1.

Ali je določbe člena 3(a) in (d) ter člena 5 Uredbe št. 4/2009 (1), če je bila pri sodišču države članice vložena tožba s tremi zahtevki, ki se nanašajo na razveljavitev zakonske zveze staršev mladoletnega otroka, starševsko odgovornost do mladoletnega otroka in preživninske obveznosti staršev do mladoletnega otroka, mogoče razlagati tako, da je sodišče, ki odloča o razvezi zakonske zveze in ki je hkrati tudi sodišče v kraju običajnega prebivališča tožene stranke ter sodišče, pred katerim se je tožena stranka spustila v postopek, pristojno za odločanje o plačilu preživnine za mladoletnega otroka, čeprav se je izreklo za nepristojno za odločanje o starševski odgovornosti do mladoletnega otroka, oziroma ali lahko o zahtevku v zvezi s plačilom preživnine odloča samo sodišče, pristojno za odločanje o zahtevku v zvezi s starševsko odgovornostjo do mladoletnega otroka?

2.

Ali se mora v istem primeru v zvezi s pristojnostjo nacionalnega sodišča zahtevek v zvezi s plačilom preživnine za mladoletnega otroka obravnavati skupaj z zahtevkom o starševski odgovornosti, kot določa člen 3(d) navedene uredbe?

3.

Če je odgovor na drugo vprašanje negativen, ali je v korist mladoletnega otroka, da sodišče države članice, ki je pristojno na podlagi člena 3(a) Uredbe (ES) št. 4/2009, odloča o vprašanju preživninske obveznosti starša do mladoletnega otroka, rojenega v zakonski zvezi, za katero je bil vložen zahtevek za njeno razveljavitev, ob upoštevanju, da se je to sodišče izreklo za nepristojno za odločanje o starševski odgovornosti, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da niso izpolnjene zahteve iz člena 12 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (2)?