1

Komisija Evropskih skupnosti s tožbo predlaga Sodišču, naj ugotovi, da Kraljevina Španija, s tem da za naročnika ni določila obveznega roka za vročitev odločbe o oddaji javnega naročila vsem ponudnikom, da ni določila roka, ki mora preteči med oddajo javnega naročila in sklenitvijo pogodbe, ter da je dopustila, da ima razveljavljena pogodba o javnem naročilu še vedno pravne učinke, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(1)(a) in (b) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395, str. 33), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 (UL L 209, str. 1, v nadaljevanju: direktiva o reviziji).

2

V členu 1 direktive o reviziji je določeno:

„1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne, da bi zagotovili v zvezi s postopki oddaje javnih naročil s področja direktiv 71/305/EGS, 77/62/EGS, in 92/50/EGS, učinkovito in zlasti čim hitrejšo revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki skladno s pogoji, določenimi v naslednjih členih ter zlasti v členu 2(7) na podlagi obrazložitve, da so takšne odločitve kršile pravo Skupnosti na področju javnega naročanja ali nacionalne predpise o izvajanju tega prava.

[…]

3.   Države članice zagotovijo, da so na voljo revizijski postopki v skladu s podrobnimi predpisi, ki jih države članice lahko sprejmejo, vsaj za vsako osebo, ki ima ali je imela interes, da bi dobila določeno javno naročilo v zvezi s preskrbo ali javno naročilo za gradnje, in ki je bila oškodovana ali pa ji grozi oškodovanje zaradi domnevne kršitve. Države članice lahko zlasti zahtevajo, da mora oseba, ki zahteva revizijo, naročnika predhodno obvestiti o domnevni kršitvi in svoji nameri, da bo zahtevala revizijo.“

3

V členu 2(1) navedene direktive je določeno:

Države članice zagotovijo, da sprejeti ukrepi v zvezi z revizijskimi postopki, določeni v členu 1, vključujejo določbo, ki omogoča, da:

4

V členu 2(6) direktive o reviziji je določeno:

„Učinke izvajanja pooblastil, navedenih v odstavku 1, na pogodbo, ki se sklene po oddaji, določi nacionalna zakonodaja.

Poleg tega lahko država članica določi, razen ko je treba odločitev pred določitvijo odškodnine razveljaviti, da se pooblastila organa, ki je odgovoren za revizijske postopke, po sklenitvi pogodbe o oddaji javnega naročila omejijo na določanje odškodnine osebi, oškodovani zaradi kršitve.“

5

Člen 41(1) zakona o javnih naročilih (ley de Contratos de las Administraciones públicas), ki je bil potrjen s kraljevim zakonskim dekretom št. 2/2000 (Real Decreto Legislativo 2/2000) z dne 16. junija 2000 (BOE št. 148 z dne 21. junija 2000, str. 21775), kot je bil spremenjen z zakonom št. 62/2003 o različnih davčnih, upravnih in socialnih ukrepih (ley 62/2003, de medidas fiscales, administrativas y del orden social) z dne 30. decembra 2003 (BOE št. 313 z dne 31. decembra 2003, str. 46874, v nadaljevanju: zakon o javnih naročilih), določa, da mora izbrani ponudnik v petnajstih dneh po vročitvi odločbe o oddaji javnega naročila predložiti dokazilo o zavarovanju resnosti ponudbe.

6

V členu 53 zakona o javnih naročilih je določeno:

„Pogodbe se sklenejo na podlagi oddaje javnih naročil, ki jo izvede pristojni naročnik, ne glede na postopek ali obliko oddaje javnega naročila, ki je bila uporabljena.“

7

Člen 54 navedenega zakona določa:

„1.   Upravne pogodbe se morajo skleniti z upravnim dokumentom v tridesetih dneh po vročitvi odločbe o oddaji javnega naročila. […]

2.   Zavarovanja, ki jih sklene podjetje, za varovanje javnega interesa v skladu s tem zakonom, so nujna za njihovo sklenitev, razen če ta zakon ne določa drugače.

