201807130632003722018/C 268/503282018TC26820180730SL01SLINFO_JUDICIAL20180528414221

Zadeva T-328/18: Tožba, vložena 28. maja 2018 – Gas Natural/Komisija


C2682018SL4110120180528SL0050411422

Tožba, vložena 28. maja 2018 – Gas Natural/Komisija

(Zadeva T-328/18)

2018/C 268/50Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Gas Natural SDG, SA (Madrid, Španija) (zastopnika: F. González Díaz in V. Romero Algarra, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

tožbena razloga za razglasitev, navedena v tej tožbi, razglasi za dopustna in utemeljena;

v skladu s členom 263 PDEU razglasi za ničen sklep, ki ga je Komisija sprejela 27. novembra 2017 v zadevi SA.47912 (2017/NN), s katerim se uvede formalni postopek preiskave, določen v člen 108(2) PDEU, in sicer glede ukrepa okoljske spodbude, ki ga je Kraljevina Španija odobrila v korist termoelektrarnam na premog, ter

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V obravnavani zadevi izpodbijani sklep sproža formalni postopek preiskave, določen v členu 108(2) PDEU, in sicer glede ukrepa okoljske spodbude, ki ga je Kraljevina Španija odobrila v korist termoelektrarnam na premog.

Po mnenju tožeče stranke iz izpodbijanega sklepa izhaja, da Komisija dvomi o tem, ali so mejne vrednosti emisij za obrate, ki so upravičene do zadevnega ukrepa okoljske spodbude, namenjene izključno zagotavljanju ravni varstva, ki jih zahtevajo predpisi Unije, natančneje Direktiva 2001/80/ES, ki je veljala za termoelektrarne na premog. Če bi bilo tako, zadevni ukrep okoljske spodbude ne bi imel nobenega spodbujevalnega učinka. Poleg tega bi bil ukrep okoljske spodbude v nasprotju z načelom prava Unije o državnih pomočeh, v skladu s katerim države članice podjetjem ne morejo dodeliti državne pomoči, da bi le-ta izpolnila obvezne standarde Unije.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje kršitev obveznosti obrazložitve glede selektivne narave ukrepa.

V zvezi s tem se zatrjuje, da Komisija ne podaja nobene navedbe, iz katere bi jasno in nedvoumno izhajalo, zakaj je zadevni ukrep selektiven v smislu člena 107(1) PDEU. Natančneje, Komisija ne pojasnjuje, ali je dejanski in pravni položaj termoelektrarn na premog primerljiv s položajem drugih termoelektrarn, in če je tako, ali lahko zadevni ukrep daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“ v smislu člena 107(1) PDEU v primerjavi z drugimi podjetji, ki so glede na cilj, ki ga zasleduje zadevni ukrep, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju.

2.

Z drugim tožbenim razlogom, podanim podredno, se zatrjuje kršitev člena 107(1) PDEU glede selektivne narave ukrepa.

V zvezi s tem se zatrjuje, da plačilo, dodeljeno elektrarnam na premog za nadaljnjo podporo vlaganjem, nikakor ne more biti selektivno, saj zadevno plačilo zgolj v položaj enakosti postavlja vse večje naložbe po letu 1998, ne glede na tehnologijo in/ali dejstvo, da so zadevne elektrarne bodisi CCGT (elektrarna s plinsko turbino s kombiniranim ciklom) bodisi elektrarne na premog, pri čemer se prilagodi znesek tega plačila glede na njihov pomen.

Vsekakor in tudi ob predpostavki, da so ugotovitve Komisije iz izpodbijanega sklepa pravilne – quod non –, tožeča stranka ugotavlja, da elektrarne na premog ob upoštevanju njihovih gospodarskih okoliščin in njihovega pravnega položaja niso bile ne v dejanskem ne pravnem položaju, primerljivem z elektrarnami, ki uporabljajo drugo vrsto energije. Elektrarne na premog so namreč bile edine elektrarne, ki so bile ustanovljene pred letom 1998, ki so bile prisiljene izvesti velike naložbe, da bi še naprej delovale in ki bi jih brez zadevnega plačila bilo treba zapreti, kar bi ogrozilo sistem španske oskrbe z električno energijo.