Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o usklajevanju zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu
/* COM/2012/0584 final - 2012/0283 (COD) */
| BG | ES | CS | DA | DE | ET | EL | EN | FR | GA | IT | LV | LT | HU | MT | NL | PL | PT | RO | SK | SL | FI | SV |
| html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | html | |
| doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc | doc |
| Dvojezični izpis: BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR HU IT LT LV MT NL PL PT RO SK SL SV |
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1. OZADJE PREDLOGA
· Ozadje, cilji in utemeljitev predloga
Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (Direktiva R&TTE) vzpostavlja okvir za dajanje na trg, prost pretok in dajanje v uporabo radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme v EU. Direktiva je začela veljati leta 1999 in je pomembno vplivala na vzpostavljanje notranjega trga na tem področju.
Vključuje bistvene zahteve glede varovanja zdravja in varnosti, elektromagnetne združljivosti in preprečevanja škodljivega motenja. Te zahteve so kot v drugi zakonodaji „novega pristopa“ prenesene v tehnične zahteve v okviru neobvezujočih usklajenih standardov. Zakonodajni pristop se še vedno šteje za veljavnega, zato temeljitejša sprememba Direktive ni potrebna. Vendar so izkušnje pri izvajanju Direktive izpostavile vrsto vprašanj, ki jih je treba obravnavati[1]. Glavni cilji osnutka predloga so:
– izboljšanje ravni skladnosti z zahtevami iz Direktive in povečanje zaupanja vseh zainteresiranih strani v regulativni okvir,
– pojasnitev in poenostavitev Direktive, vključno z nekaterimi manjšimi prilagoditvami področja uporabe, da se zagotovi lažja uporaba Direktive in odstranijo nepotrebne ovire za gospodarske subjekte in javne organe.
Predlagane spremembe omogočajo tudi boljšo povezovanje Direktive s sorodno zakonodajo EU v pristojnosti Generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo, zlasti z Odločbo o radijskem spektru[2]. Predlagano besedilo temelji na uskladitvi Direktive z novim zakonodajnim okvirom za trženje proizvodov, Uredbo (EU) št. 182/2011 o izvajanju izvedbenih pooblastil Komisije in Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU).
Predlog temelji na členih 26 (Notranji trg) in 114 (Približevanje zakonodaje) PDEU.
· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog
Direktiva R&TTE v celoti usklajuje dajanje na trg EU proizvodov, ki spadajo v njeno področje uporabe. Na trg se lahko daje samo oprema, ki izpolnjuje zahteve iz Direktive, države članice pa ne smejo uvesti dodatnih omejitev, ki se na nacionalni ravni nanašajo na iste zahteve, tj. zahteve glede varovanja zdravja in varnosti, elektromagnetne združljivosti in preprečevanja škodljivega motenja. Za te proizvode se uporablja tudi druga okoljska zakonodaja EU, zlasti Direktiva o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (RoHS)[3], Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO)[4], Direktiva o baterijah[5] ter izvedbeni sklepi iz Direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov[6].
Za dajanje v uporabo in uporabo radijske opreme velja ureditev na nacionalni ravni. Pri izvajanju te pristojnosti morajo države članice izpolnjevati veljavno zakonodajo EU, zlasti:
– splošni okvir za politiko spektra iz programa za politiko radiofrekvenčnega spektra[7],
– splošna merila iz Direktive 2002/21/ES (okvirna direktiva[8]) znotraj regulativnega okvira za elektronske komunikacije,
– pogoje glede odobritve za uporabo spektra iz Direktive 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi[9]) znotraj regulativnega okvira za elektronske komunikacije,
– izvedbene ukrepe iz Odločbe 676/2002/ES (Odločba o radijskem spektru[10]), ki usklajujejo tehnične zahteve za uporabo nekaterih pasov radijskega spektra v EU in so zavezujoči za vse države članice. Primeri pasov, usklajenih na ravni EU, vključujejo pasove za GSM, UMTS in naprave kratkega dosega,
– države članice morajo skrbeti tudi za usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije.
Predlog je v skladu z načeli politike Komisije za pametno pravno ureditev[11], politike v okviru strategije Evropa 2020, zlasti v zvezi z regulativnim pregledom, ki ga predvideva politika za Unijo inovacij[12], ter programom za politiko radiofrekvenčnega spektra[13].
Pobuda je skladna z novim okvirnim zakonodajnim svežnjem, sprejetim leta 2008, ki je sestavljen iz Uredbe 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga ter Sklepa št. 768/2008 o vzpostavitvi skupnega okvira za trženje proizvodov. Sklep določa (člen 2), da se njegove določbe uporabljajo, ko se pripravlja osnutek ali sprememba zakonodaje.
2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi
Prvo javno posvetovanje o izvajanju Direktive je potekalo leta 2007. Vprašanja s posvetovanja so bila vključena v drugo poročilo o napredku pri izvajanju Direktive[14].
Komisija je leta 2010 organizirala nadaljnje javno posvetovanje o učinku nekaterih obravnavanih ukrepov. Prejela je prispevke 122 zainteresiranih strani, vključno s 50 malimi in srednje velikimi podjetji, 36 drugimi gospodarskimi subjekti, nacionalnimi organi, priglašenimi organi in organi za standardizacijo[15].
· Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Leta 2009 je bila opravljena zunanja študija o učinku različnih možnosti za izboljšanje sledljivosti izdelkov in njihove skladnosti z zahtevami Direktive[16].
Na splošno vlada visoka stopnja soglasja in podpore za uskladitev Direktive z novim okvirnim zakonodajnim svežnjem ter za pojasnitev in poenostavitev Direktive. Glede morebitne uvedbe zahteve za registracijo proizvodov pred dajanjem na trg in nekaterih ukrepov za upravno poenostavitev so mnenja bolj deljena.
3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA
· Pravna podlaga
Člena 26 in 114 PDEU.
· Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti
Ukrepi na ravni EU so potrebni za prilagoditev, pojasnitev ali poenostavitev določb zakonodaje o notranjem trgu na zadevnem področju. Predlog usklajuje bistvene in upravne zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da se omogoči dostop do trga EU, pri čemer so prednosti predloga v primerjavi z več podobnimi ukrepi posameznih držav članic očitne.
V skladu z načelom sorazmernosti predlagane spremembe ne presegajo tega, kar je potrebno za uresničitev zastavljenih ciljev. Nove ali spremenjene obveznosti ne predstavljajo nepotrebne obremenitve in stroškov za industrijo, zlasti za mala in srednja podjetja, ali nacionalne organe. Če je bilo ugotovljeno, da imajo spremembe negativne učinke, je bila opravljena analiza, da bi se zagotovil najprimernejši odziv na ugotovljene težave. Številne spremembe prispevajo k večji jasnosti obstoječe direktive brez uvedbe novih zahtev.
· Izbira instrumentov
Predlog bo veljavno Direktivo 1999/5/ES zamenjal z novo direktivo, ki jo bodo države članice prenesle z nacionalnimi pravnimi instrumenti.
4. PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog je skladen z veljavnim večletnim finančnim okvirom: vsi ukrepi ali dejavnosti iz predlagane direktive so skladni in združljivi z veljavnim in prihodnjim večletnim finančnim okvirom (2014 – 2020), kakor ga predlaga Komisija.
Predlog vključuje možnost, da se za nekatere kategorije radijske opreme pred dajanjem na trg zahteva registracija. Če bi se ta možnost uporabila, bi Komisija morala vzpostaviti in urejati podatkovno bazo. V razpoložljivi oceni stroškov je upoštevana investicija v višini 300 000 EUR in letni stroški vzdrževanja v višini 30 000 EUR.
5. NEOBVEZNI ELEMENTI
· Poenostavitev in znižanje upravnih stroškov
Namen predloga je pojasniti uporabo Direktive in odpraviti nepotrebne upravne obremenitve za podjetja in uprave s povečanjem prožnosti spektra in poenostavitvijo upravnih postopkov za njegovo uporabo. Predlog je del tekočega programa Komisije za posodobitev in poenostavitev pravnega reda ter njenega delovnega in zakonodajnega programa z evidenčno št. 2009/ENTR/021.
· Pregled
Predlog Komisiji nalaga, da štiri leta po začetku veljavnosti Direktive in nato vsakih pet let pregleda izvajanje Direktive in o tem pripravi poročilo.
· Obveščanje držav članic
Države članice tri leta po začetku veljavnosti Direktive in nato vsaki dve leti Komisijo obvestijo o prenašanju Direktive in pošljejo poročilo o njeni uporabi.
· Evropski gospodarski prostor
Predlagani akt zadeva EGP in bi se zato morala njegova uporaba ustrezno razširiti.
· Podrobna obrazložitev predloga
Najpomembnejši elementi predloga za pregled Direktive so:
1. Uskladitev s Sklepom 768/2008/ES o skupnem okviru za trženje proizvodov:
– člen 2 vsebuje opredelitve iz poglavja R1 Sklepa 768/2008/ES,
– členi 10 do 15 vsebujejo obveznosti gospodarskih subjektov iz poglavja R2 Sklepa 768/2008/ES,
– člen 17 in Priloge III, IV in V vsebujejo tri module za ugotavljanje skladnosti iz Priloge II k Sklepu 768/2008/ES,
– členi 22 do 38 vsebujejo obveznosti priglasitve organov za ugotavljanje skladnosti iz poglavja R4 Sklepa 768/2008/ES,
– členi 39 do 43 vsebujejo poenostavljene zaščitne postopke iz poglavja R5 Sklepa 768/2008/ES.
2. Člen 2(1) na novo opredeljuje „radijsko opremo“ in s tem razmejuje spremenjeno področje uporabe Direktive: nova opredelitev vključuje vso in izključno opremo za prenos signalov z uporabo radijskega spektra, ne glede na to, ali je prenos signalov namenjen komunikaciji ali drugim namenom. Bistvena zahteva iz člena 3(2) je ustrezno prilagojena in se nanaša samo na prenesene signale.
Zato se predlaga nov naslov Direktive: „Direktiva o usklajevanju zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu“.
3. Člen 3(3)(a) omogoča, da se predpiše interoperabilnost radijske opreme z dodatki, kot so polnilniki.
4. Člen 3(3)(g) omogoča zahtevo, da se pri programsko definirani radijski opremi zagotovi združevanje samo usklajenih kombinacij programske in strojne opreme. Člen 4 omogoča, da se sprejmejo ukrepi, ki preprečujejo, da bi ta zakonska zahteva povzročila ovire za konkurenco na trgu za neodvisne ponudnike programske opreme.
5. Člen 5 uvaja možnost, da se na podlagi podatkov o skladnosti, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 47(1), zahteva registracija kategorij proizvodov z nizko skladnostjo v centralnem sistemu.
6. Člen 7 pojasnjuje povezavo med Direktivo R&TTE ter zakonodajo na ravni EU in nacionalno zakonodajo o uporabi radijskega spektra.