3.   Če iz razlogov, za katere je neposredno odgovorna pogodbena stranka, pogodba ni mogla biti sklenjena v za to predpisanem roku, lahko upravni organi odstopijo od pogodbe, na podlagi zaslišanja zainteresirane stranke, in če se pogodbena stranka ne strinja s poročilom državnega sveta ali posvetovalnega organa enake stopnje zadevne avtonomne skupnosti. V tem primeru je treba uporabiti začasno zavarovanje in plačati odškodnino za povzročeno škodo.

Če so za nesklenitev neposredno odgovorni upravni organi, pogodbena stranka – poleg tega, da lahko zahteva razveljavitev pogodbe o javnem naročilu na podlagi člena 111(d) – prejme odškodnino za škodo, nastalo zaradi zamude.

4.   Pogodba o javnem naročilu se ne more izvesti, če ni sklenjena, razen v primeru iz členov 71 in 72“.

8

V skladu s členom 60a zakona o javnih naročilih lahko zahtevajo vse zainteresirane osebe za udeležbo na javnem razpisu, in v vsakem primeru ponudniki, sprejetje začasnih ukrepov za popravo kršitev veljavnega prava ali za preprečitev nastanka škode ogroženim zainteresiranim ponudnikom, zlasti ukrepov za prekinitev postopka oddaje javnega naročila.

9

V skladu s členom 65(1) zakona o javnih naročilih pomeni upravna razglasitev ničnosti pripravljalnih dejanj pogodbe ali oddaje javnega naročila, kadar je dokončna, vedno ničnost same pogodbe, ki jo je zato treba razveljaviti.

10

V skladu z odstavkom 3 istega člena, se lahko pod enakimi pogoji ohranijo učinki pogodbe, če bi upravna razglasitev ničnosti resno ovirala storitve javnih služb, dokler niso sprejeti nujni ukrepi za preprečitev škode.

11

Iz člena 93(1) zakona o javnih naročilih izhaja, da je treba po oddaji javnega naročila s strani naročnika ne glede na uporabljeni postopek vročiti odločbo o oddaji udeležencem javnega razpisa in jo po sklenitvi pogodbe posredovati pristojni ustanovi, ki vodi javni register o javnih naročilih v skladu s členom 118 omenjenega zakona, za namene, določene v členu 58 istega zakona.

12

V skladu s odstavkom 5 omenjenega člena 93 naročnik sporoči vsem neizbranim kandidatom ali ponudnikom, ki to zahtevajo, v petnajstih dneh od prejema te zahteve razloge za zavrnitev njegove kandidature ali predloga ter značilnosti ponudbe izbranega ponudnika, ki so bile odločilne za oddajo javnega naročila temu ponudniku.

13

Člen 83(4) pravilnika o izvedbi zakona o javnih naročilih (Reglamento general de la Ley de Contratos de las Administraciones Públicas), kot je bil potrjen s kraljevim dekretom. 1098/2001 (Real Decreto 1098/2001) z dne 12. oktobra 2001 (BOE št. 257 z dne 26. oktobra 2001, str. 39252), določa, da se objavi izid presoje predloženih ponudb z navedbo sprejetih in zavrnjenih ponudb in se navede razloge za zavrnitev.

14

Zakon 30/1992 o pravni ureditvi javne uprave in o splošnem upravnem postopku (ley 30/1992, de Regimen Jurídico de las Administraciones Públicas y del Procedimiento Administrativo común) z dne 26. novembra 1992 (BOE št. 285, z dne 27. novembra 1992, str. 40300), kot je bil spremenjen z zakonom 4/1999 z dne 13. januarja 1999 (v nadaljevanju: zakon o splošnem upravnem postopku), v členu 58 določa:

„1.   Zainteresiranim strankam je treba vročiti odločbe in upravne akte, ki vplivajo na njihove pravice in interese, v skladu z določbami naslednjega člena.

2.   Vročiti jih je treba v desetih dneh po sprejetju akta. V vročeni pošiljki mora biti navedeno besedilo odločbe v celoti in ali je upravna odločba dokončna ali ne. Določen mora biti pravni pouk o reviziji, organ, pri katerem je treba vložiti revizijo, in rok za njeno vložitev, ne glede na to, da lahko zainteresirane stranke po potrebi vlagajo tudi druge zahteve za revizijo, za katere menijo, da so potrebne.“

15

V skladu s členom 107(1) omenjenega zakona so lahko predmet zahteve za revizijo odločbe in pripravljalna dejanja v postopku, ki neposredno ali posredno zadevajo vsebino zadeve, ki onemogočajo nadaljevanje postopka ali obrambo ali ki nepopravljivo škodijo pravicam ali upravičenim interesom oziroma posegajo vanje.

