[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 20.10.2005

KOM(2005) 525 končno

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Evropske vrednote v globaliziranem svetu Prispevek Komisije k oktobrskemu srečanju predsednikov držav in vlad

Kazalo

1. Uvod 3

2. Enotnost in različnost pri oblikovanju gospodarskih in socialnih politik 4

3. Dokončanje preobrazbe – sedanje izvajanje, današnji in jutrišnji izzivi 5

3.1. Sedanje politike ne zagotavljajo socialne pravičnosti za vse 5

3.2. Globalizacija 6

3.3. Staranje 9

4. Spopadanje z izzivi 10

4.1. Razdelitev nalog in vloga Evrope 11

4.2. Zamisli za spremembe 13

4.2.1. Raven EU 13

4.2.2. Nacionalna raven 14

4.2.3. Novo partnerstvo EU in držav članic 14

5. Sklepna ugotovitev 15

1. UVOD

Evropa mora reformirati in posodobiti svoje politike, da bi ohranila svoje vrednote. Posodabljanje je bistveno, da bi Evropa ohranila historično visoke ravni blaginje, socialne kohezije, varstva okolja in kakovosti življenja.

Danes obstaja dinamična, inovativna in odprta Evropa, 3G tehnologije mobilne telefonije ali svetovnega spleta, ob njej pa Evropa 19 milijonov brezposelnih, otroške revščine in upadajoče rasti, Evropa, kjer preveč ljudi ne dobi priložnosti in niso deležni blaginje. To je neugodna dvojnost, ki ogroža mnoge dosežke Evropske unije in njenih držav članic po več kot pol stoletja miru in izboljšanega življenjskega standarda.

V obdobju več desetletij po nastanku Evropske skupnosti so obstoječe strukture zagotavljale rezultate, ki so ustrezali stremljenjem takratne Skupnosti. Vendar se to dogaja vse manj.

Rast se upočasnjuje, strukturna brezposelnost ostaja visoka, neenakosti se povečujejo. Če ne bomo zmožni spremembe, bodo sile svetovne konkurence, vpliv novih tehnologij in starajoče se prebivalstvo poglobili prepad med dvema Evropama ter med Evropo in svetom. Naš gospodarski uspeh in finančna sposobnost preživetja naših socialnih sistemov – pokojnine, socialno skrbstvo, zdravje – sta postavljena pod vprašaj.

To ni le vprašanje gospodarstva ali javnih financ; to je najprej in predvsem vprašanje socialne pravičnosti. Gre za Evropo, kakršno bi želeli zapustiti našim otrokom – in za kakršno bi želeli plačevati.

Status quo ni rešitev. Z rastjo in z več Evropejci na bolj produktivnih delovnih mestih lahko dosežemo rezultate, ki ustrezajo pričakovanjem in vrednotam Evropejcev. Z delovanjem na najpomembnejših področjih lahko pospešimo evropsko združevanje. Rast in delovna mesta so resnično evropska agenda.

Potreba po spremembi je široko priznana; na primer v procesu reform, ki se je začel v Lizboni marca 2000. Ta analiza še ni bila v celoti udejanjena. Vendar si Evropa ne more več privoščiti čakanja; ker spremenjeni položaj izpred petih letih označuje občutek, da se mudi[1]. Svetovna konkurenca, zlasti z Azijo, se je okrepila. Najmodernejše znanje ni več omejeno na Evropo ali Severno Ameriko. Na indijskih univerzah se letno izšola več kot četrt milijona inženirjev. Sredstva, namenjena za raziskave na Kitajskem bodo leta 2010 ujela tista v EU.

Dobra novica je, da ne začenjamo iz nič. Pomembne reforme so se že začele v mnogih državah članicah. Te gradijo na stabilnosti, ki jo zagotavljata evro in Ekonomska in monetarna unija. Vse so se zavezale, da bodo šle dlje in hitreje. In imamo novo Lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta, ki se je začela letos. Poleg tega ima Evropska unija izredno dobro pozicijo za pospešitev tega preoblikovanja. Ekonomska in monetarna unija in evro ustvarjajo okolje stabilnosti in nizke inflacije. Sedaj Evropa namreč lahko uporabi svojo velikost, da kot največje trgovinsko področje na svetu pomaga pri zagotavljanju ambicioznih in uravnoteženih rešitev mednarodnih problemov od podnebnih sprememb do trgovine. Sredstva in programi EU lahko odigrajo pomembno vlogo pri podpiranju nacionalnega delovanja, kar poveča pomen nujnosti dogovora o prihodnji finančni perspektivi pred koncem leta. Naši zunanji instrumenti, od širitvene do razvojne politike, lahko povečajo blaginjo in varnost onstran sedanjih meja Evrope.

Delnih rešitev ni. Nobena država se ne more sama spopasti s temi izzivi. S skupnim delovanjem na evropski in nacionalni ravni lahko Evropi zagotovimo prihodnost. Tako bomo lahko glasno in opazno evropsko vizijo in evropske potrebe razširili med našimi partnerji po celem svetu.

2. ENOTNOST IN RAZLIčNOST PRI OBLIKOVANJU GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH POLITIK

Skupne evropske vrednote so podlaga vsakega od naših socialnih modelov. So temelji našega posebnega pristopa h gospodarskim in socialnim politikam.

Vsaka od države članic EU je razvila svoj lasten pristop, ki odraža njeno zgodovino in kolektivne izbire. Vsaka od njih je spojila elemente, kot so javne pokojnine, zdravje in dolgotrajna nega, socialna zaščita, izobraževanje, predpisi s področja delovne zakonodaje in ponovna razdelitev s pomočjo davčnih politik. Države članice so odgovorne za oblikovanje in izvajanje teh različnih storitev.

Razlike v EU so precejšnje. Na primer, Litva, Latvija in Irska za sisteme socialne zaščite porabijo 14 do 15 % BDP, Združeno kraljestvo in Belgija 27 % ter Francija in Švedska 30 %. Raven javnih pokojnin v okviru takšnih sistemov v EU znatno variira med 31 in 37 % povprečne plače na Irskem, v Združenem kraljevstvu in Belgiji do več kot 70 % v Avstriji, na Finskem, Madžarskem, v Italiji, Luksemburgu, na Portugalskem in v Španiji.

To poročilo ne poskuša pokazati na posebne „modele“, ampak prej ugotavlja, (i) da nobena država ni še našla vseh odgovorov in (ii) da ima vsak sistem jasne evropske značilnosti, na katerih bi morali graditi:

- Prvič, nacionalne gospodarske in socialne politike temeljijo na skupnih vrednotah , kot so solidarnost in kohezija, enake možnosti in boj proti vsem oblikam razlikovanja, ustrezno zdravje in varnost na delovnem mestu, splošen dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva, kakovost življenja in kakovost zaposlitve, trajnostni razvoj in vključevanje civilne družbe. Te vrednote predstavljajo evropsko izbiro v korist socialnega tržnega gospodarstva . Odražajo se v pogodbah EU, njenih ukrepih in predpisih in tudi v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in naši Listini o temeljnih pravicah.

- Drugič, evropski državljani več pričakujejo od države kot državljani v Aziji ali v Ameriki. Javni sektor skuša igrati večjo vlogo pri organiziranju in financiranju nacionalnih socialnih sistemov bodisi s pravno ureditvijo bodisi z javno porabo . Poleg tega imajo vse države članice pomembno vlogo pri nudenju visoko kakovostnih storitev splošnega interesa , ki so ključni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. V povprečju države članice EU-25 posvečajo 27 % BDP javni porabi za socialno zaščito v primerjavi s 15 % v Združenih državah Amerike in 17 % na Japonskem.

- Tretjič, močna „evropska dimenzija“ krepi nacionalne sisteme. V nasprotju z drugimi regijami sveta tukajšnje nacionalne sisteme krepijo politike na evropski ravni (kot so stabilnost, ki jo zagotavlja makroekonomska politika, dinamika, ki jo ustvarjata notranji trg in socialna agenda, ter kohezija, ki jo pospešujejo strukturna sredstva EU).

- Četrtič, obstaja močna tradicija socialnega dialoga in partnerstva med vladami, industrijo in sindikati – čeprav obstajajo znatne razlike med državami članicami. Na evropski ravni se to odraža v pogodbah EU in, na primer, v rednih tristranskih socialnih vrhovih.

Toda, ali obstoječi pristopi prinašajo odgovore na trenutne izzive?

3. DOKONčANJE PREOBRAZBE – SEDANJE IZVAJANJE, DANAšNJI IN JUTRIšNJI IZZIVI

Sedanje politike se spopadajo z novimi tehnologijami, staranjem in globalizacijo. Živimo dlje in smo boljšega zdravja, globalizacija ustvarja možnosti tako za potrošnike kot za podjetja. Vendarle staranje predstavlja izziv za finančno vzdržnost sedanjih sistemov, globalizacija pa predstavlja izziv za našo konkurenčno sposobnost. Ali se je Evropa pripravljena spremeniti?

3.1. Sedanje politike ne zagotavljajo socialne pravičnosti za vse

Celo brez upoštevanja novih izzivov je danes ekonomska storilnost tako šibka, da je vladam težko uresničevati pričakovanja ljudi.

- 19 milijonov brezposelnih, to je nesprejemljivo . Kombinacija nizkih stopenj zaposlovanja in nesprejemljivo visokih in stalnih stopenj brezposelnosti v mnogih državah članicah je naš socialni problem številka ena. Mladi, ženske, migranti in starejši delavci (stari od 55 do 64 let) so najbolj prizadeti – stopnja zaposlenosti žensk, na primer, je povprečno za 13 % nižja kot stopnja zaposlenosti moških. Kljub reformam pokojninskih sistemov in shem predčasnega upokojevanja je bilo leta 2003 le 40,2 % starejših delavcev (starih od 55 do 64 let) še vedno brezposelnih; stopnja je bila v ZDA 60 % in na Japonskem 62 %.

