12.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 94/4

Pritožba, ki jo je Bayerischen Motoren Werke AG vložila 22. novembra 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 12. septembra 2017 v zadevi T-671/17, Bayerische Motoren Werke AG/Evropska komisija

(Zadeva C-654/17 P)

(2018/C 094/05)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnik: Bayerische Motoren Werke AG (zastopniki: M. Rosenthal, G. Drauz in M. Schütte, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Freistaat Sachsen

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

1.

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije (peti senat) z dne 12. septembra 2017 v zadevi T-671/14;

2.

s tožbo izpodbijani sklep nasprotne stranke v pritožbenem postopku z dne 9. julija 2014 v zadevi SA.32009 (2011/C) v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU razglasi za ničen v delu, v katerem je z njim za nezdružljivo s skupnim trgom razglašen znesek v višini 28 257 273 EUR, ki je del zahtevane pomoči v višini 45 257 273 EUR, ki presega 17 milijonov EUR; če in v delu, v katerem bi Sodišče menilo, da ni pristojno za dokončno odločanje, se podredno predlaga vrnitev zadeve v odločanje Splošnemu sodišču Evropske unije;

3.

podredno: sklep nasprotne stranke v pritožbenem postopku z dne 9. julija 2014 v zadevi SA.32009 (2011/C263, četrti odstavek, PDEU razglasi za ničen v delu, v katerem je bila s tem prepovedana in za nezdružljivo s skupnim trgom razglašena vsaka pomoč pritožnice za investicijske projekte, ki je v skladu s členom 6(2) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah v različici z dne 6. avgusta 2008 izvzeta iz obveznosti priglasitve, če ne preseže zneska 17 milijonov EUR,

4.

nasprotni stranki v skladu s členom 138(1) in členom 184(1) in (2) Poslovnika Sodišča naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

Pritožnica je navedla ta pritožbena razloga:

1.

Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 107(3) PDEU

Sodba naj bi bila v nasprotju s členom 107(3) PDEU, ker bi Splošno sodišče pri pravilni presoji izpodbijanega sklepa moralo ugotoviti, da opustitev ločene presoje tega, ali in koliko bi imela dodelitev pomoči učinke izkrivljanja konkurence, pomeni kršitev člena 107(3)(c) PDEU.

Z izpodbijano sodbo naj se ne bi upoštevalo to, da nasprotna stranka svoje presoje ne bi smela omejiti zgolj na ugotovitev ex ante ocenjenih dodatnih stroškov projekta na zapostavljenem kraju in „domnevati“ izkrivljanja konkurence glede vsake pomoči, ki presega ta znesek, ne glede na konkreten položaj pritožnice na trgu.

2.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev člena 288 PDEU, členov 3 in 13(1) uredbe o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008 in prepovedi diskriminacije

Sodba naj bi bila v nasprotju s členom 288 PDEU ter členoma 3 in 13(1) uredbe o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008, ker Splošno sodišče pri pravilni presoji nasprotni stranki ne bi smelo priznati nobene nove pristojnosti za presojo pomoči in bi moralo s sklepom ugotoviti njeno nezdružljivost, če je bila ta pomoč do praga v skladu s členom 6(2) uredbe o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008 že razglašena za združljivo s skupnim trgom na podlagi višjega sekundarnega prava Unije.

Poleg tega naj bila pritožnica zaradi izpodbijane sodbe s prepovedjo pridobitve pomoči nad 17 milijonov EUR do višine praga iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah iz leta 2008 diskriminirana v primerjavi s konkurenti. Vsak konkurent, tudi tisti s prevladujočim položajem na trgu, naj bi namreč lahko v primerljivem položaju prejel pomoč v skladu z InvZulG do višine praga za primerljivo veliko investicijo.