16

Člen 111 istega zakona določa začasne ukrepe, ki se jih lahko zahteva v okviru upravnega postopka, zlasti odložitev izpodbijanih dejanj.

17

Komisija je z dopisom z dne 30. novembra 2001 od Kraljevine Španije zahtevala, naj ji poda pripombe v zvezi z združljivostjo zakona o javnih naročilih z direktivo o reviziji glede na učinke sodbe Sodišča z dne 28. oktobra 1999 v zadevi Alcatel Austria in drugi (C-81/98, Recueil, str. I-7671).

18

Ker je Komisija menila, da so odgovori, ki jih je Kraljevina Španija predložila v dopisu z dne 27. februarja 2002, nezadostni, je 16. oktobra 2002 nanjo naslovila pisni opomin. Po opravljeni preučitvi pripomb, ki so bile predložene v odgovoru na omenjeni pisni opomin, je Komisija 7. julija 2004 izdala obrazloženo mnenje, s katerim je to državo članico pozvala, naj v dveh mesecih od njegove vročitve sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev z navedenim mnenjem.

19

Komisija se je ob ugotovitvi, da sporna zakonodaja ni bila spremenjena ob izteku tega roka, odločila vložiti to tožbo.

20

Komisija meni, da španska pravna ureditev krši člen 2(1)(a) in (b) direktive o reviziji in navaja tri očitke, od katerih je treba prva dva obravnavati skupaj.

21

Komisija v zvezi s tema očitkoma navaja, da zadevna nacionalna zakonodaja ni v skladu z direktivo o reviziji, ker skupek nekaterih določb te zakonodaje preprečuje neizbranim ponudnikom, da bi lahko učinkovito vlagali zahtevo za revizijo zoper odločbo o oddaji javnega naročila pred sklenitvijo pogodbe, ki izhaja iz tega.

22

Komisija meni, da je očitana neizpolnitev obveznosti podana, ne glede na obseg koncepta sklenitve pogodbe, ki ga določa španska zakonodaja, in sicer ne glede na to, ali gre pri tej sklenitvi za sklenitev same pogodbe ali pa le za upravno formalnost, kjer se je sklenitev zgodila sočasno z oddajo javnega naročila.

23

Komisija glede prvega primera – v katerem naj bi sklenitev pogodbe, po mnenju Komisije je to takrat, ko pogodba izpolnjuje vse zakonske pogoje in se lahko začne njena izvršitev, ustrezala pojmu sklenitve v smislu direktive o reviziji – meni, da niso izpolnjene obveznosti, ki jih nalaga omenjena direktiva, ker neizbrani ponudniki nimajo varstva, potrebnega za izpodbijanje nezakonite odločbe o oddaji javnega naročila, pred sklenitvijo pogodbe, ki sledi tej odločbi.

24

Po mnenju Komisije španska zakonodaja s tem, da ne določa obvezne sočasne vročitve odločbe o oddaji vsem zainteresiranim strankam in ne določa roka, ki mora preteči, preden je pogodba lahko sklenjena, in tako onemogoča neizbranim ponudnikom možnost, da bi imeli razumen rok za učinkovito revizijo, ne izpolnjuje zahtev direktive o reviziji.

25

V zvezi z drugim primerom, v katerem naj bi sklenitev pogodbe sovpadala z oddajo javnega naročila in je bila sklenitev le upravna formalnost, Komisija meni, da je v njem pravno vprašanje dejansko zahtevnejše kot v okviru analize v zvezi s prvim primerom, ker tu ni posebnega akta oddaje zadevnega javnega naročila, zoper katerega bi bilo mogoče vložiti revizijo, neodvisno od dejanja sklenitve pogodbe v zvezi s tem naročilom.