[pic]

Hitrejše ponovno zaposlovanje Počasnejše ponovno zaposlovanje

Vir: OECD (2004). Statistični podatki o delovni sili 1983–2003

- Pomanjkljivosti na področju izobraževanja, raziskav, inovacij in produktivnosti v nekaterih državah članicah zavirajo trge dela in gospodarsko storilnost . Ljudje nimajo spretnosti in znanja, ki jih potrebuje gospodarstvo. Pomembna sta znanost in tehnologija; čeprav smo povečali število diplomirancev na področju matematike in znanosti, jih še vedno premalo izbere znanstveno kariero in še ti jo zelo pogosto izberejo v ZDA. Dve tretjini razlik v življenjskem standardu med ZDA in EU izvirata iz slabe gospodarske storilnosti v slednji. Naložbe v raziskave na Kitajskem se letno povečajo za 20 %.

- Ovire za prihod na trg dela in za odhod s trga dela so previsoke. Predpisi na področju zaposlovanja in socialne ustanove morajo vključiti tiste, ki so izven trga dela, in tistim z najnižjimi kvalifikacijami dati več možnosti za doseganje boljše, bolj varne zaposlitve.

- Razlika med bogatimi in revnimi v EU je velika, tako v državah članicah kot med njimi. Več kot 25 % državljanov EU živi v regijah, katerih donos je pod 75 % povprečja EU. Za Evropo kot celoto se razkorak med petino najbogatejšega in petino najrevnejšega prebivalstva veča. Eden od petih otrok je izpostavljen nevarnosti revščine in tveganja so večja za otroke mater samohranilk ter iz gospodinjstev, kjer so starši brezposelni.

3.2. Globalizacija

Globalizacija ni nekaj novega. Toda hitrost, s katero se širi, je neverjetna. Vsak dan občutimo vpliv nastanka novih gospodarskih velikanov, kot so Kitajska, Indija in druge države. In razkorak med EU in Združenimi državami Amerike se ne zmanjšuje.

- Svetovna trgovina je v desetletju po letu 1992 letno rasla za več kot 8 % in pojavili so se novi trgovinski velikani. Pred dvajsetimi leti je samo 10 % končnih izdelkov prišlo iz držav v razvoju in hitro razvijajočih se držav. Do leta 2020 bi bil lahko samo delež Kitajske in Indije 50 %. Delež Kitajske in Indije v svetovni blagovni menjavi se je povečal. Podatki kažejo, da je leta 2004 kitajski delež svetovne blagovne menjave presegel japonskega.

Diagram 2: Deleži svetovne blagovne menjave (razen menjave znotraj EU-25)

[pic] | [pic] |

Vir: Statistične podatkovne zbirke Svetovne trgovske organizacije in Mednarodnega denarnega sklada DOTS).

- Kitajska in Indija sta privlačni za naložbe v raziskave in hitro izgubljata podobo proizvajalk poceni izdelkov. Medtem ko Kitajska zelo gradi na moči svojega izvoza končnih izdelkov kot pospeševalca rasti, je uspeh Indije bolj opazen v storitvah. V obeh primerih beleži izvozni sektor povečanje tehnoloških vsebin, ki se kažejo v deležu visokotehnološkega blaga in storitev Kitajske in Indije v njunem celotnem izvozu.

Diagram 3: Delež izvoza visoko-tehnološkega blaga Diagram 4: Delež izvoza storitev v zvezi z IKT

% izvoza končnih izdelkov države % izvoza komercialnih storitev države

[pic] | [pic] |

Kitajska▬ ▪ ▪ ▬Indija▪ ▪ ▪ Svet▬▬▬ | Kitajska▬ ▪ ▪ ▬Indija▪ ▪ ▪ ▪ Svet▬▬ |

Vir: Globalni svetovni kazalniki SB

Opomba: Izvoz storitev v povezavi z IKT vključuje računalniške, informacijske, komunikacijske storitve in storitve, ki niso prevoznih, potovalne, zavarovalniške in finančne storitve.

- Razkorak v storilnosti v primerjavi z ZDA se ni zmanjšal. To velja ne le za življenjski standard, rast in zaposlovanje, temveč tudi za ključna področja – kot so naložbe v raziskave in razvoj ter v nove tehnologije, število izdanih patentov in odstotek prebivalstva z visoko izobrazbo. Evropa prav tako zaostaja v prevzemanju novih tehnologij, pomembnih za izboljšanje produktivnosti.

- Finančni trgi utirajo pot globalizaciji. Trgovina in naložbe hodijo z roko v roki in spotoma spodbujajo integracijo finančnega trga. Tuje neposredne naložbe (TNN) so od 5 % svetovnega BDP leta 1985 zrasle na več kot 15 % v poznih devetdesetih. Kitajska, ki je nedavno, leta 1990, prejela malo – približno 1,4 % tujih neposrednih naložb, je bila leta 2003 glavni prejemnik TNN, pred Francijo in ZDA. Nadaljnje znamenje internacionalizacije je to, da ima 100 največjih mednarodnih podjetjih skoraj polovico svojih zaposlenih izven svoje matične države.

- Tehnologije in odpiranje trgov so tako v Evropi kot v svetu pripomogli k tej hitri rasti. Razmah trgovine, spodbujen z nižjimi komunikacijskimi in transportnimi stroški, je olajšal podjetjem oskrbo z blagom in storitvami iz drugih delov sveta – kar koristi evropskim izvoznikom, prav tako pa prinaša nove konkurenčne pritiske. Širokopasovna revolucija (kot tudi jezikovne in tehnološke spretnosti in znanja v državah, kot je Indija) omogoča trženje vedno širšega razpona storitev – kar spodbuja podjetja EU k zunanjemu naročanju storitev, a tudi pritegnitev dodatne trgovine in naložb v EU.

