25.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 145/34

Tožba, vložena 4. marca 2016 – Italija/Komisija

(Zadeva T-98/16)

(2016/C 145/42)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopniki: G. Palmieri, agent, S. Fiorentino in P. Gentili, avvocati dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

sklep Komisije št. C (2015) 9526 final z dne 23. decembra 2015, ki je bil vročen istega dne, o državni pomoči SA.39451 (2015/C) (ex 2015/NN), ki jo je Italija odobrila banki BANCA TERCAS (Cassa di risparmio della provincia di Teramo S.p.A.), razglasi za ničen;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je v izpodbijanem sklepu ugotovila, da pomoč v skupni višini 295,14 milijona EUR, ki je bila banki Banca Tercas dodeljena iz Fondo interbancario di tutela dei depositi (medbančni sklad za varstvo vlog), pomeni državno pomoč, dodeljeno v nasprotju s členom 108(3) PDEU in nezdružljivo z notranjim trgom. Ta pomoč je posledica treh različnih ukrepov: nepovratna sredstva v višini 265 milijonov EUR (ukrep 1), jamstvo v višini 35 milijonov EUR (z elementom pomoči, ocenjene na 0,14 milijona EUR), ki je bila dodeljena za kritje kreditnega tveganja banke Banca Tercas do skupine italijanskih podjetij (ukrep 2), in nazadnje, nova nepovratna sredstva v višini 30 milijonov EUR za kritje davčnih stroškov transakcije (ukrep 3).

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU in napačna ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z javno naravo sredstev, ki so predmet spornih ukrepov.

—

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da so v sklepu sredstva, ki jih je uporabil Fondo interbancario di tutela dei depositi, napačno opredeljena kot javna sredstva, ker se pri tem zlasti ne upošteva načel, ki jih je Sodišče določilo v sodbah z dne 15. julija 2004 v zadevi Pearle in drugi (C-354/02) in z dne 30. maja 2013 v zadevi Doux Èlevage (C-677/11).

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU in napačna ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z možnostjo, da se sporne ukrepe pripiše državi.

—

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da so v sklepu sporni ukrepi neupravičeno pripisani državi, ker se pri tem ne upošteva dejstva, da ti ukrepi izhajajo iz avtonomne odločitve subjekta zasebnega prava, kakršen je Fondo interbancario di tutela dei depositi, in da ni noben javni organ izvajal nikakršnega neupravičenega vpliva ali pritiska, da bi dosegel izdajo tega sklepa.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU in napačna ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z dodelitvijo selektivne prednosti. Napačna uporaba merila zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

—

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je sklep napačen, ker v njem ni upoštevano, da so bili sporni ukrepi poleg tega v skladu s tako imenovanim merilom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj so bili ti ukrepi z gospodarskega vidika očitno ugodni za Fondo interbancario di tutela dei depositi v primerjavi z drugim možnim scenarijem, ki bi bil posledica likvidacije banke Banca Tercas.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 107(3)(b) in napačna ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s presojo združljivosti domnevne državne pomoči z notranjim trgom.

—

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Komisija, nazadnje, sporne ukrepe neupravičeno štela za nezdružljive z notranjim trgom, tudi ob predpostavki, da bi bilo treba te ukrepe opredeliti kot državno pomoč.