26

Ker torej zahteva za revizijo ni vložena zoper dejanje oddaje kot stopnje pred sklenitvijo pogodbe, v kateri bi se lahko popravila morebitna zmotna uporaba prava in bi ponudnik, ki vlaga zahtevo za revizijo, lahko še vedno upal, da postane izbrani ponudnik, španska zakonodaja ne zagotavlja popolne pravne varnosti pred sklenitvijo pogodbe, kar je v nasprotju s členom 2(1) direktive o reviziji.

27

Kraljevina Španija uvodoma navaja obseg, ki ga je treba pripisati dejanju oddaje javnega naročila in sklenitvi pogodbe, ki izhaja iz tega.

28

Ta država članica navaja, da samo dejanje oddaje javnega naročila učinkuje kot sklenitev pogodbe v zvezi s tem javnim naročilom, ki velja od njegovega sprejetja. Da bi učinkovala pogodba zoper zainteresirane stranke, jim je treba obvezno vročiti odločbo v zvezi z dejanjem.

29

Podrobneje navaja, da je preprosta upravna formalnost sklenitve pogodbe drugotna v primerjavi z dejanjem oddaje. Vendar je ta sklenitev nujen pogoj za izvrševanje zadevnega javnega naročila.

30

Po mnenju Kraljevine Španije je treba skladnost zakona o javnih naročilih z direktivo o reviziji presojati po eni strani glede na zahteve za revizijo, ki se lahko vlagajo, pred dejanjem oddaje javnega naročila, in po drugi strani zoper samo dejanje oddaje. Poleg tega to izhaja iz zgoraj omenjene sodbe v zadevi Alcatel Austria in drugi, ki je določila razlikovanje med fazo pred sklenitvijo pogodbe, to je faza pred oddajo javnega naročila, za katero velja člen 2(1) omenjene direktive, in fazo, ki sledi omenjeni sklenitvi, to je faza, ki sledi dejanju oddaje, za katero se uporabi člen 2(6), drugi pododstavek, istega besedila.

31

Torej naj bi bilo špansko pravo v skladu s tem razlikovanjem. Kraljevina Španija je poudarila, prvič, da so namreč v zvezi z ukrepi pred oddajo javnega naročila mogoče nekatere zahteve za revizijo. Drugič, v zvezi z oddajo je pojasnila, da se upravno odločbo, ki sledi, vroči vsem udeležencem javnega razpisa v desetih dneh po njenem sprejetju in da je lahko ta povsem upravna odločba predmet zahteve za revizijo, v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku. Poleg tega je dodala, da se lahko v okviru začasnih ukrepov razglasi odložitev izpodbijanega dejanja.

32

Nazadnje, Kraljevina Španija navaja, da dokončna sklenitev akta in torej pogodbe ne vpliva na nezmožnost vlaganja zahteve za razglasitev ničnosti zoper sam akt.

33

Uvodoma je treba poudariti, da bi bilo treba obravnavano tožbo obravnavati ob upoštevanju pravne razlage Kraljevine Španije, s katero se je Komisija strinjala. Ta razlaga nujno temelji na razlagah nacionalne sodne prakse, ki se nanašajo na dejanje oddaje in sklenitev pogodbe, ker ta pojma izhajata iz nacionalnega prava.

34

Prav tako je treba analizirati trditve Komisije v podporo prvega in drugega očitka v skladu z ugotovitvijo, da v okviru prava zadevne države članice po eni strani dejanje oddaje javnega naročila samo ustanovi zadevno pogodbo in kot tako samo določa pravice in obveznosti strank ter je po drugi strani dokončanje te pogodbe le formalnost, ki izključno pogojuje izvrševanje javnega naročila, ne da bi spreminjalo pogodbo ali povzročilo nove učinke.

35

Iz prve in druge uvodne izjave direktive o reviziji izhaja, da je usmerjena v krepitev obstoječih mehanizmov na ravni posamezne države kot tudi na ravni Skupnosti za uveljavljanje direktiv Skupnosti na področju javnih naročil, predvsem takrat, ko je še mogoče odpraviti kršitve.

36

Zato člen 1(1) direktive o reviziji nalaga državam članicam, da omogočijo učinkovito in zlasti čim hitrejšo revizijo zoper odločitve, ki so jih sprejeli naročniki in kršijo pravo Skupnosti na področju javnega naročanja ali nacionalne predpise o izvajanju tega prava.

