7.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 294/76

Tožba, vložena 16. junija 2015 – Ocean Capital Administration in drugi/Svet

(Zadeva T-332/15)

(2015/C 294/91)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Ocean Capital Administration GmbH (Hamburg, Nemčija), First Ocean Administration GmbH (Hamburg), First Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Second Ocean Administration GmbH (Hamburg), Second Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Third Ocean Administration GmbH (Hamburg), Third Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Fourth Ocean Administration GmbH (Hamburg), Fourth Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Fifth Ocean Administration GmbH (Hamburg), Fifth Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Sixth Ocean Administration GmbH (Hamburg), Sixth Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Seventh Ocean Administration GmbH (Hamburg), Seventh Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Eighth Ocean Administration GmbH (Hamburg), Eighth Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Ninth Ocean Administration GmbH (Hamburg), Ninth Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Tenth Ocean Administration GmbH (Hamburg), Tenth Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Eleventh Ocean Administration GmbH (Hamburg), Eleventh Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Twelfth Ocean Administration GmbH (Hamburg), Twelfth Ocean GmbH & Co. KG (Hamburg), Thirteenth Ocean Administration GmbH (Hamburg), Fourteenth Ocean Administration GmbH (Hamburg), Fifteenth Ocean Administration GmbH (Hamburg), Sixteenth Ocean Administration GmbH (Hamburg), IRISL Maritime Training Institute (Teheran, Iran), Kheibar Co. (Teheran), Kish Shipping Line Manning Co. (Kish Island, Iran) (zastopniki: P. Moser, QC, E. Metcalfe, Barrister, in M. Taher, Solicitor)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo:

—

naj na podlagi ugovora nezakonitosti ugotovi, da se Sklep Sveta 2013/497/SZVP z dne 10. oktobra 2013 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 272, str. 46) in Uredba Sveta (EU) št. 971/2013 z dne 10. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 272, str. 1) ne uporabljata;

—

naj Sklep Sveta (SZVP) 2015/556 z dne 7. aprila 2015 o spremembi Sklepa Sveta 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 92, str. 101) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2015/549 z dne 7. aprila 2015 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 92, str. 12) razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata na tožeče stranke;

—	naj Svetu naloži plačilo stroškov tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: ugovor nezakonitosti na podlagi člena 277 PDEU, s katerim želijo tožeče stranke, da se ugotovi, da se Sklep Sveta 2013/497/SZVP z dne 10. oktobra 2013 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu in Uredba Sveta (EU) št. 971/2013 z dne 10. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 272, str. 1) ne uporabljata.

Tožeče stranke trdijo, da merila, sprejeta v navedenem sklepu in uredbi, prvič, nimajo pravne podlage, drugič, nimajo ustrezne dejanske podlage, saj je Splošno sodišče v sodbi Islamic Republic of Iran Shipping Lines in drugi/Svet (T-489/10, EU:T:2013:453) ugotovilo, da Islamic Republic of Iran Shipping Lines (v nadaljevanju: IRISL) ni kršila omejevalnih ukrepov, ki jih je določil Varnostni svet, tretjič, kršijo pravico tožečih strank do učinkovitega pravnega sredstva in načeli ne bis in idem in res iudicata, četrtič, neutemeljeno ali nesorazmerno diskriminirajo subjekte, ki so domnevno v lasti ali pod nadzorom IRISL, petič, kršijo pravico tožečih strank do obrambe, šestič, neutemeljeno ali nesorazmerno kršijo druge temeljne pravice tožečih strank, vključno njihovo lastninsko pravico, svobodo gospodarske pobude in pravico do spoštovanja njihovega ugleda, in sedmič, pomenijo zlorabo pooblastil s strani Sveta, ker naj bi v nasprotju z zavezujočo sodbo Splošnega sodišča za tožeče stranke zgolj ponovno uporabil iste omejevalne ukrepe.

Drugi tožbeni razlog: razlog za razglasitev ničnosti na podlagi člena 263 PDEU, s katerim želijo tožeče stranke razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2015/556 z dne 7. aprila 2015 o spremembi Sklepa Sveta 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 92, str. 101) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2015/549 z dne 7. aprila 2015 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 92, str. 12) v delu, v katerem se nanašata na tožeče stranke.

Tožeče stranke trdijo, da navedeni sklep in izvedbena uredba, prvič, nimata ustrezne pravne podlage, drugič, vsebujeta očitne napake pri presoji, tretjič, nimata zadostne dejanske podlage, četrtič, kršita pravico tožečih strank do obrambe in do obrazložitve, petič, kršita pravico tožečih strank do učinkovitega pravnega sredstva, načelo ne bis in idem in splošno načelo varstva zaupanja v pravo, in šestič, neutemeljeno ali nesorazmerno kršita temeljne pravice tožečih strank, zlasti njihovo lastninsko pravico in svobodo gospodarske pobude.