29.1.2018

Uradni list Evropske unije

C 32/16

Pritožba, ki jo je Evropska centralna banka vložila 24. novembra 2017 zoper sklep Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 12. septembra 2017 v zadevi T-247/16, Fursin in drugi/Evropska centralna banka

(Zadeva C-663/17 P)

(2018/C 032/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Evropska centralna banka (zastopniki: E. Koupepidou in C. Hernández Saseta, agenta, B. Schneider, odvetnik)

Druge stranke v postopku: Trasta Komercbanka AS, Ivan Fursin, Igors Buimisters, C & R Invest SIA, Figon Co. Ltd, GCK Holding Netherlands BV, Rikam Holding SA

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga naj:

—	izpodbijani sklep razveljavi v delu, v katerem je Splošno sodišče ugotovilo, da imajo tožeči delničarji pravni interes in procesno upravičenje za vložitev tožbe za razglasitev ničnosti sporne odločbe pri Splošnem sodišču (točka 2 izreka izpodbijanega sklepa);

—	pravnomočno meritorno odloči in tožbo tožečih delničarjev razglasi za nedopustno;

—	tožečim strankam naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri razloge.

S prvim pritožbenim razlogom zatrjuje, da tožeči delničarji (in sicer delničarji družbe Trasta Komercbanka za razliko od same družbe Trasta Komercbanka) niso imeli pravnega interesa za vložitev ničnostne tožbe, ki bi bil ločen od pravnega interesa družbe Trasta Komercbanka.

Prvi pritožbeni razlog temelji na teh argumentih:

—

Splošno sodišče naj bi napačno razlagalo sodno prakso, ki zahteva, da delničarji dokažejo, da imajo ločen pravni interes za vložitev tožbe zoper odločbo, ki je naslovljena na podjetje, katerega kapitalski delež imajo. Zlasti naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je v sklepu z dne 12. septembra 2017 ugotovilo, da se ta sodna praksa ne uporablja za zadevo T-247/16;

—

tožeči delničarji naj ne bi dokazali, da imajo pravni interes, ki je ločen od pravnega interesa družbe Trasta Komercbanka: (drugače od odločbe o likvidaciji, ki je ločen akt) sporna odločba naj ne bi posegla v njihov pravni položaj. Ne bi bilo mogoče šteti, da imajo tožeči delničarji pravni interes, da ima družba Trasta Komercbanka dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, ki je ločeno od pravnega interesa družbe Trasta Komercbanka, da ima sama tako dovoljenje;

—	zlasti naj ne bi bilo mogoče šteti, da je interes zahtevati odškodnino ali ekonomski interes delničarjev za prejemanje dividend ločen pravni interes.

Z drugim pritožbenim razlogom trdi, da delničarji nimajo procesnega upravičenja, ker naj se sporna odločba na njih ne bi nanašala individualno.

Drugi pritožbeni razlog temelji na teh argumentih:

—	sporna odločba naj se ne bi individualno nanašala na tožeče delničarje, ker naj se ne bi nanaša na njih zaradi lastnosti, ki so jim lastne;

—	sporna odločba naj tožečih delničarjev ne bi postavila v pravni položaj, ki bi bil drugačen od pravnega položaja drugih delničarjev ali družbe Trasta Komercbanka.

S tretjim pritožbenim razlogom zatrjuje, da delničarji nimajo procesnega upravičenja, ker naj se sporna odločba na njih ne bi nanašala neposredno.

Tretji pritožbeni razlog temelji na teh argumentih:

—	sporna odločba naj se ne bi neposredno nanašala na tožeče delničarje, ker naj ne bi bistveno posegala v njihove pravice v smislu sodne prakse;

—	zgolj ekonomska izguba, ki izvira iz sporne odločbe, naj ne bi omogočala sklepanja, da je bilo poseženo v njihov pravni položaj (drugače od pravnega položaja družbe Trasta Komercbanka), ne glede na obseg teh ekonomskih učinkov.