37

Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba člen 2(1)(a) in (b) v povezavi z odstavkom 6, drugi pododstavek, omenjene direktive razlagati tako, da morajo države članice v zvezi z odločbo naročnika pred sklenitvijo pogodbe, s katero naročnik izbere ponudnika, udeleženega v postopku javnega naročila, in s katero sklene pogodbo, za vsak primer določiti revizijski postopek, ki bo vlagatelju zahtevka omogočal, da zahteva razglasitev ničnosti te odločbe, če bo izpolnjeval potrebne pogoje, ne glede na to, da je upravičen do odškodnine zaradi sklenjene pogodbe (glej zgoraj navedeno sodbo Alcatel Austria in drugi, točka 43).

38

Poleg tega iz popolnega pravnega varstva, ki ga je treba zagotoviti tudi pred sklenitvijo pogodbe, ob uporabi člena 2(1) direktive o reviziji zlasti izhaja obveznost vročitve odločbe o izbiri ponudnikom pred sklenitvijo pogodbe, da bi imeli resnično možnost zahtevanja revizije.

39

V skladu s tem varstvom je treba predvideti možnost, da lahko neizbrani ponudnik v ustreznem času preuči veljavnost odločbe o oddaji javnega naročila. Ob upoštevanju zahtev po polnem učinkovanju direktive o reviziji je treba omogočiti razumen rok med vročitvijo odločbe o oddaji javnega naročila neizbranim ponudnikom in sklenitvijo pogodbe, da bi zlasti omogočili vlaganje zahtev za začasne ukrepe, ki bodo veljali do omenjene sklenitve.

40

V obravnavanem primeru je treba najprej poudariti, da ni sporno, da španska zakonodaja dovoljuje zahtevo za revizijo zoper dejanja naročnikov, ki se izvajajo pred oddajo javnega naročila. Poleg tega lahko v skladu s členom 107(1) zakona o splošnem upravnem postopku zainteresirane stranke vlagajo zahteve za revizijo zoper procesne akte, ki neposredno ali posredno zadevajo vsebino zadeve, ki onemogočajo nadaljevanje postopka ali obrambo ali povzročajo nepopravljivo škodo oziroma posegajo v pravice ali upravičene interese. V okviru teh postopkov se lahko sprejmejo začasni ukrepi, zlasti odložitev izpodbijanjih dejanj.

41

Drugič, odločbo o oddaji je treba vročiti vsem ponudnikom v skladu z določbami člena 58(1) in (2) zakona o splošnem upravnem postopku in člena 93(1) zakona o javnih naročilih. To vročitev je treba opraviti v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku, ki veljajo za upravne akte, v desetih dneh po sprejetju tega akta o oddaji, navedena pa mora biti tudi možnost vložitve revizije.

42

Ker dejanje oddaje de iure pomeni sklenitev pogodbe, to pomeni, da odločba naročnika, s katero med ponudniki določi izbranega ponudnika, ne more biti predmet posebne revizije pred sklenitvijo same pogodbe.

43

Tretjič, poudariti je treba, da se lahko sklenitev pogodbe zgodi sočasno z oddajo javnega naročila, ali pa mu sledi v kratkem roku. Omenjena sklenitev namreč nima, kot sicer priznava Kraljevina Španija, nobenega najkrajšega roka za uveljavitev in lahko nastopi takoj, ko izbrani ponudnik predloži dokazilo o zavarovanju resnosti ponudbe, zakonodaja pa zahteva le, da mora izbrani ponudnik omenjeno dokazilo predložiti v petnajstih dneh po vročitvi odločbe o oddaji. Torej se izvrševanje omenjene pogodbe lahko začne, preden so opravljene vse potrebne vročitve v zvezi z oddajo.

44

Iz tega izhaja, da v skladu z nekaterimi primeri ni mogoče zahtevati nobene učinkovite revizije zoper dejanje oddaje pred izvrševanjem same pogodbe, medtem ko je namen direktive o reviziji zagotoviti, da se lahko nezakonite odločitve, ki jih sprejmejo naročniki, učinkovito in čim hitreje preizkusijo (glej v tem smislu sodbo z dne 12. decembra 2002 v zadevi Universale-Bau in drugi, C-470/99, Recueil, str. I-11617, točka 74).

