21.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 311/54


Tožba, vložena 13. julija 2015 – Università del Salento/Komisija

(Zadeva T-393/15)

(2015/C 311/59)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Università del Salento (Lecce, Italija) (zastopnik: F. Vetrò, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane akte razglasi za nične, odredi naj se izplačilo preostalih dolgovanih zneskov Oddelku za inovativno inženirstvo Università del Salento iz naslova pogodbe, imenovane „Support for training career of researchers”, Grant Agreement n. 6102350, Explaining the nature of technological innovation in Chinese enterprises“, z vsemi zakonitimi posledicami, vključno s stroški tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper akt Evropske Komisije, Generalni direktorat za proračun, Izvrševanje proračuna (Splošni proračun in ERS) izterjava terjatev, z dne 4. maja 2015, ref. N. D/CA – B.2 – 005817, in z njim povezan bremepis. Ta akt določa pobot terjatve, ki jo ima nasproti Komisije Oddelek za inovativno inženirstvo Università del Salento zaradi izvršitve pogodbe iz t.i. okvira pogodb Marie Curie, imenovane „Support for training career of researchers”, Grant Agreement št. 6102350, Explaining the nature of technological innovation in Chinese enterprises“, z dolgom, ki naj bi ga po navedbah Komisije do te institucije imel Oddelek za pravne znanosti te iste Università di Salento iz naslova pogodbe, imenovane „Agreement JUST/2010/JPEN/AG/1540 – Judicial Training and Research on EU crimes against environment and maritime pollution.“

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 3 in 24 italijanske ustave zaradi zlorabe pooblastil, prekoračitve pooblastil na osnovi napačnih domnev, nezadostne preiskave, napačne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve in napačne uporabe člena 81 Finančne uredbe Evropske unije.

V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je pobot v nasprotju z evropskimi načeli gotovosti, likvidnosti in upravičenosti. V konkretnem primeru dolžnik prereka domnevni dolg kot izhaja iz korespondence v spisu. Odločba Komisije naj bi bila enostranska in naj bi kot taka kršila načelo enakosti.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev in napačna uporaba načela učinkovitosti pravnega reda Skupnosti, kršitev in napačna uporaba načela dobrega finančnega poslovodenja ter prekoračitev pooblastil zaradi nezadostne preiskave.

V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da morajo biti sredstva, dodeljena za raziskovalni projekt Oddelka za inovativno inženirstvo, porabljena izključno za izvedbo raziskovalne dejavnosti za katero so bila odobrena in ne morejo biti pobotana s terjatvami iz naslova dejavnosti, ki ne zadeva tega raziskovalnega projekta, sicer je podana kršitev načela učinkovitosti. Izpodbijani akti naj bi kršili tudi načelo dobrega finančnega poslovodenja, saj Komisija s pobotom ni uporabila dodeljenih sredstev glede na njihovo namembnost.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev in napačna uporaba člena 296 PDEU.

V zvezi s tem tožeča stranka zatrjuje, da izpodbijani akt ni v skladu z obveznostjo obrazložitve, ki jo nalaga prej navedena določba, saj niso navedeni niti viri, ne razlogi, niti ne pravna podlaga za odločbo o pobotu sredstev, ki so bila odobrena Oddelku za inovativno inženirstvo s tistimi, ki se zahtevajo od Dipartimento di Scienze giuridiche.