11.7.2016

Uradni list Evropske unije

C 251/18

Pritožba, ki so jo Kühne + Nagel International AG in drugi vložili 10. maja 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 29. februarja 2016 v zadevi T-254/12, Kühne + Nagel International AG in drugi/Evropska komisija

(Zadeva C-261/16 P)

(2016/C 251/19)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnice: Kühne + Nagel International AG, Kühne + Nagel Management AG, Kühne + Nagel Ltd, Kühne + Nagel Ltd, Kühne + Nagel Ltd (zastopniki: U. Denzel, C. von Köckritz in C. Klöppner, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:

1.	sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 29. februarja 2016 v zadevi T-254/12 razveljavi;

2.	člene 1(1) in (2), 2 in 3 Sklepa Komisije z dne 28. maja 2012 v zadevi COMP/39462 – Špedicija, C(2012) 1959 final, v skladu s členom 263(4) PDEU razglasi za nične v delu, ki se nanašajo na pritožnice;

3.	globe, naložene pritožnicam z navedenim sklepom, odpravi ali bistveno zmanjša;

4.	Komisiji naloži, da nosi stroške pritožnic v zvezi s postopkom pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnice navajajo pet pritožbenih razlogov:

Prvič, Splošno sodišče naj bi pravno napačno izhajalo iz tega, da ravnanja v zvezi z NES in AMS kršijo člen 101 PDEU. Člen 101 PDEU se naj za ta ravnanja ne bi uporabljal, ker ne morejo prizadeti trgovine med državami članicami.

Drugič, izračun globe, naložene pritožnicam, naj bi bil pravno napačen. Ugotovljena naj bi bila protikonkurenčna ravnanja v zvezi z nekaterimi dajatvami („fees“ ali „surcharges“). Splošno sodišče bi moralo v zvezi s tem globo, ki se naloži, izračunati zgolj na podlagi prometa, doseženega v zvezi z vsakokratno dajatvijo. Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo, da je Komisija z vključitvijo dodatnega prometa (zlasti prevoznine) v izračun globe kršila točko 13 Smernic o načinu določanja glob. S tem da se je Splošno sodišče pri izvrševanju svoje neomejene pristojnosti implicitno oprlo na isto metodo, je tudi samo napačno izvrševalo to pristojnost.

Tretjič, Splošno sodišče naj bi kršilo načelo enakega obravnavanja. K+N naj – drugače kot drugi špediterji – ne bi delal na podlagi modela konsolidacije, ampak naj bi z gospodarskega vidika v več kot 90 % poslov nastopal kot klasični posrednik. Zaradi bistvenih razlik v poslovnem modelu bi ga moralo Splošno sodišče obravnavati drugače in ne bi smelo različnih položajev obravnavati enako. Splošno sodišče bi zlasti moralo odpraviti izračun Komisije glede glob in za pritožnice določiti globo zgolj na podlagi prometa, doseženega z vsakokratnimi „fees“ ali „surcharges“.

Četrtič, globa, ki jo je naložilo Splošno sodišče, naj bi bila hudo nesorazmerna. Globa, ki jo je potrdilo Splošno sodišče, naj bi bila očitno prekomerna in naj je ne bi bilo mogoče upravičiti niti z odvračilnim učinkom.

Petič, Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo Air Transport Exemption in naj bi tako v zvezi z NES in AMS napačno izhajalo iz tega, da se uporablja člen 101 PDEU.