- Opazne razlike v stroških dela so eden od dejavnikov uspeha novih gospodarskih akterjev. Takšne znatne razlike v veliki meri odražajo zelo različne ravni produktivnosti dela. To pomeni, da Evropa ne more konkurirati samo na ravni stroškov – ampak mora čim bolj povečati produktivnost in kakovost ter graditi na svoji tehnološki moči in zmožnosti za konkurenčnost proizvodov in storitev, ki temeljijo na večjem znanju.

Diagram 5: Skupni stroški dela (2002)

[pic]

Povprečno urno nadomestilo v US dolarjih – ocenjeno na podlagi menjalnega tečaja na trgu leta 2002 za proizvodne delavce v predelovalni industriji.

Vir : OECD (2005), ki navaja različne vire: podatkovna baza STAN OECD in U. S. Department of Labor, Bureau of Labor Statistics, Foreign Labor Statistics, november 2004, razen da podatki o stroških plač za Indijo temeljijo na ocenah Oxford Economic forecasting iz let 2001 in 2003.

- Svetovno povpraševanje po energiji raste, medtem ko dobava ostaja komaj zadostna. Cene nafte in plina so se v primerjavi z ravnijo izpred petih let podvojile. Rast na Kitajskem in v Indiji je pospešila svetovno porabo energije, obenem je porasla tudi poraba v ZDA. Možno je, da bo čez petindvajset let EU zase uvažala 90 % potrebne nafte in plina. Kombinacija visokih cen in zanašanja na zunanjo dobavo prinaša tveganje, da bo bodoča rast še počasnejša.

Ni pravega stika med našim zaznavanjem globalizacije in našim obnašanjem. Globalizacija je vir negotovosti, zlasti v državah EU, ki imajo visoko brezposelnost, toda večina delovnih mest nastane in se ukine v okviru nacionalnega gospodarstva in ne zaradi premestitve proizvodnje v drugi del sveta. Ne smemo pozabiti, da globalizacijo spodbuja zelo človeško hotenje – hotenje milijard ljudi, da bi si ustvarili boljše življenje zase in za svoje družine.

Globalizacijo soustvarjamo vsi, s svojimi izbirami in s priložnostmi, ki nam jih ponuja za izkušnjo novih stvari. In globalizacija ne pomeni, da če drugi bogatijo, moramo mi postati bolj revni. Blaginja je dinamičen koncept. Globalizacija je možnost, da cel kolač postane večji, tako da vsakdo dobi svoj kos.

Obenem je zaskrbljenost zaradi globalizacije nekaj stvarnega in z njo se je treba ukvarjati, ne pa jo prezreti. In globalizacija osvetljuje obstoječe pomanjkljivosti. Potrjuje potrebo po dobro delujočih trgih in politikah, ki ublažijo negativne vplive, ki jih prinašajo svetovni konkurenčni pritiski. Prav tako poudari potrebo po strukturnih reformah, ki naj bi zagotovile, da bo EU ostala privlačna za naložbe, zlasti v raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z izdelki in storitvami visoke vrednosti, s katerimi se odlikujejo naša podjetja.

3.3. Staranje

V skladu s tekočimi gibanji bo prebivalcev sedanje Evropske unije leta 2050 manj in hkrati bodo starejši, deloma zaradi nižjih stopenj rodnosti. Obenem pa se pričakovana življenjska doba ob rojstvu še vedno viša; do leta 2050 se bo pričakovana življenjska doba zvišala na 81 let za moške in 86 za ženske. Medtem ko so bile selitve v Unijo v zadnjih letih znatne, te same po sebi dolgoročno ne predstavljajo rešitve ob nižanju stopenj rojstev in staranju prebivalstva.

- Evropejci se bodo postarali. Do leta 2050 bo morda 48 milijonov manj ljudi v starosti od 15 do 64 let in 58 milijonov več ljudi, starih nad 65 let. V prihodnjih desetletjih se bo razmerje štirih delovno sposobnih ljudi na vsakega starejšega državljana spremenilo v razmerje 2 proti 1 . Stopnje rodnosti se v večini držav članic nižajo in možno je, da bo brez družini prijaznih politik kakršna koli temeljita sprememba v tem gibanju počasna.

- Zmanjšanje števila zaposlenih bo upočasnilo rast. Po letu 2015 bo krčenje števila zaposlenih zaviralo potencialno rast v Uniji, tako da jo bo zmanjšalo s sedanjih 2 do 2,5 % na le 1,25 odstotka do leta 2040. Posledice bodo dosti bolj vidne v desetih državah članicah, ki so nedavno pristopile k EU.

- Do nižje rasti bo prišlo prav v času, ko bodo stroški starajočega se prebivalstva začeli bliskovito naraščati . Ob ohranitvi sedanjih politik projekcije, na primer navajajo, da se bodo izdatki za pokojnine, zdravje in dolgotrajno nego v naslednjih desetletjih zvišali med 4 in 8 % BDP. V nekaterih državah EU bodo morda celo večja povečanja. Več kot polovica držav članic EU, večina jih spada v območje evra, se srečuje s pomembnimi tveganji za vzdržnost svojih javnih financ. Za EU kot celoto to kaže na nevzdržno povečanje javnega dolga ali nesprejemljivo povečanje davkov in/ali znižanje zagotovljenih storitev ali dajatev.

Diagram 6: Vpliv staranja na možne stopnje rasti |

[pic] |

Vir: Evropska komisija |

Države članice in ustanove EU sprejemajo ukrepe, da bi odgovorile na izziv staranja. Na nacionalni ravni so se v mnogih državah članicah začele pomembne reforme pokojninskih sistemov in ureditev za predčasno upokojevanje. Na ravni EU makroekonomske politike ponujajo pot k stabilnosti in zdravim javnim financam, kar naj bi državam članicam prineslo sredstva za spopadanje s prihodnjimi povišanji izdatkov. Izvajanje dogovorjenih reform (v okviru lizbonske agende) bi moralo izboljšati dolgoročno ekonomsko storilnost, hkrati pa se odvija pomembna razprava o pravih politikah, za vlade in socialne partnerje, ki bi podprle „aktivno staranje“ in boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

4. SPOPADANJE Z IZZIVI

Pred ogledom načinov za spopadanje z zgoraj opisanimi izzivi je nujno priznati, da se z njimi lahko spopade le, če se izboljšana gospodarska storilnost in uspešni socialni sistemi vzajemno podpirajo. Obstaja veliko primerov teh vzajemno spodbujajočih se povezav:

- Staranje prebivalstva. Želimo, da bi več ljudi delalo, produktivno in dlje časa. A za to potrebujejo znanja in spretnosti, ki bi jih omogočili, da bi polno izkoristili nove tehnologije. In moramo ustvariti delovna mesta, obenem pa dati ljudem priložnost, da jih zasedejo. To je še zlasti res za tiste, ki ne morejo delati brez dosegljivega varstva otrok, a prav tako pomeni, na primer, pregled sistema davkov in dajatev, da bi se preverilo, ali se ljudem splača delati.

- Globalizacija in spremembe . Naša podjetja imajo koristi od bolj odprtih trgov in tehničnih inovacij v in izven EU. A prav tako moramo s pravimi ukrepi pomagati posameznikom, tistim, katerih delovna mesta hitro izginjajo, da si hitro ponovno najdejo zaposlitev. To je še zlasti pomembno za ljudi, ki niso dokončali šolanja in ki kasneje v življenju potrebujejo nova znanja in spretnosti.

- Mobilnost . V globalizirajočem se svetu s starajočim se prebivalstvom bo bistvena večja mobilnost v Evropski uniji (tako v in med državami članicami), zlasti za povečanje možnosti, da si ljudje najdejo delo, se izobražujejo in uporabljajo na novo pridobljena znanja in spretnosti. Isto velja tudi za delavce iz držav izven EU. Vse, kar bi oviralo dostop do teh priložnosti, je treba odstraniti, a to morajo spremljati ukrepi za zmanjšanje razlikovanja in spodbujanje vključevanja.

Če se želimo spopasti z novimi izzivi, morajo ljudje zavzeti nov odnos do dela in naši socialni sistemi razviti nov odnos do ljudi. To se lahko doseže tam, kjer posodabljanje socialnih sistemov spremlja gospodarska reforma.

Dolgotrajni nadaljnji obstoj naših socialnih sistemov

Evropski svet z dne 22. in 23. marca 2005 je od Komisije zahteval, da „premisli o vprašanjih o tem, kako zagotoviti trajnostna sredstva za naš socialni model“.

Države članice financirajo socialne sisteme z različnimi kombinacijami posrednih davkov, neposrednih davkov in prispevkov za socialno varnost. Države članice so jasno odgovorne za določanje večine vidikov politike obdavčenja in davčnih stopenj. Kako se lahko prilagodijo novim razmeram?

Lahko zvišajo davke. Vendar glede na obseg proračunskih sprememb, s katerimi se bodo spopadali nacionalni sistemi, to ne ponuja zmeraj primerne rešitve za prihodnost in globalizacija bi lahko omejila njihovo svobodno izbiro prilagajanja stopenj. Zmanjševanje

izdatkov je druga možnost, vendar pa to lahko ogrozi našo zavezanost naložbam v znanje, mreže in ljudi.

Ne glede na to, katero koli kombinacijo rešitev se izbere, obstaja potreba po podrobni proučitvi sredstev za boljše delovanje tekočih sistemov obdavčenja v EU. Bolj koordiniran pristop na ravni EU in bolj učinkovito upravno sodelovanje med državami članicami bi lahko znatno povečala učinkovitost sistemov obdavčenja. To bi lahko pripomoglo ohraniti gospodarsko dejavnost in „gibljiva“ sredstva (kapital, družbe) v EU, obenem pa bi se izognilo tveganju, da bi se obdavčenje osredotočilo na manj gibljive dejavnike, kot je delo. V državah članicah se je že začelo delati na skupni konsolidirani osnovi za davek na dobiček pravnih oseb, poenostavljena in enotna davčna pravila za čezmejno dejavnost in boljši sistem za izmenjavo podatkov.

Različni davki v državah članicah bi prav tako lahko vplivali na trajno financiranje naših socialnih sistemov. V obdobju 1970–1999 se je učinkovito obdavčenje dela povečalo, medtem ko sta tako davek na kapital kot davek na potrošnjo na splošno ostala nespremenjena. Zdi se, da je večje obdavčenje dela zaviralno vplivalo na ustvarjanje dodatnih delovnih mest, zlasti delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo; a razširitev davčne osnove z večjim zaposlovanjem ljudi je za vlade še vedno najbolj učinkovit način za povišanje prihodkov brez povišanja davčnih stopenj. Preusmeritev obdavčenja od davka na delo k davku na potrošnjo in/ali k davku na onesnaževanje bi prav tako lahko kot del širše strategije pripomogla k povečanju ravni zaposlenosti.

4.1. Razdelitev nalog in vloga Evrope

Danes imamo bolj ali manj jasno porazdelitev odgovornosti. Države članice so odgovorne predvsem za oblikovanje in izvajanje svojih socialnih sistemov. Unija ima znatne odgovornosti za notranji trg, vendar prav tako za prispevanje k širši postavitvi ciljev od zaposlovanja in kohezije do raziskav in inovacij; za politike, ki vplivajo na uspeh nacionalnih sistemov. Gospodarske politike in socialna država ne morejo živeti ena brez druge, vendar vseh odločitev ni treba sprejemati na isti ravni.

Ne smemo podcenjevati zmožnosti Evropske unije za podporo procesa posodabljanja .

Pri oblikovanju mednarodnega odgovora na globalizacijo je vpliv posameznih držav članic, ki delujejo posamično, minimalen. A Evropa – 25 držav s skupnimi vrednotami in močnimi skupaj delujočimi ustanovami – ima realno možnost za oblikovanje globalizacije na področjih, kot so trgovina, mednarodni delovni predpisi ali reševanje problemov v zvezi z globalnim zdravjem ali ogrožanjem varnosti. Evropa lahko veliko ponudi – je največji svetovni trgovinski blok, najpomembnejša donatorka pomoči, ki ima vpliv na področju socialne pravičnosti in človekovih pravic v svetu, in vodilna predlagateljica večstranskih rešitev okoljskih in drugih izzivov trajnostnega razvoja. Nobena druga država ali regija nima te izredne prednosti.

Unija zagotavlja ključno vmesno raven – med nacionalnimi ukrepi in mednarodnimi pravili. Je uspešen primer „globalizacije“ na regionalni ravni. Nudi pravi prostor za učinkovito pravno ureditev in solidarnost, v okviru katerih regionalno vključevanje omogoča večje priložnosti glede koristi globalizacije. Naš enotni trg 450 milijonov ljudi ponuja nove priložnosti za rast, delovna mesta in naložbe, s spremljajoči ukrepi pa lahko državam članicam pomagamo ublažiti učinke sprememb.

Širitev veča učinkovitost mednarodnih ukrepov, tako kot krepi razloge za več – ne manj – povezovanja v Uniji. Odločilno je prispevala h gospodarstvom držav pristopnic in odprla vrata novim priložnostim za rast, naložbe in zaposlovanje.

Poleg tega Evropska unija razpolaga z edinstveno serijo instrumentov.

- Zakonodaja, za spodbujanje gospodarskih sprememb, na primer z udejanjanjem enotnega trga, kot tudi za zagotavljanje pravil, ki odražajo naše vrednote in kakovost življenja.

- Izvršilna pooblastila , na primer za omogočanje EU, da da občutiti svojo težo v trgovinskih pogajanjih tako, kakor nobena država članica sama ne bi mogla; ter izvršilna pooblastila in pravosodni sistem , potrebna za zagotovitev, da se bodo naši zakonodajni cilji udejanjili v korist vseh Evropejcev.

- Pooblastila v zvezi s konkurenco in državnimi pomočmi , ki so se še dodatno izboljšala po nedavnih reformah v okviru te Komisije, zagotavljajo enake pogoje delovanja za evropska podjetja, majhna in velika, s čimer se pomaga izboljšati njihovo konkurenčnost, spodbuditi inovativnost in rast in potrošnikom zagotoviti širšo izbiro blaga in storitev po dostopnih cenah.

- Proračun, bistven za podpiranje evropske gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, evropske IT, energetskih in prometnih omrežij, izobraževanja in evropskih raziskav ter inovativnih industrijskih projektov, kot je satelitski sistem GALILEO.

- Območje svobode, varnosti in pravice , ki prispeva k ustvarjanju pogojev za konkurenčnost v Evropi, na primer s pomočjo boljšega upravljanja zakonitih selitev na ravni EU, da bi se sprostil polni potencial evropskih gospodarstev.

- Zunanji instrumenti od širitve in evropske politike sosedstva do razvojne politike, ki nam omogočajo spodbujanje rasti in razširjanje naših vrednot preko meja. Gospodarske koristi nedavnih širitev so občutile tako nove kot obstoječe države članice.

- Pooblastila glede nadzora in koordinacije na ravni EU v okviru naše ekonomske in monetarne unije , ki zagotavljajo, da na makroekonomskih ravni vse države članice napredujejo v isti smeri, čeprav z različnimi hitrostmi.

- Z delom na pobudo Komisije Unija deluje kot katalizator novih idej in reform, tako da partnersko sodeluje z državami članicami pri spodbujanju novih pristopov k spremembam.

4.2. Zamisli za spremembe

Torej, kaj lahko naredimo tako na nacionalni kot na evropski ravni? Posodabljanje gospodarstva, trga dela in sociale predstavlja izziv in nujnost, a izhodišče za ukrepanje mora biti večja usklajenost in koordinacija med različnimi nosilci odločanja in tudi gospodarskimi ter socialnimi politikami. Glede politik se je treba zavedati, da je izvajanje gospodarskih reform in reforma trga dela udejanjanje socialne pravičnosti; to sta dve plati iste stvari. Glede oblikovalcev političnih odločitev : veliko odločitev je sprejetih in morajo biti sprejete in izvajane na nacionalni ali podnacionalni ravni, medtem ko nekatere jasno izhajajo iz EU, z upoštevanjem pooblastil, določenih v evropskih pogodbah. To, kar sledi, se osredotoča na naloge, ki jih je treba opraviti, in na ravni izvajanja

4.2.1. Raven EU

- Dokončati notranji trg, vključno na ravni storitev, energetike in finančnih storitev . Notranji trg prinaša evropskemu gospodarstvu večjo dinamiko in izbiro. Današnji izziv je razširiti njegove mnoge prednosti na storitveni sektor, da bi se spodbudila konkurenca in nadaljevalo izboljševanje močne tradicije dostopnih visoko kakovostnih storitev splošnega interesa. Napredek mora biti dosežen tudi na področju patenta Skupnosti.

- Zagotoviti bolj odprte in bolj pravične trge v EU s pomočjo nadaljnjega izvajanja pravil konkurence in državnih pomoči.

- Spodbuditi podjetja s pomočjo pogojev, ki omogočijo evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, ustanavljanje in razvoj.

- Izboljšati regulativno okolje na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi se podjetja in državljani osvobodili nepotrebnih stroškov in upravnih ovir, z osredotočanjem zakonodaje EU na področja, kjer je lahko najbolj učinkovita in doda vrednost.

- Odpreti trge tretjih držav za evropske proizvajalce, zlasti z dokončanjem ambicioznega in uravnoteženega sprazuma iz kroga pogajanj iz Dohe. Spodbujati moramo svobodno in pravično trgovino, ki bo zagotovila koristi ne le Evropi, temveč tudi najrevnejšim državam.

- Do konca leta se dogovoriti o Finančni perspektivi , da bi se zagotovilo, na primer, večletne programe za kohezijo, razvoj podeželja, izobraževanje, raziskave, inovacije, mobilnost in varnost; in dogovoriti se o novem Globalizacijskem prilagoditvenem skladu , ki lahko dopolni strukturne sklade in zlasti Evropski socialni sklad z zagotavljanjem hitrega odziva, osredotočenega na ljudi, na nujne probleme, ki jih povzroča globalizacija.

- Zagotoviti pravilno delovanje EMU kot ključnega elementa za ustvarjanje rasti in delovnih mest .

- Izboljšati evropsko gospodarsko upravo in okrepiti koordinacijo gospodarskih in socialnih politik . Na primer z okrepitvijo instrumentov, kot so integrirane smernice EU za rast in delovna mesta in povečanjem vzajemnega delovanja z bolj učinkovito koordinacijo na ravni EU na področju socialne zaščite. Cilj tega mora biti boljši položaj za spremljanje napredka v državah članicah in nudenje pomoči tam, kjer je potrebna.

4.2.2. Nacionalna raven

- Izvajati dogovorjene strukturne reforme in politike v okviru prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta .

- Zvišati stopnje zaposlenosti in znižati brezposelnost , zlasti s pomočjo aktivih politik trga dela in spodbujanjem prožnosti in prilagodljivosti, oblikovanih tako, da bi zaščitili ljudi namesto delovnih mest; na delojemalce moramo ravno toliko misliti kot na njihova delovna mesta.

- Prilagoditi pokojnine, zdravje in dolgotrajno nego za odgovor na spreminjajoče se potrebe in nuditi primerno zaščito in splošen dostop do kakovostne nege ter posodobiti načine porazdelitve tveganj in odgovornosti med državo in državljani. Nacionalni sistemi socialne zaščite bi se morali spopadati z novimi oblikami stvarnosti, kot sta samohranilstvo in prekinitev razmerij. Prav tako bi morali nuditi družinam prijazne politike, ki bi obravnavale nizke stopnje rodnosti v EU in nudile dostopno varstvo za otroke , da bi se povečala možnost za ženske in starše samohranilce, da bi vstopili na trg dela in na njem ostali.

- Ponuditi inovativne rešitve za tiste, ki so slabo plačani , na primer: „dopolniti“ zaslužek do plače, ki zagotavlja preživetje; povečati produktivni potencial delavcev, tako da lahko več zaslužijo – to pomeni več aktivne odgovornosti države za pospeševanje zaposljivosti in nižanje dolgotrajne brezposelnosti in tudi brezposelnosti mladih.

4.2.3. Novo partnerstvo EU in držav članic

Jasno je, da niti EU niti države članice ne morejo same zagotavljati sprememb. Kar sledi, so posebni predlogi za bolj usklajen pristop med nacionalno in nadnacionalno ravnijo na novih področjih ukrepanja tako za gospodarsko kot socialno politiko. Komisija je odprta za nove oblike partnerstev, da bi se okrepilo evropsko ukrepanje na teh področjih. Ta so:

- Ustvariti okolje, ki je naklonjeno inovacijam . Znanje, raziskave, spretnosti in izobraževanje bodo prinesli uspeh pri spopadanju z globalizacijo. So tudi v središču prizadevanj, da bi se ljudem skozi življenje olajšala prilagoditev spreminjajočemu se svetu. Proučiti moramo, kako razviti učinkovite evropske projekte na tem področju, in graditi na uspehu in izkušnji Airbusa ali Galilea. Te naj bi spremljalo podpiranje odličnosti na naših univerzah in tesnejše sodelovanje med univerzami in gospodarstvom .

- Oblikovati dolgotrajne in usklajene energetske politike. Novi pristop, ki upošteva zadevo v celoti, tako porabo energije kot varnost in raznolikost dobave; povezovanje energetske z drugimi politikami, kot so politika na področju raziskav, kmetijska in okoljska politika ter na primer politika na področju bioenergetike. To je bistvena sestavina za zagotavljanje, da gospodarska rast upošteva okolje.

- Usmeriti več virov (tako javnih kot zasebnih) k izobraževanju, usposabljanju ter znanju in spretnostim; novi pristopi k „varnemu zagotovljenemu“ delovnemu mestu, ki se osredotočajo na to, da ljudje pridejo do znanj in spretnosti, potrebnih za prilagoditev razmeram ves čas svojega delovnega življenja, namesto zaščite posameznih delovnih mest.

- Spodbuditi prenovitev socialnega dialoga na vseh ravneh. Ta naj bi odigral pomembno vlogo pri aktiviranju široke podpore in skupnega razumevanja izzivov, s katerimi se spopadamo, in predlaganih rešitev. Glede na tesno povezavo med ukrepanjem na ravni EU in na nacionalni ravni, bi morali socialni partnerji bolje pojasniti, kaj delajo na posamični ravni.

- Podpreti prizadevanja za obvladovanje socialnih posledic gospodarskega prestrukturiranja . Reforme notranjega trga, posodabljanje trgov dela in prilagoditev socialnih sistemov so bistveni elementi za upravljanje globalizacije in ustvarjanje rasti in delovnih mest. Celotna paleta politik in programov EU mora podpreti nacionalna prizadevanja za pojasnjevanje sprememb in aktiviranje podpore, na primer s pomočjo socialnega dialoga.

- Povečati sodelovanje med državami članicami , da bi se okrepila učinkovitost in trajnost sistemov obdavčevanja, s čimer bi se zagotovilo več zbranih prihodkov, poenostavilo življenje davkoplačevalcev in izboljšalo delovanje gospodarstva. To pomeni posodobitev in poenostavitev tekočih sistemov.

Vse to se mora narediti v okviru ohranjanja zdravih makroekonomskih politik, ki nudijo stabilnost, zdrave javne finance in nizko inflacijo. Takšne politike ustvarjajo prave razmere za rast, nova delovna mesta in naložbe; z ohranjanjem inflacije pod nadzorom pomagajo socialni koheziji in z nižanjem splošne ravni državnega dolga skozi čas omogočajo državam članicam boljši položaj za spopadanje s prihodnjimi stroški staranja.

5. SKLEPNA UGOTOVITEV

Potreba po reformi in posodabljanju je jasna. Vse države članice se bodo spopadale s povečanim povpraševanjem po socialnih storitvah in z izzivi, kako jih financirati. Moramo se posodobiti, da bomo zagotovili nadaljevanje visoko kakovostnega izobraževanja in zdravstvene nege, zadovoljivih delovnih mest in ustreznih pokojnin. Posodabljanje nam bo dalo zaupanje za izkoriščanje prednosti globalizacije. Evropa mora odigrati osrednjo vlogo in Komisija bo to zagotovila. Dala bo pobudo, zlasti v okviru svojega „načrta D“, za dialog z državljani, da bi razložila, zakaj je Evropa bolj kot kdaj koli primerna za zagotavljanje rešitev za izzive, s katerimi se srečujemo. Komisija je pripravljena na sodelovanje z državami članicami in drugimi akterji za oblikovanje načrta, v katerem je orisana pot k moderni Evropi, ki zagotavlja gospodarsko blaginjo in socialno pravičnost. S pomočjo posodabljanja bomo ohranili svoje vrednote.

[1] Delovna mesta,, delovna mesta,, delovna mesta,, ustvarjanje več delovnih mest v Evropi , Projektna skupina na visoki ravni, november 2003 in Spopadanje z izzivom , Projektna skupina na visoki ravni, november 2004.