21.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 428/7

i.

Ali v okviru nacionalnega pravnega sistema, v katerem zakonodajalec ni izrecno in dokončno navedel, na kateri stopnji postopka se lahko izpodbija odločitev in je treba o tem sodno odločati za vsako konkretno tožbo in za vsak primer posebej v skladu s pravili občega prava, pravica iz člena 11(4) Direktive 2011/92/EU (1) do „ne nedopustno dragega“ postopka velja za postopek pred nacionalnim sodiščem, v katerem se odloča, ali je bila konkretna zadevna tožba vložena na pravi stopnji postopka?

ii.

Ali zahteva po „ne nedopustno dragem“ postopku iz člena 11(4) Direktive 2011/92/EU velja za vse elemente sodnega postopka, s katerimi se (po nacionalnem pravu ali pravu EU) izpodbija zakonitost odločitve, dejanja ali opustitve, za katere veljajo določbe Direktive o sodelovanju javnosti, ali samo za tiste elemente prava EU, ki so predmet takega izpodbijanja (ali natančneje samo za elemente izpodbijanja, povezane z vprašanji o določbah Direktive o sodelovanju javnosti)?

iii.

Ali pojem „odločitve, dejanja ali opustitve“ iz člena 11(1) Direktive 2011/92/EU vključuje upravne odločitve pri odločanju o zahtevi za soglasje za izvedbo, ne glede na to, ali take upravne odločitve nepovratno in dokončno določijo pravne pravice strank ali ne?

iv.

Ali bi moralo nacionalno sodišče, da bi zagotovilo učinkovito sodno varstvo na področjih, ki jih pokriva okoljska zakonodaja EU, nacionalno pravo razlagati tako, da je to kar najbolj v skladu s cilji, določenimi v členu 9(3) Konvencije Gospodarske komisije OZN za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sklenjene v Aarhusu 25. junija 1998, (a) v postopku izpodbijanja veljavnosti postopka za izdajo soglasja za izvedbo v zvezi s projektom skupnega interesa, določen z Uredbo (EU) št. 347/2013 (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in/ali (b) v postopku za izpodbijanje veljavnosti postopka za izdajo soglasja za izvedbo, pri katerem izvedba vpliva na evropsko območje, določeno z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst?

v.

Če je odgovor na vprašanje (iv)(a) in/ali (b) pritrdilen, ali določba, da morajo tožeče stranke „izpolnjevati morebitna merila po njenem[svojem] notranjem pravu“, nasprotuje temu, da bi Konvencija imela neposredni učinek v okoliščinah, v katerih tožeče stranke izpolnjujejo vsa merila iz nacionalnega prava za vložitev tožbe in/ali so očitno upravičene do vložitve tožbe (a) v postopku izpodbijanja veljavnosti postopka za izdajo soglasja za izvedbo v zvezi s projektom skupnega interesa, ki je bil določen z Uredbo št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in/ali (b) v postopku izpodbijanja veljavnosti postopka za izdajo soglasja za izvedbo, pri katerem izvedba vpliva na evropsko območje, določeno z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst?

vi.

Ali lahko države članice v zakonodaji določijo izjeme od pravila, da okoljski postopki ne bi smeli biti nedopustno dragi, če v Direktivi 2011/92/EU ali Konvenciji Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sklenjeni v Aarhusu 25. junija 1998, taka izjema ni določena?

vii.

zlasti, ali je zahteva v nacionalnem pravu po vzročni zvezi med zatrjevanim nezakonitim aktom ali odločitvijo in škodo za okolje kot pogoj za uporabo nacionalne zakonodaje, s katero se izvaja člen 9(4) Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, sklenjene v Aarhusu 25. junija 1998, za zagotovitev, da okoljski postopki niso nedopustno dragi, združljiva s Konvencijo?