10.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 165/15

—

člene 1(2), 3, 4 in 5 Sklepa Evropske komisije z dne 1. oktobra 2014 o državni pomoči SA.27339, s katerim je bilo ugotovljeno, da sta družbi Ryanair in Airport Marketing Services prejeli nezakonito državno pomoč od družbe Flugplatz GmbH Aeroville Zweibrücken („FGAZ“)/Flughafen Zweibrücken GmbH („FZG“) in dežele Porenje-Pfalška, ki ni združljiva z notranjim trgom, razglasi za nične v delu, v katerem se nanašajo na tožeči stranki; in

—

Komisiji naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: Sklep krši člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, načelo dobrega upravljanja in pravico tožečih strank do obrambe, saj jima Komisija ni omogočila dostopa do dokumentacije preiskave in ju ni postavila v položaj, v katerem bi lahko učinkovito uveljavljali svoja stališča.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, ker je Komisija napačno uporabila preskus udeleženca v tržnem gospodarstvu z izvedbo skupne analize pogodbe o letaliških storitvah z družbo Ryanair in pogodbo o storitvah trženja z družbo AMS. Dalje, Komisija se napačno ni želela zanesti na primerjalno analizo. Podredno, Komisija storitvam trženja ni pripisala ustrezne vrednosti, napačno je zavrnila utemeljitev deželne odločbe za nakup storitev, napačno je izločila možnost, da je bil del storitev trženja morda kupljen za namene javnega interesa, svoje zaključke za izračun donosnosti je sprejela na podlagi nepopolnih in neustreznih podatkov, uporabila je čezmerno kratko obdobje, svojo presojo je napačno oprla zgolj na dogovorjeno ruto in ni upoštevala zunanjih učinkov mreže, za katere je letališče lahko pričakovalo, da jih bo imelo od razmerja z družbo Ryanair.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) TFEU, ker Komisija ni ugotovila selektivnosti.

4.

Četrti tožbeni razlog: podredno, kršitev člena 107(1) PDEU in člena 108(2) PDEU, ker je Komisija storila očitno napako pri presoji in napačno uporabila pravo, ko je ugotovila, da je bila pomoč družbama Ryanair in AMS enaka kumulativnim obrobnim izgubam letališča, ne pa dejanska korist družb Ryanair in AMS. Komisija bi morala preučiti obseg, v katerem je bila domnevna korist dejansko prenesena na potnike družbe Ryanair. Dalje, Komisija ni količinsko opredelila nobene konkurenčne prednosti, ki bi jo družba Ryanair uživala preko plačilnih tokov, ki naj bi bili (domnevno) pod ceno. Nazadnje, Komisija ni ustrezno pojasnila, zakaj je bilo vračilo zneska pomoči, opredeljenega v Sklepu, potrebno za zagotovitev ponovne vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred dodelitvijo pomoči.