45

Četrtič možnost razpolaganja z zahtevkom za razglasitev ničnosti same pogodbe ne more nadomestiti nezmožnosti ukrepanja zoper zadevno oddajo javnega naročila kot tako, preden je sklenjena pogodba.

46

Zato zadevna zakonodaja ne dovoljuje neizbranim ponudnikom, da vlagajo zahteve za revizijo zoper odločbo o oddaji javnega naročila, preden je sklenjena sama pogodba, ki iz tega izhaja.

47

Zato sta prva dva očitka utemeljena.

48

Po mnenju Komisije izhaja kršitev direktive o reviziji iz izjeme, ki je namenjena varovanju javnih služb v skladu s členom 65(3) zakona o javnih naročilih, v skladu s katerim se lahko pod enakimi pogoji ohranijo učinki pogodbe, če bi upravna razglasitev ničnosti resno ovirala storitve javnih služb, dokler niso sprejeti nujni ukrepi za preprečitev škode.

49

Komisija meni, da te določbe dajejo naročniku preveliko diskrecijsko pravico v zvezi z izvrševanjem upravne odločbe za razveljavitev oddaje javnega naročila in s tem pogodbe, ki iz tega izhaja.

50

Prav tako meni, da lahko zadevna določba v številnih primerih neizbranim ponudnikom onemogoči učinkovito vlaganje zahtev za revizijo, ki bi pomenila razveljavitev nezakonitih odločb naročnikov, kar je v nasprotju z obveznostjo držav članic, da skrbijo, da uporaba revizijskih postopkov iz člena 1 direktive o reviziji omogoča razveljavitev ali zagotovitev razveljavitve nezakonitih odločb, ki so jih sprejeli omenjeni naročniki. Prav tako naj bi bil ogrožen polni učinek te direktive, ker naj ničnost ali razveljavitev takih odločb ne bi imeli nobenega učinka.

51

Kraljevina Španija navaja, da sporne določbe ne predvidevajo, da bi lahko izjemoma razveljavili pogodbe zaradi ugotovitve ničnosti v skladu z javnim interesom v okviru sodnega nadzora.

52

Po mnenju te države članice Komisija ni dokazala, da naj bi bili v okviru zadevne zakonodaje postopki za ohranitev tako razveljavljenih pogodb običajni.

53

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da se ohranijo učinki pogodbe, za katero velja upravna razglasitev ničnosti v skladu s sporno zakonodajo države članice, le ob resnem oviranju storitev javnih služb.

54

Tudi iz besedila člena 65(3) zakona o javnih naročilih izhaja, da lahko taka ohranitev velja le izjemoma in takrat, ko se pričakuje sprejetje nujnih ukrepov. Poleg tega se lahko, kot je omenila Kraljevina Španija, in čemur Komisija ni nasprotovala, ta ohranitev izvaja le pod sodnim nadzorom.

55

Prav tako je očitno, da namen omenjene določbe ni oviranje izvršitve razglasitve ničnosti določene pogodbe, ampak, ker je vpleten splošni interes, preprečevati prekomerne in škodljive posledice takojšnjega izvrševanja omenjene razglasitve, ko se pričakuje sprejetje nujnih ukrepov za zagotovitev neprekinjenega delovanja javnih služb.

56

V teh okoliščinah Komisija ni dokazala, da sporna zakonodaja nasprotuje zahtevam direktive o reviziji.

57

Zato je treba tretji očitek kot neutemeljen zavrniti.

58

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da Kraljevina Španija s tem, da za naročnika ni določila obveznega roka za vročitev odločbe o oddaji javnega naročila vsem ponudnikom in da ni določila roka, ki mora preteči med oddajo javnega naročila in sklenitvijo pogodbe, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(1)(a) in (b) direktive o reviziji.

59

V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. V skladu s členom 69(3) istega poslovnika pa lahko Sodišče odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka stranka uspe samo deloma ali v izjemnih okoliščinah.

60

V tem sporu je treba upoštevati dejstvo, da tožbi ni bilo ugodeno v celoti glede neizpolnitve obveznosti, kot jo je navajala Komisija.

61

Zato je treba Kraljevini Španiji naložiti plačilo dveh tretjin vseh stroškov. Komisiji pa se naloži plačilo preostale tretjine.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: