1.

Ali iz člena 40(1) Direktive 2013/32/EU (1) izhaja, da, če se dopusti obravnavanje naknadne prošnje za mednarodno zaščito, ki jo je prosilec brez državljanstva s palestinskim poreklom vložil zaradi svoje registracije pri UNRWA, obveznost iz te določbe, da morajo pristojni organi upoštevati in obravnavati vse elemente naknadnih navedb v okviru naknadne prošnje, v okoliščinah obravnavane zadeve zajema tudi obveznost, da je treba poleg novih elementov ali okoliščin, ki so predmet naknadne prošnje, obravnavati razloge, iz katerih je zadevna oseba zapustila območje delovanja UNRWA, če se to obveznost razlaga v povezavi s členom 12(1)(a), drugi stavek, Direktive 2011/95 (2)? Ali je izpolnitev navedene obveznosti odvisna od okoliščine, da so bili razlogi, iz katerih je zadevna oseba zapustila območje delovanja UNRWA, obravnavani že v okviru postopka s prvo prošnjo za [mednarodno] zaščito, ki je bil končan z dokončno zavrnilno odločbo, v katerem pa prosilec ni niti zatrjeval niti dokazal, da je registriran pri UNRWA?

2.

Ali iz člena 12(1)(a), drugi stavek, Direktive 2011/95 izhaja, da se besedna zveza iz te določbe „Kadar je takšna zaščita ali pomoč prenehala iz katerega koli razloga“ uporablja za osebo brez državljanstva s palestinskim poreklom, ki je bila registrirana pri UNRWA in ki ji je UNRWA v Gazi pomagala s hrano ter zdravstvenimi in izobraževalnimi storitvami, ne da bi obstajali indici za osebno ogroženost te osebe, ki je prostovoljno in zakonito zapustila Gazo, če se upoštevajo informacije, ki so na voljo v obravnavani zadevi:

Ali je treba na to vprašanje odgovoriti drugače le zato, ker je prosilec ranljiva oseba v smislu člena 20(3) te direktive, in sicer mladoletni otrok?

3.

Ali je treba člen 12(1)(a), drugi stavek, Direktive 2011/95 razlagati tako, da se lahko prosilca, ki zahteva mednarodno zaščito in je palestinski begunec, registriran pri UNRWA, vrne na območje delovanja UNRWA, ki ga je zapustil, konkretneje v Gazo, če v času postopka, ki na podlagi njegove tožbe zoper zavrnilno odločbo poteka pred sodiščem,

poleg tega pa ni zanesljivih informacij, da bo lahko prosilec v primeru vrnitve tam prebival v dostojnih življenjskih razmerah?

Ali osebni položaj osebe, ki prosi za mednarodno zaščito, glede na razmere v Gazi v navedenem času in če je ta oseba odvisna od pomoči UNRWA pri hrani, zdravstvenih storitvah, zdravilih in medicinski oskrbi, kar zadeva uporabo in spoštovanje načela nevračanja iz člena 21(1) Direktive 2011/95 v povezavi s členom 19 Listine za tega prosilca, spada na področje uporabe razlage pojma hudega materialnega pomanjkanja iz člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je bila podana v točki 4 izreka sodbe z dne 19. marca 2019, Jawo (C-163/17, EU:C:2019:218)?

Ali je treba na vprašanje glede vračanja v Gazo na podlagi informacij o splošnih razmerah v Gazi in o delovanju UNRWA odgovoriti drugače zgolj zato, ker je oseba, ki prosi za zaščito, mladoletni otrok, to je ob upoštevanju ohranjanja otrokovih koristi ter zagotavljanja njegove dobrobiti, socialnega razvoja, zaščite in varnosti?

4.

Odvisno od odgovora na tretje vprašanje:

Ali je treba člen 12(1)(a), drugi stavek, Direktive 2011/95 in zlasti besedno zvezo „so takšne osebe samodejno upravičene do ugodnosti iz te direktive“ iz te določbe v obravnavanem primeru razlagati tako, da: