11.2.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/11


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bayerischer Verwaltungsgerichtshof (Nemčija) 3. decembra 2018 – Deutsche Umwelthilfe e.V./Freistaat Bayern

(Zadeva C-752/18)

(2019/C 54/14)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bayerischer Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Predlagatelj: Deutsche Umwelthilfe e.V.

Nasprotna stranka: Freistaat Bayern

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba

1.

obveznost iz člena 4(3), drugi pododstavek, Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju: PEU), v skladu s katero države članice sprejemajo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije,

2.

načelo učinkovitega izvajanja prava Unije v državah članicah, ki je med drugim določeno v členu 197(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU),

3.

s členom 47, odstavek 1, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznano pravico do učinkovitega pravnega sredstva,

4.

obveznost zagotavljanja učinkovitih pravnih sredstev v okoljskih zadevah, ki jih državam pogodbenicam nalaga člen 9(4), prvi stavek, Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija),

5.

obveznost držav članic, da zagotovijo učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije, določeno v členu 19(1), drugi pododstavek, PEU,

razlagati tako, da ima nemško sodišče pravico – in v določenih primerih celo dolžnost – nosilcem javnih pooblastil v nemški zvezni deželi izreči zaporno kazen z namenom izpolnitve obveznosti te zvezne dežele, da izvede popravek načrta za kakovost zraka v smislu člena 23 Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL 2008, L 152, str. 1) z določeno minimalno vsebino, če je bila izvedba popravka s to minimalno vsebino zvezni deželi naložena s pravnomočno sodbo, in

tega ni bilo mogoče doseči na podlagi zvezni deželi izdanih večih denarnih kazni,

izdane denarne kazni tudi v primeru zvišanja višine denarnih kazni niso imele pomembnega učinka, ker poplačilo denarne kazni za pravnomočno obsojeno zvezno deželo ne predstavlja finančne izgube, temveč gre zgolj za transfer izrečenega denarnega zneska iz ene proračunske postavke državnega proračuna na drugo,

je pravnomočno obsojena zvezna dežela pred sodišči kot tudi javno – med drugim preko svojega v razmerju do parlamenta najvišjega političnega nosilca javnih pooblastil – izjavila, da sodno naloženih obveznosti glede načrtovanja kakovosti zraka ne bo izpolnila,

je zaporna kazen v okviru nacionalnega prava načeloma namenjena prisilni izvršitvi sodnih odločb, vendar nacionalna ustavna sodna praksa nasprotuje uporabi te določbe za primere, kakršen je obravnavani, in

nacionalno pravo v primeru, kakršen je obravnavani, ne predvideva uporabe prisilnih sredstev, ki so bolj ciljna od izdanih denarni kazni, vendar predstavljajo manj invazivne posege od zaporne kazni, uporaba takšnih sredstev pa tudi po sami naravi stvari ni možna?