe.

Akcijski načrt

Evropska komisija predlaga, da morajo partnerji nadaljevati delo v političnem okviru, določenem v prejšnjih poglavjih, in posebno dejavnost iz akcijskega načrta (Priloga), ki bo pozneje na voljo na spletu in ki ga bo posodobila Komisija po posvetovanju z možganskim trustom za virus HIV/aids, Forumom civilne družbe in drugimi ustreznimi interesnimi skupinami.

Komisija bo na spletni strani o javnem zdravju dala na voljo pregled mogočih finančnih instrumentov, ki se lahko uporabijo za izvajanje te strategije.

Komisija bo skupaj s partnerji (na primer možganskim trustom, UNAIDS in Svetovno zdravstveno organizacijo) razvila niz ustreznih osnovnih kazalcev za spremljanje postopka. Razen spremljanja rezultatov je cilj tudi spremljanje učinkov teh dejavnosti. To delo bo temeljilo na razpoložljivih orodjih in metodah[?] ter mora tudi prispevati k spremljanju izjave o obveznostih v zvezi z virusom HIV/aidsom, sprejete na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN, ter tudi Dublinske in Vilenske deklaracije.

Annex : Action Plan (as 29/11//2005)

1. Leadership and advocacy |

Human rights | Establish a working group to conceptualise problems and define where action at EU level is needed | Second half of 2006 | Proposal for a list of priorities for action | Civil society HIV/AIDS Think Tank Commission Neighbouring countries |

Organise a Conference on HIV/AIDS and human rights | Spring 2007 | Council Presidency Commission Member States Neighbouring countries Partners |

2. Involvement of civil society |

Participation in policy development and implementation | HIV/AIDS Civil Society Forum | Twice a year | Commission HIV/AIDS civil society representatives |

Participation in prevention and treatment | Develop and implement a training programme for NGOs with a view to their involvement in ARV treatment and in prevention programmes | Ready by mid-2007 | Training programme on treatment preparedness Training programme on prevention with specific focus on harm reduction measures for IDUs | Commission Member States Non-governmental organisations |

Implement the training programme | From 2008 on | Number of NGO representatives trained annually | Commission Member States NGOs |

3. Surveillance |

Coverage of data | Complete the geographic coverage of HIV case reporting within the EU and the WHO European region Complete the geographic coverage of HIV single case reporting within the EU and the WHO European region | 2006 2008 | Complete surveillance data | ECDC/EuroHIV Member States WHO Euro ECDC/EuroHIV Member States WHO Euro |

HIV-related information | Reassess the objectives of HIV/AIDS surveillance in order to gain information on severe HIV-related morbidity, access to diagnosis and treatment | 2006 | ECDC/EuroHIV Member States |

Developing behavioural data collection | Start with establishing an inventory of behavioural surveys/surveillance already existing in each country | 2006 | Inventory of available methods | ECDC/EuroHIV Member States UNAIDS EMCDDA |

Establish a list of important prevention indicators to be collected on an annual basis (e.g. % of IDUs sharing equipment in the past x months, % of MSM having unprotected anal intercourse at last sex) | 2007-2009 | Data on behavioural risk factors | ECDC/EuroHIV Member States UNAIDS EMCDDA |

Sentinel surveillance for early warning | Facilitate the setting-up of sentinel surveillance in high-risk groups in countries with a low-level epidemic | 2006 | Number of countries with sentinel surveillance | ECDC/EuroHIV Countries concerned |

3. Surveillance (cont’d) |

Data protection | Work with the Member States to identify possible practical problems with the protection of personal data and with the free movement of such data in the context of HIV/AIDS surveillance | 2006-2007 | Commission ECDC/EuroHIV Member States |

4. Prevention of new HIV infections |

Sexual transmission | 1) Develop innovative strategy to promote safe sex and address the increase in risk-taking behaviour among youth 2) Implement the strategy | 2006– 2009- | 1) Innovative safe sex strategy developed 2) Number of countries implementing the strategy | Commission Member States Civil society organisations International organisations |

Blood | Monitor the data compiled by Member States under the Commission Directive on traceability and adverse events and reactions (adoption expected in September 2005) related to transmission of HIV (and other diseases) by blood and blood components | Annual reporting to Commission to begin by end of 2007 | Report | Member States Commission |

Youth | Include youth as a priority target group for the development of public health intervention | 2006- | Commission Member States Civil society organisations International organisations |

Prisoners | Develop HIV prevention strategies for prisons Identify best practices for HIV prevention in prisons in Europe | 2006- | HIV prevention strategies developed for prisons | Commission Member States Civil society organisations International organisations |

Awareness-raising among general public | 1) Bring visibility to HIV/AIDS in Europe 2) Link Europe into the World AIDS Campaign 3) Promote prevention and Voluntary Counselling and Testing | 2006-2009 May June/July December | One to three EU-led events on HIV/AIDS every year | Commission Member States ECDC/EuroHIV WAC Other partners |

Education | 1) Organise a consensus meeting on best practice on HIV/AIDS peer education 2) Develop a training module for HIV/AIDS peer education 3) Implement the training module | 2006 2006-2007 2007-2009 | 1) Consensus report 2) Training module 3) Number of national HIV/AIDS focal points and peer education officials trained | Commission Member States WHO, UNAIDS, other partners |

5.Treatment, care and support |

Access of vulnerable groups to services | 1) Prepare a European inventory on best practices/know-how on drug treatments 2) Prepare guidelines/best practices on access to treatment for vulnerable populations | 1) Inventory of best practices 2) Guidelines on access to treatment | Commission Member States |

Support capacity-building among service providers to improve access for vulnerable groups Continue the development of European curricula/training modules | 2006- | Training programme for service providers | Commission Member States |

Treatment preparedness | Develop patient-friendly information on treatment | Number of information packages developed | Commission Member States NGOs |

Develop a training module on treatment preparedness | 2006- | Training module on adherence | Commission Member States NGOs |

Service standards | Provide a toolkit for Member States for developing comprehensive HIV/AIDS services | 2006- | Toolkit for service standards |

Affordable ARV | Continue exploring possible solutions | Feasible solution to reduce the cost of ARV | Commission Pharmaceutical industry Member States concerned |

Laboratory capacity Training of personnel | Integrate in curricula of university and continuing medical education | Commission, ECDC, Universities, Medical associations, ESCMID, WHO Euro |

Networking of laboratories for susceptibility testing | Establish a Europe-wide network of national [reference] laboratories for HIV susceptibility testing | Network of specialist laboratories established | ECDC Member States |

Upgrading national laboratories | Assess the needs [training, equipment, etc.] in HIV laboratories at national level | Number of national inventories ready | Member States ECDC |

6. Research |

Facilitate vaccine/microbicide research | Establish a European network for vaccine/microbicide research | 2006-2010 | Standardisation of HIV research tools; new vaccine/microbicide candidates; closer European collaboration with global research initiatives and partnerships | Commission Member States Research centres Industry, SMEs |

7. Neighbouring countries |

Russian Federation |

EC participation in the work of the Country Coordinating Mechanism | 2006- | EC Delegation Russian Federation CCM |

Expert meetings on HIV/AIDS-related issues | 1) Organise an expert meeting on HIV/AIDS 2) Finnish Presidency meeting | 1) 2006 2) September 2006 | 1) Commission Russian Federation Partners 2) Council Presidency |

European Neighbourhood Policy partners |

EC participation in the work of the Country Coordinating Mechanism | 2006- | EC Delegation CCM ENP Partners |

Invite ENP partners to EU activities | 1) Invite ENP partners to Think Tank meetings on specific topics 2) Invite ENP partners to HIV/AIDS-related meetings/conferences | 2006- | Exchange of information and best practises | Commission Member States NGOs Partners |

Explore the scope for specific HIV/AIDS meetings targeted at ENP partners | Hold exploratory meeting with ENP Partners [in particular those with an ENP Action Plan] Hold a series of follow-up meetings on specific topics, countries or regions | 2007 2008- | Exchange of information and best practises | Commission Member States Partners |

[1] Prevention of mother-to-child transmission.

[i] Sporočilo Komisije „Usklajen evropski okvir za zunanje ukrepe za soočenje s HIV/AIDS, malarijo in tuberkulozo“ (COM(2004)726). Sporočilo Komisije (COM(2005) 179) „Evropski akcijski program (AP) za soočenje s HIV/AIDS, malarijo in tuberkulozo z zunanjimi ukrepi (2007–2011)“.

[ii] http://www.unaids.org/en/events/un+special+session+on+hiv_aids.asp.

[iii] http://europa.eu.int/comm/health/ph_threats/com/aids/keydocs_aids_en.htm.

[iv] Evropska sosedska politika, sporazum o partnerstvu in sodelovanju EU/Rusija (SPS).

[v] V tem dokumentu so za vsako prednostno področje opredeljene posebne ranljive skupine, vendar je treba upoštevati, da se med seboj lahko razlikujejo, kar je odvisno od stanja epidemije HIV/AIDS ter gospodarskih in kulturnih razmer na zadevnem območju.

[vi] Institucionalne oblike civilne družbe se razlikujejo od oblik države, družine in trga, civilna družba splošno zajema različna področja, interesne skupine in institucionalne oblike različnih stopenj formalnosti, neodvisnosti in moči. Civilne družbe pogosto vključujejo organizacije, kot so registrirane dobrodelne ustanove, razvojne nevladne organizacije, družbene skupine, ženske organizacije, organizacije, ki temeljijo na veri, poklicna združenja, sindikati, skupine za samopomoč, socialna gibanja, poslovna združenja, koalicije in odvetniške skupine. http://www.lse.ac.uk/.

[vii] To so zasebne, neprofitne organizacije, ki imajo sedež in delujejo v lokalnih skupnostih. Običajno so oblikovane kot odziv na neke posebne potrebe ali razmere (visoka stopnja brezposelnosti – spodbujanje zaposlovanja) v skupnosti in delo opravljajo lokalni prebivalci.

[viii] www.weforum.org/globalhealth/globalsurvey.

[ix] http://www.unice.org/Content/Default.asp?.

[x] http://www.eurohiv.org

[xi]UL L 271, 9.10.2002, str. 1-12.

[xii]UL L 142, 30.4.2004, str. 1-11. http://www.ecdc.eu.int.

[xiii] Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni, http://www.ecdc.eu.int/, in program SPREAD, ki prejema podporo iz OP5, http://www.umcutrecht.nl/afdeling/index.asp?dep=9.

[xiv] Nadzor, ki temelji na izbranih vzorcih prebivalstva, ki predstavljajo ustrezne izkušnje posebnih skupin (Last, J. M. (urednik) A Dictionary of Epidemiology, 4. izdaja, 2001), na primer testiranje krvi za namen spremljanja, razširjenost in gibanje okužbe HIV med zaposlenimi v seksualni industriji v mestu v šestih mesecih.

[xv] Stover, J., Walker, N., Garnett, G. P., idr. Can we reverse the HIV/AIDS pandemic with an expanded response? Lancet 2002; 360(9326):73–77.

[xvi] Aceijas, C., Hickman, M., Stimson, G., Rhodes, T. Global overview of HIV among injecting drug users , AIDS 2004; 18: 2295–2302.

[xvii] Globalni trendi prepovedanih drog 2002, UNODC, 2003, Dunaj.

[xviii] Okrepitev preprečevanja HIV. Poročilo UNAIDS o stališču. UNAIDS/PCB 05.329, junij 2005.

[xix] http://www.aids.lt/iac/

[xx] UL C 168, 8.7.2005, str. 1. http://europa.eu.int/comm/health/ph_determinants/life_style/drug_en.htm.

[xxi] UL L 165, 3.7.2003, str. 31.

[xxii] Glej poglavje 7.

[xxiii] Raziskovalne metode, ki vključujejo opazovanje istih enot [veliko število ljudi] v daljšem časovnem obdobju s primerjavo stopenj incidence v skupinah, ki se razlikujejo glede na raven izpostavljenosti.

[xxiv] http://europa.eu.int/comm/external_relations/north_dim/index.htm.

[xxv] http://www.ndphs.org/index.php?cat=29143.

[xxvi] http://www.beac.st/.

[xxvii] UNAIDS (2005). Spremljanje izjave o obveznostih v zvezi s HIV/AIDS: smernice za oblikovanje osnovnih kazalcev, Ženeva: UNAIDS.

SZO/UNAIDS (2005). Nacionalni programi AIDS: Navodila za spremljanje in ocenjevanje antiretroviralnih programov. Ženeva: SZO.

SZO/UNAIDS (2004). Nacionalni programi AIDS: Navodila za spremljanje in ocenjevanje nacionalne nege in podpore v zvezi s HIV/AIDS. Ženeva: SZO.

SZO/UNAIDS (2004). Navodila za spremljanje in ocenjevanje nacionalnih preventivnih programov HIV/AIDS za mladino. Ženeva: SZO.

Family Health International (2000). Raziskave o nadzoru vedenja: Smernice za večkratne nadzore vedenja skupin prebivalstva, ki so v nevarnosti pred okužbo s HIV. Arlington, USA: Family Health International.

52005DC0654