7. Poenostavitev in zmanjšanje upravnih obremenitev:
– nova opredelitev radijske opreme iz člena 2(1) vzpostavlja jasno razmejitev področja uporabe Direktive 2004/108/ES (Direktiva EMC[17]),
– čisti sprejemniki in stacionarni terminali ne spadajo več v področje uporabe zadevne direktive, temveč Direktive 2004/108/ES in Direktive 2006/95/ES[18] ali pa Direktive 2004/108/ES in Direktive 2001/95/ES[19], odvisno od njihove napetosti; to prinaša zmanjšanje upravnih obveznosti,
– opusti se zahteva za priglasitev dajanja na trg opreme, ki uporablja frekvenčne pasove, ki niso usklajeni po celotni EU (sedanji člen 6(4)),
– opusti se obveznost namestitve razpoznavnega znaka razreda opreme na proizvod (sedanja Priloga VII(5)),
– opusti se zahteva za namestitev oznake CE na navodilih za uporabo (sedanja Priloga VII(3)),
– zahteve glede podpiranja konkurence na trgu za terminale (sedanji člen 4(2) in člen 7(3) do (5)) se črtajo iz besedila Direktive. Podobne zahteve veljajo v okviru Direktive 2008/63/ES[20].
8. Uskladitev s Pogodbo o delovanju Evropske unije in Uredbo št. 182/2011 o izvajanju izvedbenih pooblastil Komisije:
– postopki za izvajanje izvedbenih in prenesenih pooblastil so določeni v členih 44 (Postopek v odboru) in 45 (Izvajanje pooblastila),
– izvedbena pooblastila so predlagana v členu 8(3) (Določitev razredov opreme) in členu 10(9) (Predstavitev podatkov o geografskem območju za uporabo in omejitev uporabe radijske opreme),
– prenesena pooblastila so predlagana v členu 2(3) (sprememba Priloge II, ki navaja seznam opreme, ki se glede na opredelitev šteje/ne šteje za radijsko opremo, zaradi prilagoditve tehničnemu napredku), členu 3(3) (dodatne bistvene zahteve), členu 4(2) (obveščanje o skladnosti programsko definirane radijske opreme) in členu 5(2) (zahteve za registracijo nekaterih kategorij radijske opreme).
2012/0283 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o usklajevanju zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[21],
po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov[22],
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme[23] je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so predvidene dodatne spremembe, bi jo bilo treba zaradi jasnosti nadomestiti.
(2) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93[24] določa pravila o akreditaciji organov za ugotavljanje skladnosti, zagotavlja okvir za nadzor trga proizvodov in proizvodov iz tretjih držav ter določa glavna načela glede oznake CE.
(3) Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS[25] določa skupni okvir splošnih načel in referenčnih določb za uporabo v zakonodaji, s katero se usklajujejo pogoji za trženje proizvodov, da se zagotovi skladna podlaga za spremembo ali prenovitev navedene zakonodaje. Zato bi bilo treba Direktivo 1999/5/ES prilagoditi navedenemu sklepu.
(4) Bistvene zahteve iz Direktive 1999/5/ES za stacionarno terminalsko opremo, tj. varovanje zdravja, varnost in elektromagnetna združljivost, ustrezno vključujeta Direktiva 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej[26] in Direktiva 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo in razveljavitvi Direktive 89/336/EGS[27]. Ta direktiva se zato ne bi smela uporabljati za stacionarno terminalsko opremo.
(5) Vprašanja konkurence na trgu za terminalsko opremo ustrezno obravnava Direktiva Komisije 2008/63/ES z dne 20. junija 2008 o konkurenci na trgih za telekomunikacijsko terminalsko opremo[28], zlasti z zahtevo, da nacionalni regulativni organi za dostop do omrežij zagotovijo objavo podrobnih tehničnih specifikacij vmesnikov. Zato v to direktivo ni treba vključiti zahtev za lajšanje konkurence na trgu za terminalsko opremo iz Direktive 2008/63/ES.
(6) Če oprema za izpolnjevanje svojega namena oddaja radijske valove, gre za sistematično uporabo radijskega spektra. Za zagotavljanje učinkovite uporabe spektra in preprečevanje škodljivega motenja bi moralo področje uporabe te direktive zajemati vso tako opremo, ne glede na to, ali se oprema lahko uporablja za komunikacijo ali ne.
(7) Glede na izkušnje je za nekatere proizvode težko določiti, ali spadajo v področje uporabe Direktive 1999/5/ES. Zlasti pri proizvodih, ki so nastali kot rezultat tehnološkega napredka in jih je težko kategorizirati, je treba določiti kategorije proizvodov, ki so oz. niso zajete v opredelitvi radijske opreme. Za dopolnila ali spremembe nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za spremembo Priloge II zaradi prilagoditve tehničnemu napredku.
(8) Bistvene zahteve s področja varnosti iz Direktive 2006/95/ES v zadostni meri zajemajo radijsko opremo, zato bi se bilo treba na njih sklicevati in jih uporabljati v tej direktivi. Zaradi izogibanja nepotrebnemu podvajanju določb, ki niso bistvene zahteve, se Direktiva 2006/95/ES ne bi smela uporabljati za radijsko opremo.
(9) Bistvene zahteve na področju elektromagnetne združljivosti iz Direktive 2004/108/ES v zadostni meri zajemajo radijsko opremo, zato bi se bilo treba na njih sklicevati in jih uporabljati v tej direktivi. Zaradi izogibanja nepotrebnemu podvajanju določb, ki niso bistvene zahteve, se Direktiva 2004/108/ES ne bi smela uporabljati za radijsko opremo.
(10) Za preprečevanje škodljivega motenja bi bilo treba zagotoviti učinkovito uporabo radijskega spektra glede na najnovejši razvoj tehnike.
(11) Čeprav sprejemniki sami ne povzročajo škodljivega motenja, so na podlagi bistvenih zahtev iz Direktive 2004/108/ES sposobnosti sprejemanja vse bolj pomemben vidik pri zagotavljanju učinkovite uporabe radijskega spektra s povečanjem odpornosti sprejemnikov proti motnjam in neželenim signalom.
(12) Glede zmožnosti sprejemanja za sprejemno opremo veljajo bistvene zahteve iz Direktive 2004/108/ES, zlasti v zvezi z neželenimi signali zaradi učinkovite uporabe skupnih ali sosednjih frekvenčnih pasov, zato take opreme ni treba vključiti v področje uporabe te direktive.
(13) V nekaterih primerih je morda potrebno medsebojno delovanje z drugo radijsko opremo preko omrežij in povezovanje z vmesniki ustreznega tipa na celem območju Unije; interoperabilnost radijske opreme z dodatki, kot so polnilniki, lahko poenostavi uporabo radijske opreme in zmanjša nepotrebne odpadke.
(14) Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti uporabnikov radijske opreme ter zaščita pred goljufijami se lahko okrepita s posebnimi funkcijami radijske opreme. V določenih primerih bi morala zato biti radijska oprema zasnovana tako, da bi podpirala navedene funkcije.
(15) Radijska oprema je lahko ključna pri zagotavljanju dostopa do reševalnih služb. V določenih primerih bi morala zato biti radijska oprema zasnovana tako, da bi podpirala funkcije za zagotavljanje dostopa do navedenih storitev.
(16) Radijska oprema je pomembna za blaginjo in zaposlitev invalidov, ki predstavljajo znaten in naraščajoč del prebivalstva držav članic. Zato bi morala biti radijska oprema v določenih primerih zasnovana tako, da bi jo invalidi lahko uporabljali brez prilagoditev ali z minimalnimi prilagoditvami.
(17) Na skladnost nekaterih kategorij radijske opreme z bistvenimi zahtevami lahko vplivajo namestitev programske opreme ali spremembe obstoječe programske opreme. Uporabnik, radijska oprema ali tretja oseba bi lahko imela možnost namestitve programske opreme v radijsko opremo, samo če to ne vpliva na skladnost radijske opreme z veljavnimi bistvenimi zahtevami.
(18) Treba je zagotoviti možnost uvedbe dodatnih zahtev glede interoperabilnosti, zasebnosti uporabnikov, zaščite pred goljufijami, lažje uporabe za invalide, dostopa do reševalnih služb ali preprečevanja nezdružljivih kombinacij programske in radijske opreme. Za dopolnila ali spremembe nekaterih nebistvenih elementov iz te direktive bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s specifikacijo kategorij ali razredov radijske opreme, ki morajo biti usklajeni z dodatnimi bistvenimi zahtevami glede interoperabilnosti, zasebnosti uporabnikov, zaščite pred goljufijami, lažje uporabe za invalide, dostopa do reševalnih služb ali preprečevanja nezdružljivih kombinacij programske in radijske opreme.
(19) Preverjanje skladnosti kombinacij radijske in programske opreme se ne bi smelo zlorabiti za preprečevanje uporabe programske opreme neodvisnih proizvajalcev. Dostop javnih organov, proizvajalcev in uporabnikov do podatkov o skladnosti načrtovanih kombinacij radijske in programske opreme bi moral prispevati k olajševanju konkurence. Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za dopolnila ali spremembe nekaterih nebistvenih elementov iz te direktive sprejme akte glede specifikaciji kategorij ali razredov radijske opreme, za katero morajo proizvajalci zagotoviti podatke o skladnosti načrtovanih kombinacij radijske in programske opreme, ter glede podatkov, ki jih je treba predložiti, in pravil o objavljanju navedenih podatkov.
(20) Zahteva za registracijo radijske opreme, namenjene na trg, v centralni podatkovni bazi bi lahko izboljšala učinkovitost nadzora trga in tako prispevala k zagotavljanju visoke ravni skladnosti s to direktivo. Taka zahteva pomeni dodatno obremenitev za gospodarske subjekte in bi zato morala biti uvedena samo za tiste kategorije radijske opreme, ki ne dosegajo visoke stopnje skladnosti. Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za dopolnila ali spremembe nekaterih nebistvenih elementov iz te direktive sprejme akte glede določanja ustreznih kategorij radijske opreme, ki bi jo bilo treba registrirati v centralni podatkovni bazi na podlagi podatkov o skladnosti, predloženih državam članicam, ter glede opredelitve podatkov, ki bi jih bilo treba registrirati, pravil, ki se uporabljajo za registracijo, in dodelitve registrske številke.
(21) Treba bi bilo omogočiti prost promet radijske opreme, ki izpolnjuje ustrezne bistvene zahteve. Omogočiti bi bilo treba, da se taka oprema da v uporabo in uporablja v skladu s svojo namembnostjo, in sicer, kjer je to ustrezno, v skladu s pravili o dovoljenjih za uporabo radijskega spektra in zagotavljanju zadevnih storitev.
(22) V izogib nepotrebnim oviram v trgovini z radijsko opreme znotraj notranjega trga Unije bi morale države članice v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov[29] druge države članice in Komisijo obvestiti o svojih projektih na področju tehničnih uredb, npr. glede radijskih vmesnikov, kar pa ne velja za projekte, ki so v skladu z zavezujočimi akti Unije, kot so izvedbeni ukrepi v okviru Odločbe št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti[30].
(23) Zagotavljanje podatkov o enakovrednosti reguliranih radijskih vmesnikov in pogojev za njihovo uporabo odpravlja ovire pri dostopu radijske opreme do notranjega trga. Komisija bi zato morala oceniti in ugotoviti enakovrednost navedenih reguliranih radijskih vmesnikov in te podatke objaviti v obliki razredov radijske opreme.
(24) V skladu z Odločbo Komisije 2007/344/ES z dne 16. maja 2007 o usklajeni dostopnosti informacij glede uporabe spektra v Skupnosti[31] morajo države članice za internetno objavo primerljivih podatkov o uporabi spektra v vsaki državi članici uporabiti Sistem obveščanja o frekvencah ERO (EFIS), ki ga je vzpostavil Evropski urad za radiokomunikacije (ERO). Proizvajalci lahko, preden dajo radijsko opremo na trg, v EFIS poiščejo podatke o frekvencah za vse države članice Unije in tako ocenijo, ali in pod kakšnimi pogoji se lahko taka radijska oprema uporablja v posameznih državah članicah. Zato v to direktivo ni treba vključiti dodatnih določb, npr. o predhodnem obveščanju proizvajalcev o pogojih uporabe radijske opreme, ki uporablja neusklajene frekvenčne pasove.
(25) Za spodbujanje raziskovalnih in predstavitvenih dejavnosti bi bilo treba zagotoviti možnost, da se radijska oprema, ki ni v skladu s to direktivo in je ni mogoče dati na trg, razstavlja na sejmih, razstavah in podobnih dogodkih, pod pogojem, da razstavljavci obiskovalcem zagotovijo dovolj podatkov.
(26) Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost proizvodov, in sicer v povezavi s svojo vlogo v dobavni verigi, da se zagotovijo visoka raven varovanja zdravja in varnosti, elektromagnetne združljivosti, učinkovite uporabe spektra za preprečevanje škodljivega motenja in pravična konkurenca na trgu Unije.
(27) Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali izvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so na trgu dostopni samo tisti proizvodi, ki so v skladu s to direktivo. Treba je določiti jasno in sorazmerno delitev obveznosti, ki ustreza vlogi vsakega subjekta v postopku dobave in distribucije.
(28) Proizvajalec, ki natančno pozna postopek načrtovanja in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo celotnega postopka ugotavljanja skladnosti. Postopek ugotavljanja skladnosti bi torej moral ostati obveznost proizvajalca.
(29) Proizvajalec bi moral predložiti dovolj podatkov o načrtovani uporabi opreme, da bi se ta lahko uporabljala v skladu z bistvenimi zahtevami. Taki podatki po potrebi vključujejo opis dodatkov, kot so antene, in komponent, kot je programska oprema, ter specifikacije postopka namestitve opreme.
(30) Ugotovljeno je bilo, da zahteva po vključitvi izjave EU o skladnosti iz Direktive 1999/5/ES poenostavlja in izboljšuje obveščanje in učinkovitost nadzora trga. Možnost za poenostavljeno izjavo EU o skladnosti zmanjšuje obremenitev v zvezi s to zahtevo, ne da bi pri tem zmanjšala njeno učinkovitost, zato bi morala biti vključena v to direktivo.
(31) Nujno je treba zagotoviti, da so proizvodi iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, v skladu z zahtevami iz te direktive, zlasti pa je treba zagotoviti, da so proizvajalci opravili ustrezno ugotavljanje skladnosti navedenih proizvodov. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da so proizvodi, ki jih dajejo na trg, skladni z zahtevami iz te direktive, in da na trg ne dajejo proizvodov, ki niso v skladu s temi zahtevami ali pomenijo tveganje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo uvozniki zagotoviti, da so bili opravljeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da je označevanje proizvodov in dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo nadzornim organom za pregled.
(32) Distributer omogoča dostopnost radijske opreme na trgu, potem ko jo da proizvajalec ali uvoznik na trg, ter bi moral delovati skrbno in zagotoviti, da njegovo ravnanje z radijsko opremo ne vpliva negativno na skladnost radijske opreme.
(33) Pri dajanju radijske opreme na trg bi moral vsak uvoznik na radijski opremi navesti svoje ime in naslov, na katerem je dosegljiv. Izjema bi morali biti primeri, v katerih velikost ali narava opreme tega ne omogočata. To vključuje primere, kjer bi moral uvoznik odpreti embalažo, da bi lahko na radijski opremi navedel svoje ime in naslov.
(34) Vsak gospodarski subjekt, ki da radijsko opremo na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali pa spremeni radijsko opremo na tak način, da lahko ogrozi izpolnjevanje zahtev iz te direktive, bi se moral šteti za proizvajalca in bi moral zato prevzeti obveznosti proizvajalca.
(35) Distributerji in uvozniki, ki so blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in bi morali biti pripravljeni na dejavno udeležbo ter navedenim organom zagotoviti vse potrebne podatke v zvezi z zadevno radijsko opremo.
(36) Zagotavljanje sledljivosti radijske opreme po vsej dobavni verigi prispeva k preprostejšemu in učinkovitejšemu nadzoru trga. Učinkovit sistem sledljivosti olajša nalogo organov za nadzor trga, da izsledijo gospodarske subjekte, ki so omogočili dostopnost neustrezne radijske opreme na trgu.
(37) Ta direktiva bi morala biti omejena na navedbo bistvenih zahtev. Za lažje ugotavljanje skladnosti z navedenimi zahtevami je treba določiti domnevo o skladnosti za radijsko opremo, ki je v skladu z usklajenimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. […/…]. [o evropski standardizaciji][32] za namene navedbe podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev.
(38) Uredba (EU) št. [../..] [o evropski standardizaciji] določa postopek za pripombe k usklajenim standardom, kadar navedeni standardi ne izpolnjujejo v celoti zahtev iz te direktive.
(39) Da lahko gospodarski subjekti dokažejo in pristojni organi zagotovijo, da je radijska oprema, dostopna na trgu, skladna z bistvenimi zahtevami, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. Sklep št. 768/2008/ES določa module za postopke ugotavljanja skladnosti, ki vključujejo postopke od najmanj do najbolj strogega, sorazmerno s stopnjo tveganja in stopnjo zahtevane varnosti. Za zagotovitev medsektorske skladnosti in preprečitev ad hoc možnosti bi bilo treba med navedenimi moduli izbrati postopke ugotavljanja skladnosti.
(40) Proizvajalci bi morali pripraviti izjavo EU o skladnosti, da se zagotovijo podrobni podatki o skladnosti radijske opreme z zahtevami iz te direktive in druge zadevne usklajevalne zakonodaje Unije.
(41) Oznaka CE, ki pomeni ustreznost proizvoda, je vidni rezultat celotnega postopka, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela, ki urejajo oznako CE, so določena v Uredbi (ES) št. 765/2008. Pravila, ki urejajo namestitev oznake CE, bi bilo treba določiti v tej direktivi.
(42) Zahteva za namestitev oznake CE na proizvode je pomembna za obveščanje potrošnikov in javnih organov. Možnost iz Direktive 1999/5/ES za namestitev pomanjšane oznake CE na manjšo opremo, pod pogojem, da oznaka ostane vidna in čitljiva, je pripomogla k poenostavljeni uporabi take opreme, ne da bi se zmanjšala njena učinkovitost, zato bi jo bilo treba vključiti v to direktivo.
(43) Ugotovljeno je bilo, da zahteva iz Direktive 1999/5/ES za namestitev oznake CE na embalažo opreme poenostavlja nadzor trga in bi jo bilo zato treba vključiti v to direktivo.
(44) Postopki ugotavljanja skladnosti iz te direktive zahtevajo posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih države članice priglasijo Komisiji.
(45) Izkušnje so pokazale, da merila iz Direktive 1999/5/ES, ki jih morajo organi za ugotavljanje skladnosti izpolnjevati za priglasitev Komisiji, ne zadostujejo za zagotovitev enako visoke stopnje učinkovitosti priglašenih organov po vsej Uniji. Zato je bistveno, da vsi priglašeni organi opravljajo svoje funkcije enako in pod pogoji poštene konkurence. To zahteva določitev obveznih zahtev za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti.
(46) Za zagotovitev dosledne ravni kakovosti ugotavljanja skladnosti je prav tako treba določiti zahteve za priglasitvene organe in druge organe, vključene v ugotavljanje skladnosti, priglaševanje in spremljanje priglašenih organov.
(47) Če organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili iz usklajenih standardov, bi moral veljati za skladnega z ustreznimi zahtevami iz te direktive.
(48) Sistem iz te direktive bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008. Ker je akreditacija pomembno sredstvo za preverjanje usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, bi jo bilo treba uporabljati tudi za namene priglasitve.
(49) Pregledno akreditacijo, kot je določena v Uredbi (ES) št. 765/2008 za zagotovitev potrebne stopnje zaupanja v potrdila o skladnosti, bi morali javni nacionalni organi po vsej Uniji šteti za prednostno sredstvo za dokazovanje tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti. Vendar pa lahko nacionalni organi menijo, da razpolagajo z ustreznimi sredstvi, s katerimi lahko sami opravijo to presojo. Za zagotovitev primerne stopnje verodostojnosti vrednotenja, ki ga opravijo drugi nacionalni organi, bi morali v takih primerih ti organi Komisiji in drugim državam članicam predložiti potrebno dokumentacijo, da ovrednoteni organi za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo ustrezne zakonske zahteve.
(50) Organi za ugotavljanje skladnosti za svoje dejavnosti, povezane z ugotavljanjem skladnosti, pogosto najemajo podizvajalce ali jih prenesejo na hčerinsko podjetje. Za ohranitev zahtevane ravni zaščite za radijsko opremo, ki bo dana na trg Unije, je za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti bistveno, da podizvajalci in hčerinska podjetja za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da vrednotenje usposobljenosti in delovanja organov, ki bodo priglašeni, ter spremljanje organov, ki so že bili priglašeni, vključuje tudi dejavnosti podizvajalcev in hčerinskih podjetij.
(51) Treba je povečati učinkovitost in preglednost priglasitvenega postopka ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da se omogoči priglaševanje prek spleta.
(52) Ker priglašeni organi svoje storitve lahko ponujajo na celotnem ozemlju Unije, je primerno, da imajo druge države članice in Komisija priložnost, da izrazijo svoje pripombe glede priglašenega organa. Zato je treba določiti obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi in pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.
(53) Za namene konkurenčnosti je ključnega pomena, da priglašeni organi uporabljajo postopke ugotavljanja skladnosti brez nepotrebne obremenitve gospodarskih subjektov. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti usklajenost tehnične uporabe postopkov ugotavljanja skladnosti. To je mogoče doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem priglašenih organov.
(54) Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila o nadzoru trga Unije in preverjanju proizvodov, danih na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 uporabljajo za radijsko opremo.
(55) Direktiva 1999/5/ES že določa zaščitni postopek, ki se uporablja samo v primeru nestrinjanja med državami članicami o ukrepih, ki jih država članica izvaja. Za večjo preglednost in krajši čas postopka je treba izboljšati obstoječe postopke iz zaščitnih klavzul, da bodo učinkovitejši in bodo črpali iz izkušenj držav članic.
(56) Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, ki omogoča zainteresiranim stranem, da so obveščene o bodočih ukrepih, povezanih z radijsko opremo, ki predstavlja tveganje za zdravje in varnost ljudi ali druge javne interese, ki jih zajemajo bistvene zahteve iz te direktive. Organom za nadzor trga naj bi omogočal, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede take opreme ukrepajo prej.
(57) Kadar se države članice in Komisija strinjajo glede upravičenosti ukrepa, ki ga sprejme država članica, nadaljnja udeležba Komisije ni potrebna, razen kadar je neizpolnjevanje posledica pomanjkljivosti usklajenega standarda.
(58) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[33].
(59) Komisija mora zlasti med svojim pripravljalnim delom za delegirane akte opraviti ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
(60) Države članice bi morale določiti pravila za kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in zagotoviti njihovo izvajanje. Navedene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
(61) Treba je določiti prehodno ureditev, ki zagotavlja omogočanje dostopnosti in dajanje v uporabo radijske opreme, ki je že bila dana na trg v skladu z Direktivo 1999/5/ES.
(62) Ker cilja te direktive – zagotovitve, da radijska oprema na trgu izpolnjuje zahteve za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja in varnosti, elektromagnetne združljivosti in učinkovite uporabe spektra za preprečevanje škodljivega motenja ter hkrati zagotovitve delovanje notranjega trga – države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker je ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(63) Države članice so se v skladu s skupno politično deklaracijo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli Direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov upravičeno –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta direktiva vzpostavlja regulativni okvir za omogočanje dostopnosti na trgu in dajanje v uporabo radijske opreme.
2. Ta direktiva se ne uporablja za opremo, našteto v Prilogi I.
3. Ta direktiva se ne uporablja za radijsko opremo, ki se uporablja izključno za dejavnosti v zvezi z javno varnostjo, obrambo, državno varnostjo (vključno z gospodarskim blagostanjem države v primeru dejavnosti, ki se nanašajo na zadeve državne varnosti) in dejavnosti države na področju kazenskega prava.
4. Z izjemo primerov iz člena 3(1)(a) radijska oprema, ki spada v področje uporabe te direktive, ni predmet Direktive 2006/95/ES,.
Člen 2
Opredelitev pojmov
1. Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) „radijska oprema“ je proizvod, ki za izpolnjevanje svoje namenskosti oddaja radijske valove, ali proizvod, ki ga mora dopolnjevati dodatek, kot je antena, da lahko za izpolnjevanje svoje namenskosti oddaja radijske valove;
(2) „radijski valovi“ so elektromagnetni valovi s frekvencami od 9 kHz do 3000 GHz, ki se razširjajo po prostoru brez umetnega vodila;
(3) „vmesnik“ je radijski vmesnik, ki določa pot radijskih valov med radijsko opremo in ustreznimi tehničnimi specifikacijami;
(4) „razred radijske opreme“ je razred, ki določa posebne kategorije radijske opreme, ki po tej direktivi veljajo za podobne, in tiste vmesnike, za katere je oprema zasnovana;
(5) „škodljivo motenje“ je škodljivo motenje iz Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta[34];
(6) „omogočiti dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo radijske opreme za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;
(7) „dajanje na trg“ pomeni, da je radijska oprema prvič dostopna na trgu Evropske unije;
(8) „proizvajalec“ je vsaka fizična ali pravna osebo, ki proizvaja radijsko opremo, ali za katero se taka radijska oprema načrtuje ali izdeluje in ki trži to opremo pod svojim imenom ali blagovno znamko;
(9) „pooblaščeni zastopnik“ je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki je prejela pisno pooblastilo od proizvajalca, da v zvezi s posebnimi nalogami nastopa v njegovem imenu;
(10) „uvoznik“ je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki da radijsko opremo iz tretje države na trg v Evropski uniji;
(11) „distributer“ je vsaka fizična ali pravna oseba v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik in ki omogoči dostopnost radijske opreme na trgu;
(12) „gospodarski subjekti“ so proizvajalci, pooblaščeni zastopniki, uvozniki in distributerji;
(13) „tehnična specifikacija“ je dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati radijska oprema;
(14) „usklajeni standard“ je usklajeni standard iz člena 2(1)(c) Uredbe (EU) št. [../..] [o evropski standardizaciji][35];
(15) „akreditacija“ je akreditacija iz Uredbe (ES) št. 765/2008;
(16) „nacionalni akreditacijski organ“ je nacionalni akreditacijski organ iz Uredbe (ES) št. 765/2008;
(17) „ugotavljanje skladnosti“ je proces ugotavljanja, ali so bistvene zahteve glede radijske opreme izpolnjene;
(18) „organ za ugotavljanje skladnosti“ je organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti;
(19) „odpoklic“ je vsak ukrep za vrnitev radijske opreme, ki je že dostopna uporabniku;
(20) „umik“ je vsak ukrep za preprečitev omogočanja dostopnosti radijske opreme iz dobavne verige na trgu;
(21) „oznaka CE“ je oznaka, s katero proizvajalec izjavlja, da je radijska oprema skladna z veljavnimi zahtevami iz usklajevalne zakonodaje Evropske unije, ki predpisuje njeno namestitev;
(22) „usklajevalna zakonodaja Unije“ je vsaka zakonodaja Unije, ki usklajuje pogoje za trženje proizvodov.
2. Za namene točke 1 odstavka 1 tega člena se proizvodi iz točke 1 Priloge II štejejo za radijsko opremo, proizvodi iz točke 2 Priloge II pa ne.
3. Komisija je pooblaščena, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku v skladu s členom 45 sprejme delegirane akte, ki spreminjajo Prilogo II.
Člen 3
Bistvene zahteve
1. Radijska oprema je izdelana tako, da zagotavlja:
(a) varovanje zdravja ter varnosti uporabnika in vsake druge osebe, vključno s cilji v zvezi z varnostnimi zahtevami iz Direktive 2006/95/ES, vendar brez uporabe napetostne meje;
(b) varovanje elektromagnetne združljivosti iz Direktive 2004/108/ES, vključno zlasti z ravnmi odpornosti, ki vodijo k izboljšanju učinkovite uporabe skupnih ali sosednjih frekvenčnih pasov.
2. Radijska oprema je izdelana tako, da preneseni signali učinkovito uporabljajo spekter, dodeljen prizemni/vesoljski radijski komunikaciji, in orbitalne vire, tako da ne pride do škodljivega motenja. To zahtevo lahko izpolnjuje samo radijska oprema, ki se lahko v vsaj eni državi članici upravlja brez kršenja veljavnih zahtev o uporabi spektra.
3. Radijska oprema je izdelana tako, da izpolnjuje naslednje bistvene zahteve:
(a) radijska oprema medsebojno deluje z dodatki in/ali preko omrežij medsebojno deluje z drugo radijsko opremo in/ali se lahko na celem območju Unije poveže z vmesniki ustreznega tipa;
(b) radijska oprema ne škodi omrežju ali njegovemu delovanju ter ne zlorablja sredstev omrežja in s tem povzroča nesprejemljivo poslabšanje storitev;
(c) radijska oprema vsebuje zaščitne naprave za zagotavljanje zaščite osebnih podatkov in zasebnosti uporabnikov in naročnikov;
(d) radijska oprema podpira nekatere funkcije za preprečevanje goljufij;
(e) radijska oprema podpira nekatere funkcije za dostop do reševalnih služb;
(f) radijska oprema podpira nekatere funkcije, ki invalidom olajšujejo uporabo;
(g) radijska oprema podpira nekatere funkcije, ki zagotavljajo, da se v radijsko opremo lahko vgradi samo tista programska oprema, katere kombinacija z radijsko opremo je dokazano združljiva.
Komisija je v skladu s členom 45 pristojna za sprejetje delegiranih aktov o tem, na katere kategorije in razrede radijske opreme se nanašajo zahteve od (a) to (g) iz prvega pododstavka.
Člen 4
Zagotavljanje podatkov o skladnosti kombinacij programske in radijske opreme
1. Proizvajalci radijske in programske opreme za predvideno uporabo državam članicam in Komisiji predložijo podatke o skladnosti načrtovanih kombinacij radijske in programske opreme z bistvenimi zahtevami iz člena 3.
2. Komisija je v skladu s členom 45 pristojna za sprejetje delegiranih aktov o tem, na katere kategorije ali razrede radijske opreme se nanaša zahteva iz prvega odstavka, ter o zahtevanih podatkih in operativnih pravilih za zagotavljanje podatkov o skladnosti.
Člen 5
Registracija radijske opreme iz nekaterih kategorij
1. Od [datum – štiri leta po začetku veljavnosti direktive] proizvajalci pred dajanjem na trg registrirajo tipe radijske opreme iz kategorij z nizko stopnjo skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3 v centralni sistem iz tretjega odstavka. Komisija vsakemu registriranemu tipu radijske opreme dodeli registrsko številko, ki jo proizvajalci namestijo na radijsko opremo, namenjeno na trg.
2. Komisija je v skladu s členom 45 pristojna za sprejetje delegiranih aktov o tem, na katere kategorije radijske opreme se nanaša zahteva iz prvega odstavka, upoštevajoč podatke o skladnosti opreme, ki so jih predložile države članice v skladu s členom 47(1), podatke za registracijo, operativna pravila za registracijo in operativna pravila za namestitev registrske številke na radijsko opremo.
3. Komisija vzpostavi centralni sistem, v katerem proizvajalci lahko registrirajo zahtevane podatke.
Člen 6
Dajanje v promet
Države članice zagotovijo, da je radijska oprema dostopna na trgu samo, če je skladna s to direktivo, pravilno nameščena in vzdrževana ter se uporablja za predvidene namene.
Člen 7
Dajanje v uporabo in uporaba
Države članice dovolijo dajanje v uporabo in uporabo radijske opreme za predvidene namene, če je skladna s to direktivo. Brez poseganja v obveznosti držav članic iz Odločbe št. 676/2002/ES in v pogoje, priložene dovoljenjem za uporabo frekvenc, skladnih z zakonodajo Unije, zlasti iz člena 9(3) in (4) Direktive 2002/21/ES, države članice lahko uvedejo dodatne zahteve za dajanje v uporabo in/ali uporabo radijske opreme samo iz razlogov, povezanih z učinkovito uporabo radijskega spektra, preprečevanjem škodljivih motenj ali javnim zdravjem.
Člen 8
Priglasitev specifikacij vmesnikov in razredov radijske opreme
1. Države članice v skladu s postopkom iz Direktive 98/34/ES priglasijo vmesnike, ki jih nameravajo regulirati.
2. Pri ocenjevanju združljivosti radijske opreme z reguliranimi vmesniki države članice upoštevajo enakovrednost med radijskimi vmesniki, ki so jih priglasile druge države članice.
3. Komisija ugotovi enakovrednost med priglašenimi vmesniki in dodeli razred radijske opreme, podatki o tem pa so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 44(2).
Člen 9
Prost pretok radijske opreme
1. Zaradi razlogov v zvezi z vidiki iz te direktive države članice na svojem ozemlju ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja na trgi radijske opreme, skladne s to direktivo.
2. Na strokovnih sejmih, razstavah, predstavitvah in podobnih dogodkih države članice ne ovirajo razstavljanja radijske opreme, ki ni skladna s to direktivo, če viden znak jasno opozarja na to, da se ta radijska oprema lahko trži ali uporablja šele, ko bo skladna s to direktivo.
POGLAVJE II
OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV
Člen 10
Obveznosti proizvajalcev
1. Proizvajalci pri dajanju radijske opreme na trg zagotovijo, da je bila ta oblikovana in izdelana v skladu z bistvenimi zahtevami iz člena 3.
2. Proizvajalci pripravijo tehnično dokumentacijo iz člena 21 in izvedejo postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 17 ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo osebo.
Kadar je z navedenim postopkom dokazano, da radijska oprema izpolnjuje veljavne zahteve, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in namestijo oznako CE.
3. Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še deset let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg.
4. Proizvajalci zagotovijo, da se izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti serijske proizvodnje. Upoštevajo se spremembe pri oblikovanju radijske opreme ali njenih lastnosti ter spremembe usklajenih standardov ali tehničnih specifikacij glede skladnosti aparata.
Če je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja radijska oprema, proizvajalci zaradi varnosti potrošnikov pregledujejo vzorce radijske opreme, dostopne na trgu, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb, registra neustrezne radijske opreme in odpoklicev radijske opreme ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.
5. Proizvajalci zagotovijo, da je na njihovi radijski opremi označena vrsta, serija ali serijska številka ali kateri koli drug identifikacijski element; kadar velikost ali narava radijske opreme tega ne dopušča, pa zagotovijo, da so podatki navedeni na embalaži ali v spremnem dokumentu.
6. Proizvajalci navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi za informacije o radijski opremi, ali, kadar to ni mogoče zaradi velikosti ali narave radijske opreme, podatke navedejo na embalaži ali v spremnem dokumentu. V naslovu mora biti naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv.
7. Proizvajalci zagotovijo, da so radijski opremi priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi uporabniki brez težav razumejo, kakor ga določi zadevna država članica. Navodila za uporabo vključujejo podatke, potrebne za uporabo radijske opreme v skladu z njeno namenskostjo. Taki podatki po potrebi vključujejo opis dodatkov in/ali komponent, vključno s programsko opremo, ki so potrebni za delovanje radijske opreme v skladu z njeno namenskostjo.
Navedene so tudi naslednje informacije:
frekvenčni pas ali pasovi, na katerih deluje radijska oprema;
energija za radijsko frekvenco, preneseno po frekvenčnem pasu ali pasovih, na katerih radijska oprema deluje.
8. Vsakemu kosu radijske opreme je priložena kopija celotne izjave EU o skladnosti. Ta zahteva se lahko izpolni tudi s poenostavljeno izjavo EU o skladnosti. Kadar je priložena samo poenostavljena izjava EU o skladnosti, ji neposredno sledi točen internetni in elektronski naslov, kjer je dostopna celotna izjava EU o skladnosti.
9. Podatki na embalaži omogočajo identifikacijo države članice ali geografskega področja države članice, kjer je bila radijska oprema dana v uporabo, in uporabnika opozarjajo na morebitne omejitve ali zahteve za dovoljenje za uporabo v nekaterih državah članicah. Taki podatki so dopolnjeni v navodilih, priloženih radijski opremi. Komisija lahko sprejme izvedbene akte o navedbi teh podatkov. Sprejme jih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 44(2).
10. Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da radijska oprema, ki so jo dali na trg, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost radijske opreme ali pa jo po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Če radijska oprema predstavlja tveganje, poleg tega takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri je njihova radijska oprema dostopna na trgu, in jim predložijo zlasti podatke o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.
11. Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa navedenemu organu nemudoma predložijo vse potrebne podatke in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti radijske opreme v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzroča radijska oprema, ki so jo dali na trg.
Člen 11
Pooblaščeni zastopniki
1. Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom določi pooblaščenega zastopnika.
Obveznosti iz člena 10(1) in priprava tehnične dokumentacije niso del nalog pooblaščenega zastopnika.
2. Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča vsaj naslednje:
(a) za obdobje 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg, nacionalnim nadzornim organom omogočati dostop do izjave EU o skladnosti in tehnične dokumentacije;
(b) na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa navedenemu organu zagotoviti vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti radijske opreme;
(c) na zahtevo pristojnih nacionalnih organov sodelovati pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavlja radijska oprema v okviru pooblastil pooblaščenega zastopnika.
Člen 12
Obveznosti uvoznikov
1. Uvozniki dajejo na trg le radijsko opremo, ki je v skladu z zakonodajo.
2. Preden uvozniki dajo radijsko opremo na trg, zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da ima radijska oprema oznako CE in da je opremljena z dokumenti za uporabnike in regulativne organe iz člena 10(7), (8) in (9) ter da je proizvajalec upošteval zahteve iz člena 10(5) in (6).
Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da radijska oprema ni skladna z bistvenimi zahtevami iz člena 3, da radijsko opremo na trg šele po tem, ko je usklajena. Kadar radijska oprema pomeni tveganje, poleg tega uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.
3. Uvozniki navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi glede informacij o radijski opremi, ali, če to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali spremnem dokumentu. To vključuje primere, kjer zaradi velikosti radijske opreme to ni mogoče ali, kjer bi morali uvozniki odpreti ovitek, da bi lahko na radijski opremi navedli svoje ime in naslov.
4. Uvozniki zagotovijo, da so radijski opremi priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi uporabniki brez težav razumejo, kot ga določi zadevna država članica.
5. Uvozniki zagotovijo, da v času, ko je radijska oprema v okviru njihove odgovornosti, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njene skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3.
6. Ko je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja radijska oprema, uvozniki zaradi varovanja zdravja in varnosti potrošnikov pregledujejo vzorce radijske opreme, ki je dostopna na trgu, raziskujejo in po potrebi vodijo knjigo pritožb, register neustrezne radijske opreme in odpoklicev radijske opreme ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.
7. Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da radijska oprema, ki so jo dali na trg, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost radijske opreme ali pa jo po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar radijska oprema predstavlja tveganje, poleg tega takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihova radijska oprema, in jim predložijo zlasti podatke o neizpolnjevanju in sprejetih korektivnih ukrepih.
8. Uvozniki še deset let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg, omogočijo organom za nadzor trga dostop do izvoda izjave EU o skladnosti ter zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na zahtevo na voljo navedenim organom.
9. Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa navedenemu organu nemudoma predložijo vse potrebne podatke in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti radijske opreme v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzroča radijska oprema, ki so jo dali na trg.
Člen 13
Obveznosti distributerjev
1. Pri zagotavljanju skladnosti na trgu dostopne radijske opreme distributerji s potrebno skrbnostjo delujejo v skladu z zahtevami iz te direktive.
2. Preden distributerji dajo radijsko opremo na trg, preverijo, ali ima zahtevano oznako CE, ali ji je priložena zahtevana dokumentacija in navodila, ali je opremljena z zahtevanimi varnostnimi informacijami v jeziku, ki ga brez težav razumejo potrošniki in drugi uporabniki v državi članici, kjer bo omogočena dostopnost radijske opreme na trgu, ter ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 10(5) do (9) ter člena 12(3).
Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da radijska oprema ni skladna z bistvenimi zahtevami iz člena 3, omogoči dostopnost radijske opremo na trgu šele po tem, ko je usklajena. Kadar radijska oprema predstavlja tveganje, distributer poleg tega o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.
3. Distributerji zagotovijo, da v času, ko je radijska oprema v okviru njihove odgovornosti, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njene skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 3.
4. Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da radijska oprema, katere dostopnost na trgu so omogočili, ni v skladu s to direktivo, zagotovijo sprejetje ustreznih korektivnih ukrepov, s katerimi se doseže skladnost navedene radijske opreme, ali pa jo, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo. Če radijska oprema predstavlja tveganje, poleg tega takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri je njihova radijska oprema dostopna na trgu, in jim predložijo zlasti podatke o neizpolnjevanju in sprejetih korektivnih ukrepih.
5. Distributerji na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa temu organu nemudoma predložijo vse potrebne podatke in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti radijske opreme. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzroča radijska oprema, katere dostopnost na trgu so omogočili.
Člen 14
Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje
Uvoznik ali distributer se za namene te direktive obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti za proizvajalca iz člena 10, kadar da radijsko opremo na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni radijsko opremo, ki je že bila dana na trg, na način, ki lahko vpliva na izpolnjevanje zahtev iz te direktive.
Člen 15
Identifikacija gospodarskih subjektov
Gospodarski subjekti organom za nadzor trga na zahtevo sporočijo:
(a) vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil radijsko opremo;
(b) vsak gospodarski subjekt, ki so mu dobavili radijsko opremo.
Gospodarski subjekti so zmožni predložiti informacije iz prvega odstavka še deset let po tem, ko jim je bila radijska oprema dobavljena, in deset let po tem, ko so radijsko opremo dobavili.
POGLAVJE III
SKLADNOST RADIJSKE OPREME
Člen 16
Domneva o skladnosti in harmonizirani standardi
1. Za radijsko opremo, ki je v skladu z usklajenimi standardi ali deli teh standardov, pri čemer so sklicevanja na njih objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da ustreza bistvenim zahtevam, zajetim v navedenih standardih ali delih teh standardov, ki so določeni v členu 3.
2. Kadar usklajeni standard izpolnjuje zahteve, ki jih zajema in ki so določene v členu 3 ali členu 27, Komisija objavi sklicevanja na navedene standarde v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 17
Postopki ugotavljanja skladnosti
1. Proizvajalci lahko skladnost radijske opreme z bistvenimi zahtevami iz člena 3(1)(a) in (b) dokažejo z naslednjimi postopki za ugotavljanje skladnosti:
(a) postopek notranje kontrole proizvodnje iz Priloge III;
(b) EU-pregled tipa, ki mu sledi postopek skladnosti s tipom iz Priloge IV;
(c) postopek celovitega zagotavljanja kakovosti iz Priloge V.
2. Kadar proizvajalec pri ugotavljanju skladnosti radijske opreme z bistvenimi zahtevami iz člena 3(2) in (3) uporabi usklajene standarde, katerih referenčna številka je objavljena v Uradnem listu Evropske unije, lahko uporabi katerega koli od naslednjih postopkov:
(a) postopek notranje kontrole proizvodnje iz Priloge III;
(b) EU-pregled tipa, ki mu sledi postopek skladnosti s tipom iz Priloge IV;
(c) postopek celovitega zagotavljanja kakovosti iz Priloge V.
3. Kadar proizvajalec pri ugotavljanju skladnosti radijske opreme z bistvenimi zahtevami iz člena 3(2) in (3) ne uporabi ali samo delno uporabi usklajene standarde, katerih referenčna številka je objavljena v Uradnem listu Evropske unije, ali kadar takih usklajenih standardov ni, se za radijsko opremo glede navedenih bistvenih zahtev uporabi eden od naslednjih postopkov:
(a) EU-pregled tipa, ki mu sledi postopek skladnosti s tipom iz Priloge IV;
(b) postopek celovitega zagotavljanja kakovosti iz Priloge V.
Člen 18
Izjava EU o skladnosti
1. V izjavi EU o skladnosti je navedeno, da je bilo dokazano izpolnjevanje bistvenih zahtev iz člena 3.
2. Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo in vsebuje elemente, določene v Prilogi VII, ter se posodablja. Prevede se v jezike, ki jih zahteva država članica, v kateri se radijska oprema da na trg ali je dostopna na tem trgu.
Poenostavljena izjava EU o skladnosti iz člena 10(8) vsebuje elemente, določene v Prilogi VIII, ter se posodablja. Prevede se v jezike, ki jih zahteva država članica, v kateri se radijska oprema da na trg ali je dostopna na tem trgu. Celotna izjava EU o skladnosti na spletu ali elektronskem naslovu je dostopna v jezikih, ki jih zahteva država članica, v kateri se radijska oprema da na trg ali je dostopna na tem trgu.
3. Kadar se za radijsko opremo uporablja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se sestavi enotna izjava EU o skladnosti v zvezi z vsemi takimi akti Unije. Navedena izjava vsebuje opredelitev zadevnih aktov, vključno z navedbami o objavi.
4. Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za skladnost radijske opreme.
Člen 19
Splošna načela za oznako CE
1. Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.
2. Glede na naravo radijske opreme je višina oznake CE, nameščene na radijsko opremo, lahko manj kot 5 mm, če ob tem ostane vidna in čitljiva.
Člen 20
Pravila in pogoji za namestitev oznake CE
1. Oznaka CE je vidno, čitljivo in nezibrisno nameščena na radijsko opremo ali tablico s podatki, razen kadar to ni mogoče ali upravičeno zaradi narave radijske opreme. Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena tudi na embalažo.
2. Oznaka CE je nameščena, preden je radijska oprema dana na trg.
3. Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če se uporabi postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge V.
Višina identifikacijske številke priglašenega organa je enaka višini oznake CE.
Namesti jo organ sam ali, po njegovih navodilih, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.
Člen 21
Tehnična dokumentacija
1. Tehnična dokumentacija vključuje vse pomembne podatke ali podrobnosti o sredstvih, ki jih je proizvajalec uporabil za zagotovitev skladnosti radijske opreme z zahtevami iz člena 3. Vsebuje najmanj dokumente iz Priloge VI.
2. Tehnična dokumentacija je pripravljena, preden je radijska oprema dana na trg, in se posodablja.
3. Tehnična dokumentacija in korespondenca, ki se nanašata na kateri koli postopek EU-pregleda tipa, sta sestavljeni v uradnem jeziku države članice, v kateri je sedež priglašenega organa, ali v jeziku, sprejemljivem za ta organ.
4. Za tehnično dokumentacijo, pripravljeno v skladu z ustreznimi specifikacijami nacionalnega standarda za izvajanje usklajenega standarda in/ali tehnične specifikacije, se šteje, da zagotavlja zadostno podlago za ugotavljanje skladnosti.
5. Na podlagi utemeljene zahteve organa za nadzor trga države članice proizvajalec zagotovi prevod ustreznih delov tehnične dokumentacije v jezik navedene države članice.
Če organ za nadzor trga od proizvajalca zahteva tehnično dokumentacijo, jo ta zagotovi nemudoma. Če organ za nadzor trga od proizvajalca zahteva prevod tehnične dokumentacije ali prevod dela te dokumentacije, lahko za to določi rok 30 dni, razen če je zaradi resnega in neposrednega tveganja upravičen krajši rok.
6. Kadar tehnična dokumentacija ni skladna s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena in tako ne vključuje dovolj pomembnih podatkov ali sredstev za zagotavljanje skladnosti radijske opreme z zahtevami iz člena 3, lahko organ za nadzor trga od proizvajalca zahteva, da organ, ki je zanj sprejemljiv, na stroške proizvajalca v določenem obdobju opravi preskus, da preveri skladnost z bistvenimi zahtevami iz člena 3.
POGLAVJE IV
PRIGLASITEV ORGANOV ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
Člen 22
Priglasitev
Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so v skladu s to direktivo pristojni za opravljanje nalog ugotavljanja skladnosti tretjih strani.
Člen 23
Priglasitveni organi
1. Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov, vključno s skladnostjo s členom 28.
2. Države članice lahko določijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.
3. Kadar priglasitveni organ izda pooblastilo ali drugače zaupa ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 organu, ki ni vladni organ, je navedeni organ pravna oseba in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 24(1) do (6). Poleg tega ima takšen organ ureditev, s katero krije obveznosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.
4. Priglasitveni organ prevzame celotno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.
Člen 24
Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi
1. Priglasitveni organ se ustanovi tako, da ne pride do navzkrižja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti.
2. Priglasitveni organ je organiziran in deluje tako, da zaščiti objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.
3. Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev o priglasitvi organa za ugotavljanje skladnosti sprejmejo pristojne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ugotavljanje skladnosti.
4. Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, ali svetovanja na komercialni ali konkurenčni osnovi.
5. Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih podatkov.
6. Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število strokovnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.
Člen 25
Obveznosti obveščanja za priglasitvene organe
Države članice Komisijo obvestijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov ter o kakršni koli spremembi v zvezi s tem.
Komisija zagotovi, da so informacije javno dostopne.
Člen 26
Zahteve v zvezi s priglašenimi organi
1. Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov od 2 do 11.
2. Organ za ugotavljanje skladnosti je ustanovljen v skladu z nacionalnim pravom in je pravna oseba.
3. Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje stranke, neodvisen od organizacije ali radijske opreme, ki jo ocenjuje.
Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovnih zvez, ki zastopajo podjetja, vključena v oblikovanje, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje radijske opreme, katere skladnost ugotavlja, se lahko šteje za takšen organ, če je zagotovljena njegova samostojnost in ni navzkrižja interesov.
4. Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne smejo biti oblikovalci, proizvajalci, dobavitelji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci radijske opreme, ki jo ocenjujejo, niti pooblaščeni zastopniki katere koli izmed teh strank. To ne izključuje uporabe ocenjene radijske opreme, nujne za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe takšne radijske opreme v zasebne namene.
Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne sodelujejo neposredno pri oblikovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, montaži, uporabi ali vzdrževanju navedene radijske opreme niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri navedenih dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko nasprotovale njihovi neodvisni presoji in neoporečnosti v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To zlasti velja za svetovalne storitve.
Organi za ugotavljanje skladnosti zagotavljajo, da dejavnosti hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti.
5. Organi za ugotavljanje skladnosti in njihovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti glede osebe ali skupine oseb, za katere so pomembni rezultati navedenih dejavnosti.
6. Organ za ugotavljanje skladnosti je sposoben izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so takšnemu organu dodeljene s to direktivo in za katere je bil priglašen, bodisi da navedene naloge izvede sam organ za ugotavljanje skladnosti bodisi da so izvedene v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.
Vedno ter za vsak postopek ugotavljanja skladnosti in vsako vrsto ali kategorijo radijske opreme, za katero je priglašen, ima organ za ugotavljanje skladnosti na voljo:
(a) potrebno osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;
(b) opise postopkov, v skladu s katerimi se izvaja ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo preglednost in zmožnost reprodukcije teh postopkov. Na voljo ima ustrezno politiko in postopke, ki razlikujejo med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;
(c) postopke za izvajanje dejavnosti, ki ustrezno upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti tehnologije zadevne radijske opreme ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.
Na voljo ima potrebna sredstva za izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti na primeren način.
7. Osebje, pristojno za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti ima:
(a) dobro tehnično in poklicno usposobljenost na področju vseh dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;
(b) zadostno znanje o zahtevah glede ugotavljanja skladnosti, ki jih opravlja, in ustrezna pooblastila za izvedbo navedenega ugotavljanja skladnosti;
(c) primerno znanje in razumevanje bistvenih zahtev iz člena 3, veljavnih usklajenih standardov ter ustreznih določb usklajevalne zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje;
(d) sposobnost, ki je potrebna za pripravo certifikatov, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da so bila ocenjevanja izvedena.
8. Zagotovljena je nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja za ugotavljanje skladnosti.
Plačilo najvišjega vodstva in osebja organa za ugotavljanje skladnosti ni odvisno od števila opravljenih ugotavljanj skladnosti ali rezultatov navedenih ugotavljanj skladnosti.
9. Organ za ugotavljanje skladnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.
10. Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to direktivo ali katero koli izvedbeno določbo nacionalne zakonodaje, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastniške pravice so zaščitene.
11. Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri ustreznih dejavnostih standardizacije, regulativnih dejavnostih na področju radijske opreme in načrtovanja frekvence ter dejavnostih skupine za usklajevanje priglašenega organa, ustanovljene v skladu z ustrezno usklajevalno zakonodajo Unije, ali zagotovijo, da je njihovo osebje za ugotavljanje skladnosti obveščeno o teh dejavnostih, upravne odločbe in dokumente, ki izhajajo iz rezultatov dela navedene skupine, pa uporabljajo kot splošne smernice.
Člen 27
Domneva o skladnosti organov za ugotavljanje skladnosti
Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili, določenimi v zadevnih usklajenih standardih ali njihovih delih, na katere se Komisija sklicuje v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da je skladen z zahtevami iz člena 26, če veljavni usklajeni standardi izpolnjujejo navedene zahteve.
Člen 28
Hčerinske družbe in podizvajalci priglašenih organov
1. Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na hčerinsko podjetje, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinsko podjetje izpolnjuje zahteve iz člena 26 ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.
2. Priglašeni organi prevzamejo celotno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinska podjetja, ne glede na njihov sedež.
3. Dejavnosti se lahko prenesejo na podizvajalca ali hčerinsko podjetje samo, če stranka s tem soglaša.
4. Priglašeni organi za priglasitvene organe hranijo zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem kvalifikacij podizvajalca ali hčerinskega podjetja ter z delom, ki ga izvaja v skladu s to direktivo.
Člen 29
Zahtevek za priglasitev
1. Organ za ugotavljanje skladnosti predloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri je ustanovljen.
2. Navedenemu zahtevku je priložen opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, modul ali moduli za ugotavljanje skladnosti in kategorije radijske opreme, za katere navedeni organ trdi, da je pristojen, ter morebitno potrdilo o akreditaciji, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 26.
3. Kadar zadevni organ za ugotavljanje skladnosti ne more predložiti potrdila o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vso dokumentacijo, potrebno za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegove skladnosti z zahtevami iz člena 26.
Člen 30
Postopek priglasitve
1. Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 26.
2. Komisijo in druge države članice obveščajo z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija.
3. Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modulu ali modulih za ugotavljanje skladnosti in zadevnih kategorijah radijske opreme ter ustrezno potrdilo o usposobljenosti.
4. Kadar priglasitev ne temelji na potrdilu o akreditaciji iz člena 29(2), priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži dokumentacijo, ki potrjuje pristojnost organa za ugotavljanje skladnosti in uvedene ukrepe, s čimer se zagotovi, da bo organ pod rednim nadzorom in da bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 26.
5. Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, kadar Komisija ali druge države članice ne predložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve v primeru uporabe potrdila o akreditaciji oziroma v dveh mesecih od priglasitve v primeru, da akreditacija ni uporabljena.
Za namene te direktive se samo tak organ šteje za priglašeni organ.
6. Komisijo in druge države članice se obvesti o vsakršnih nadaljnjih pomembnih spremembah priglasitve.
Člen 31
Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov
1. Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.
Dodeli samo eno tako številko, tudi če je organ priglašen v skladu z različnimi akti Unije.
2. Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih v skladu s to direktivo, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.
Komisija zagotovi redno posodabljanje navedenega seznama.
Člen 32
Spremembe priglasitev
1. Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 26 ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali umakne priglasitev, kot je primerno, v skladu z resnostjo neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem takoj ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.
2. V primeru omejitve, začasnega preklica ali umika priglasitve ali če je priglašeni organ prenehal z dejavnostjo, priglasitvena država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da gradiva in dokumente tega organa bodisi obdela drug priglašeni organ bodisi da so na zahtevo na voljo priglasitvenim organom in organom za nadzor trga.
Člen 33
Izpodbijanje pristojnosti priglašenih organov
1. Komisija razišče vse primere, v katerih dvomi oziroma je bila seznanjena z dvomom v pristojnost priglašenega organa ali njegovo stalno izpolnjevanje zahtev in obveznosti, ki veljajo zanj.
2. Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse podatke, povezane z osnovo za priglasitev ali vzdrževanje usposobljenosti zadevnega organa.
3. Komisija zagotovi, da so vsi občutljivi podatki, pridobljeni med preiskavo, obravnavani zaupno.
4. Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, o tem obvesti priglasitveno državo članico in od nje zahteva, da sprejme potrebne korektivne ukrepe, po potrebi vključno s preklicem priglasitve.
Člen 34
Operativne obveznosti priglašenih organov
1. Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki za ugotavljanje skladnosti iz Prilog IV in V..
2. Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Organi za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju svojih postopkov upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevne tehnologije ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.
Pri tem spoštujejo raven strogosti in zaščite, potrebno za skladnost radijske opreme s to direktivo.
Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje bistvenih zahtev iz člena 3 ali ustreznih usklajenih standardov ali tehničnih specifikacij, od navedenega proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in ne izda potrdila o skladnosti.
3. Kadar med spremljanjem skladnosti po izdaji potrdila priglašeni organ ugotovi, da radijska oprema ni več skladna, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi razveljavi ali prekliče potrdilo.
4. Kadar korektivni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali umakne vsa potrdila.
Člen 35
Pritožba zoper odločitve priglašenih organov
Države članice zagotovijo, da je na voljo pritožbeni postopek zoper odločitve priglašenih organov.
Člen 36
Obveznosti obveščanja za priglašene organe
1. Priglašeni organi priglasitveni organ obvestijo o:
(a) vseh zavrnitvah, omejitvah, začasnih razveljavitvah ali umikih potrdila;
(b) vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe priglasitve in pogoje za priglasitev;
(c) vsaki zahtevi po informacijah v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ki so jo prejeli od organov za nadzor trga;
(d) na zahtevo o vseh dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve, in o kakršnih koli drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.
2. Priglašeni organi drugim organom, ki so priglašeni v okviru te direktive ter izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti in zajemajo enake kategorije radijske opreme, zagotavljajo zadevne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.
3. Priglašeni organi izpolnjujejo obveznosti obveščanja iz Prilog IV in V.
Člen 37
Izmenjava izkušenj
Komisija omogoči izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev.
Člen 38
Usklajevanje priglašenih organov
Komisija zagotovi ustrezno usklajevanje in sodelovanje med organi, ki so bili priglašeni v okviru te direktive, v obliki sektorske skupine priglašenih organov.
Države članice zagotovijo, da organi, ki jih priglasijo, neposredno ali s pooblaščenimi zastopniki sodelujejo pri delu navedene skupine .
POGLAVJE V
NADZOR TRGA UNIJE, NADZOR PROIZVODOV, KI VSTOPAJO NA TRG UNIJE, IN ZAŠČITNI POSTOPKI
Člen 39
Nadzor trga Unije in nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije
Za radijsko opremo se uporabljajo člen 15(3) ter členi od 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Člen 40
Postopek za ravnanje z radijsko opremo, ki predstavlja tveganje, na nacionalni ravni
1. Kadar organi za nadzor trga ene države članice ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali kadar utemeljeno menijo, da radijska oprema, ki jo zajema ta direktiva, ogroža zdravje, varnost oseb ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so določeni v tej direktivi, izvedejo oceno zadevne radijske opreme glede izpolnjevanja vseh zahtev iz te direktive. Zadevni gospodarski subjekti zagotovijo vse potrebno za sodelovanje z organi za nadzor trga.
Kadar organi za nadzor trga med navedeno oceno ugotovijo, da radijska oprema ni v skladu z zahtevami iz te direktive, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da sprejme vse ustrezne korektivne ukrepe in radijsko opremo uskladi z navedenimi zahtevami, jo umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.
Organi za nadzor trga o tem obvestijo ustrezni priglašeni organ.
Za ukrepe iz drugega pododstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.
2. Kadar organi za nadzor trga menijo, da neizpolnjevanje ni omejeno na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.
3. Gospodarski subjekt zagotavlja izvajanje vseh primernih korektivnih ukrepov glede vse zadevne radijske opreme, katere dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.
4. Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe, s katerimi prepovejo ali omejijo dostopnost radijske opreme na domačem trgu, ga iz prometa umaknejo ali odpokličejo.
Organi za nadzor trga Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o navedenih ukrepih.
5. Informacije iz odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladne radijske opreme, porekla radijske opreme, vrste domnevne neskladnosti in tveganja, vrste in trajanja sprejetih nacionalnih ukrepov ter stališča zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica naslednjih vzrokov:
(a) radijska oprema ne izpolnjuje zahtev, ki so povezane z zdravjem ali varnostjo ljudi ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa, določenimi v tej direktivi;
(b) usklajeni standardi iz člena 16 v zvezi z domnevo o skladnosti so pomanjkljivi.
6. Države članice, razen države članice, ki je začela postopek, nemudoma obvestijo Komisijo in ostale države članice o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevne radijske opreme, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.
7. Kadar država članica ali Komisija v obdobju 8 tednov po prejemu informacij iz odstavka 4 ne predloži nobenega ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se šteje, da je navedeni ukrep upravičen.
8. Države članice zagotovijo takojšnje izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim aparatom.
Člen 41
Zaščitni postopek Unije
1. Kadar so po zaključku postopka iz člena 40(3) in (4) predloženi ugovori proti ukrepu, ki ga sprejme država članica, ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, se Komisija nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter ovrednoti nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedene ocene odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.
Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.
2. Če se nacionalni ukrep šteje za upravičenega, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik ali odpoklic neskladne radijske opreme z nacionalnega trga, in o tem obvestijo Komisijo. Če se nacionalni ukrep šteje za neupravičenega, zadevna država članica ukrep umakne.
3. Kadar se nacionalni ukrep šteje za upravičenega, radijska oprema pa ni skladna zaradi pomanjkljivosti usklajenih standardov iz člena 16 te direktive, Komisija uporabi postopek iz člena 8 Uredbe (EU) št. [../..] [o evropski standardizaciji].
Člen 42
Skladna radijska oprema, ki predstavlja tveganje za zdravje in varnost
1. Kadar država članica ugotovi, da po izvedbi vrednotenja iz člena 40(1) radijska oprema, čeprav skladna s to direktivo, predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali ogroža druge vidike zaščite javnega interesa iz te direktive, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevna radijska oprema, ko je dana v promet, ne predstavlja več navedenega tveganja, ali pa radijsko opremo umakne s trga ali jo odpokliče v razumnem obdobju, ki ga določi glede na naravo tveganja.
2. Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh korektivnih ukrepov glede vse zadevne radijske opreme.
3. Država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Navedene informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevne radijske opreme, porekla in dobavne verige radijske opreme, vrste tveganja ter vrste in trajanja sprejetih nacionalnih ukrepov.
4. Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter nadaljuje z vrednotenjem nacionalnega ukrepa. Na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja Komisija odloči, ali je ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.
5. Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.
Člen 43
Formalna neskladnost
1. Brez poseganja v člen 40 država članica od gospodarskega subjekta zahteva, da zadevno neskladnost odpravi, kadar ugotovi eno od naslednjih dejstev:
(a) oznaka CE ni nameščena v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali členom 19 ali 20 te direktive;
(b) oznaka CE ni nameščena;
(c) izjava EU o skladnosti ni bila pripravljena;
(d) izjava EU o skladnosti ni bila pripravljena pravilno;
(e) tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;
(f) proizvod ni skladen z zahtevami iz člena 10(5) in (6) ter člena 12(3);
(g) podatki o načrtovani uporabi radijske opreme, izjavi EU o skladnosti in omejitvah uporabe iz člena 10(7), (8) in (9) niso priloženi radijski opremi;
(h) zahteve o identifikaciji gospodarskih subjektov iz člena 15 niso izpolnjene;
(i) neskladnost s členom 5.
2. Če se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejevanje ali prepoved dostopnosti zadevne radijske opreme na trgu ali pa zagotovi njen odpoklic ali umik s trga.
POGLAVJE VI
ODBOR, IZVEDBENI AKTI IN DELEGIRANI AKTI
Člen 44
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Odbor za ugotavljanje skladnosti in nadzorovanje telekomunikacijskega trga. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 45
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo iz člena 2(3), člena 3(3), člena 4(2) in člena 5(2) se podeli za nedoločen čas od [začetek veljavnosti ].
3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekličeta pooblastilo iz člena 2(3), člena 3(3), člena 4(2) in člena 5(2). S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(3), členom 3(3), členom 4(2) in členom 5(2), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta, ali če sta pred iztekom navedenega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
POGLAVJE VII
KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
Člen 46
Sankcije
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvrševanja.
Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Države članice o navedenih določbah obvestijo Komisijo najpozneje do [vstaviti datum –datum iz drugega pododstavka člena Prenos(1)], in ji nemudoma sporočijo kakršne koli naknadne spremembe.
Člen 47
Pregled in poročanje
1. Države članice Komisiji do [datum – tri leta po začetku veljavnosti te direktive] pošiljajo redna poročila o uporabi te direktive, nato pa vsaj vsaki dve leti. Poročilo vključuje predstavitev dejavnosti nadzora trga, ki jih opravljajo države članice, in podatke o tem, ali in v kakšni meri je bila dosežena skladnost z zahtevami iz te direktive, vključno zlasti z zahtevami o identifikaciji gospodarskih subjektov.
2. Komisija pregleda učinkovanje te direktive in do [datum – štiri leta po začetku veljavnosti te direktive], nato pa vsaka štiri leta o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo zajema napredek pri sestavljanju ustreznih standardov ter kakršne koli težave, ki so se pokazale pri izvajanju. V poročilu je opisano tudi delo odbora, ocenjen napredek pri doseganju odprtosti konkurenčnega trga za radijsko opremo na ravni Unije ter preučeno, kako bi bilo treba razvijati regulativni okvir za dajanje radijske opreme na trg in v uporabo, da se:
(a) zagotovi, da bo na ravni Unije dosežen skladen sistem za vso radijsko opremo;
(b) omogoči zbliževanje telekomunikacijskega, avdiovizualnega in informacijsko-tehnološkega sektorja;
(c) omogoči usklajevanje regulativnih ukrepov na mednarodni ravni.
Poročilo zlasti ugotavlja, ali so bistvene zahteve še potrebne za vse kategorije zajete radijske opreme. Po potrebi se lahko v poročilu predlagajo dodatni ukrepi za popolno doseganje cilja te direktive.
Člen 48
Prehodne določbe
Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu in/ali dajanja v uporabo radijske opreme, zajete v Direktivi 1999/5/ES, ki je v skladu z navedeno direktivo in je bila dana na trg pred [datum iz drugega pododstavka člena Prenos(1)].
Člen 49
Prenos
1. Države članice najpozneje [vsaviti datum – 18 mesecev po sprejetju] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.
Navedene predpise uporabljajo od [dneva po datumu iz prvega pododstavka].
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo za sklicevanja na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in obliko izjave.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo za področje, ki ga obravnava ta direktiva.
Člen 50
Razveljavitev
Direktiva 1999/5/ES se razveljavi z [datum iz drugega pododstavka člena Prenos(1) te direktive].
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.
Člen 51
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 52
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
OPREMA, KI JE TA DIREKTIVA NE ZAJEMA
1. Radijska oprema, ki jo uporabljajo radioamaterji v okviru definicije 56 člena 1 Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), razen če ta oprema ni na voljo komercialno.
Kompleti posameznih delov, ki jih radioamaterji lahko sami sestavijo, in oprema v prosti prodaji, ki jo radioamaterji lahko predelajo za lastno uporabo, se ne štejejo za opremo v prosti prodaji.
2. Pomorska oprema, ki spada v področje uporabe Direktive Sveta 96/98/ES[36].
3. Kabli in žice.
4. Preskusna oprema, namenjena izključno preskušanju radijske opreme poklicnih uporabnikov.
5. Letalski proizvodi, deli in naprave v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[37].
PRILOGA II
PROIZVODI, KI SPADAJO V OPREDELITEV RADIJSKE OPREME
1. Za namene te direktive se naslednji proizvodi štejejo za radijsko opremo:
(a) aktivne antene;
(b) radijski motilci.
2. Za namene te direktive se naslednji proizvodi ne štejejo za radijsko opremo:
(a) pasivne antene;
(b) polževi vsadki;
(c) mikrovalovne pečice.
PRILOGA III
UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
Modul A (notranji nadzor proizvodnje)
1. Notranji nadzor proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2, 3 in 4 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevna radijska oprema izpolnjuje zahteve iz člena 3 in po potrebi druge usklajevalne zakonodaje, ki zanjo velja.
2. Tehnična dokumentacija
Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo v skladu s členom 21.
3. Proizvodnja
Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da se s proizvodnim procesom in njegovim spremljanjem zagotovi skladnost proizvedene radijske opreme s tehnično dokumentacijo iz točke 2 in ustreznimi bistvenimi zahtevami iz člena 3.
4. Oznaka CE in izjava o skladnosti
4.1. Proizvajalec v skladu s členoma 19 in 20 namesti zahtevano oznako CE na vsak kos radijske opreme, ki izpolnjuje veljavne zahteve.
4.2. Proizvajalec za vsak tip radijske opreme sestavi pisno izjavo o skladnosti in jo hrani skupaj s tehnično dokumentacijo, ki je nacionalnim organom na voljo še deset let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg. Izjava o skladnosti opredeljuje radijsko opremo, za katero je bila sestavljena.
Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.
5. Pooblaščeni zastopnik
Obveznosti proizvajalca iz točke 4 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.
PRILOGA IV
MODULI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI
Modula B + C
EU-pregled tipa + Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje
Ob sklicevanju na to prilogo se postopek ugotavljanja skladnosti opravi v skladu z Modulom B (EU-pregled tipa) in C (Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje) spodaj.
Modul B
EU-pregled tipa
1. EU-pregled tipa je tisti del postopka ugotavljanja skladnosti, pri katerem priglašeni organ pregleda tehnično zasnovo radijske opreme ter preveri in potrdi, da tehnična zasnova radijske opreme izpolnjuje zahteve zakonodajnega instrumenta, ki zanjo veljajo.
2. EU-pregled tipa se izvede na naslednje načine:
ocena ustreznosti tehnične zasnove radijske opreme s pregledom ustreznosti tehnične dokumentacije in dokazil iz točke 3 brez pregleda vzorca (tip zasnove).
3. Proizvajalec predloži zahtevek za EU-pregled tipa enemu samemu priglašenemu organu, ki ga sam izbere.
Zahtevek vključuje :
– ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov;
– pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu;
– tehnično dokumentacijo. Tehnična dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti radijske opreme z veljavnimi zahtevami zakonodajnega instrumenta ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganja. Prav tako opredeljuje veljavne zahteve in v obsegu, ki je pomemben za tako ugotavljanje, zajema oblikovanje, proizvodnjo in delovanje radijske opreme. Tehnična dokumentacija mora, kjer je to ustrezno, vsebovati elemente iz Priloge V k tej direktivi;
– dokazila o ustreznosti rešitve tehnične zasnove. V teh dokazilih so navedeni vsi uporabljeni dokumenti, zlasti kadar se ustrezni usklajeni standardi in/ali tehnične specifikacije ne uporabijo v celoti. Dodatna dokazila po potrebi vsebujejo rezultate preskusov, ki jih je izvedel ustrezni laboratorij proizvajalca ali drug preskuševalni laboratorij v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.
4. Priglašeni organ pregleda tehnično dokumentacijo in ustrezna dokazila, da ugotovi ustreznost tehnične zasnove radijske opreme.
5. Priglašeni organ sestavi poročilo o vrednotenju, ki navaja ukrepe, izvedene v skladu s točko 4, in njihove rezultate. Brez poseganja v obveznosti iz osmega odstavka spodaj priglašeni organ objavi vsebino navedenega poročila v celoti ali delno, če se proizvajalec strinja.
6. Kadar tip izpolnjuje zahteve posebnega zakonodajnega instrumenta, ki velja za zadevno radijsko opremo, priglašeni organ proizvajalcu izda potrdilo o EU-pregledu tipa. Potrdilo vsebuje ime in naslov proizvajalca, rezultate pregleda, pogoje (če so) njegove veljavnosti in potrebne podatke za identifikacijo ocenjenega tipa. Potrdilu je lahko priložena ena ali več prilog.
Potrdila in priloge vsebujejo vse potrebne podatke, da se lahko ugotovi skladnost proizvedene radijske opreme s preskušenim tipom ter omogoči nadzor med uporabo.
Kadar tip ne izpolnjuje veljavnih zahtev zakonodajnega instrumenta, priglašeni organ zavrne izdajo potrdila o EU-pregledu tipa in ustrezno obvesti vlagatelja s podrobno utemeljitvijo zavrnitve.
7. Priglašeni organ oceni kakršne koli spremembe splošno sprejetih najnovejših dosežkov, ki kažejo, da odobreni tip ne izpolnjuje več veljavnih zahtev zakonodajnega instrumenta, ter določi, ali te spremembe zahtevajo nadaljnje preiskave. V tem primeru priglašeni organ ustrezno obvesti proizvajalca.
Proizvajalec obvesti priglašeni organ, ki hrani tehnično dokumentacijo v zvezi s potrdilom o EU-pregledu tipa, o kakršnih koli spremembah ocenjenega tipa, ki bi lahko vplivale na skladnost radijske opreme z bistvenimi zahtevami zakonodajnega instrumenta ali pogoji veljavnosti potrdila. Take spremembe zahtevajo dodatno odobritev v obliki dodatka k izvirnemu potrdilu o EU-pregledu tipa.
8. Vsak priglašeni organ obvesti svoje priglasitvene organe o izdanih ali umaknjenih potrdilih o EU-pregledu tipa in/ali dodatkih k tem potrdilom ter redno ali na zahtevo priglasitvenim organom predloži seznam zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih potrdil in/ali dodatkov.
Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o zavrnjenih, umaknjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih potrdilih o EU-pregledu tipa in/ali dodatkih k tem potrdilom ter na zahtevo tudi o izdanih potrdilih in/ali dodatkih.
Kadar so usklajeni standardi, sklicevanje na katere je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, na voljo a niso bili uporabljeni v celoti, vsak priglašeni organ države članice obvesti o potrdilih o EU-pregledu tipa, ki jih je izdal in/ali njihovih dodatkih. Države članice, Komisija in drugi priglašeni organi lahko na zahtevo dobijo izvod potrdil o EU-pregledu tipa in/ali njihovih dodatkov. Države članice in Komisija lahko na zahtevo dobijo izvod tehnične dokumentacije in rezultatov pregledov, ki jih je izvedel priglašeni organ. Priglašeni organ hrani izvod potrdila o EU-pregledu tipa, njegovih prilog in dodatkov ter tehnični dosje, ki vključuje dokumentacijo, ki jo predloži proizvajalec, še deset let po oceni radijske opreme ali do izteka veljavnosti potrdila.
9. Proizvajalec mora najmanj deset let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg, omogočiti nacionalnim organom dostopnost do izvoda potrdila o EU-pregledu tipa, njegovih prilog in dodatkov skupaj s tehnično dokumentacijo.
10. Pooblaščeni zastopnik proizvajalca lahko vloži zahtevek iz točke 3 ter izpolni obveznosti iz točk 7 in 9, če so navedene v pooblastilu.
Modul C
Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje
1. Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje je del postopka ugotavljanja skladnosti, pri čemer proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2 in 3 ter zagotovi in izjavi, da je zadevna radijska oprema v skladu s tipom, opisanim v potrdilu o EU-pregledu tipa, in da izpolnjuje zahteve zakonodajnega instrumenta, ki zanjo veljajo.
2. Proizvodnja
Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces in njegovo spremljanje zagotovita skladnost proizvedene radijske opreme z odobrenim tipom, opisanim v potrdilu o EU-pregledu tipa, in z zahtevami zakonodajnega instrumenta, ki zanjo veljajo.
3. Oznaka CE in izjava o skladnosti
3.1. Proizvajalec mora na vsak kos radijske opreme, ki je v skladu s tipom, opisanim v potrdilu o EU-pregledu tipa, in izpolnjuje ustrezne zahteve iz te direktive, namestiti oznako CE v skladu s členoma 19 in 20.
3.2. Proizvajalec za vsak tip radijske opreme sestavi pisno izjavo o skladnosti in nacionalnim organom omogoči dostopnost do nje še deset let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg. Izjava EU o skladnosti opredeljuje tip radijske opreme, za katerega je bila sestavljena.
Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.
4. Pooblaščeni zastopnik
Obveznosti proizvajalca iz točke 3 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.
PRILOGA V
UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
Modul H
Popolno zagotavljanje kakovosti
1. Skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti je postopek ugotavljanja skladnosti, pri čemer proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2 in 5 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevna radijska oprema izpolnjuje zahteve zakonodajnega instrumenta, ki zanjo veljajo.
2. Proizvodnja
Proizvajalec upravlja odobren sistem kakovosti za oblikovanje, proizvodnjo ter pregled in preskušanje zadevne radijske opreme iz točke 3 ter je nadzorovan v skladu s točko 4.
3. Sistem kakovosti
3.1. Proizvajalec vloži vlogo za oceno svojega sistema kakovosti za zadevno radijsko opremo pri priglašenem organu, ki ga izbere sam.
Zahtevek vključuje :
– ime in naslov proizvajalca in, če je zahtevek vložil pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov,
– tehnično dokumentacijo za en tip iz vsake kategorije radijske opreme, ki bo proizvedena. Tehnična dokumentacija mora, kjer je to ustrezno, vsebovati elemente iz Priloge VI k tej direktivi,
– dokumentacijo o sistemu kakovosti ter
– pisno izjavo, da isti zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu.
3.2. Sistem kakovosti zagotovi skladnost radijske opreme z zahtevami zakonodajnega instrumenta, ki zanjo veljajo.
Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, se sistematično in metodično dokumentira v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Dokumentacija o sistemu kakovosti dovoljuje dosledno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapisov o kakovosti.
Vsebuje zlasti ustrezen opis:
– ciljev kakovosti ter organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti vodstva glede kakovosti oblikovanja in proizvodov,
– tehnične specifikacije zasnove, vključno s standardi, ki se bodo uporabili, ter, kadar se zadevni usklajeni standardi in/ali tehnične specifikacije ne bodo uporabljali v celoti, sredstva, ki bodo uporabljena za zagotovitev, da bodo bistvene zahteve iz te direktive, ki se nanašajo na radijsko opremo, izpolnjene,
– tehnik kontrole in preverjanja oblikovanja, procesov in sistematičnih ukrepov, ki bodo uporabljeni pri oblikovanju radijske opreme, ki spada v zajeto kategorijo,
– ustreznih tehnik proizvodnje, nadzora kakovosti in zagotavljanja kakovosti, postopkov in sistematičnih ukrepov, ki se bodo uporabljali,
– pregledov in preskusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostnost njihovega izvajanja,
– zapisov o kakovosti, kot so poročila o pregledu in podatki o preskusih, podatki o umerjanju opreme, poročila o strokovni usposobljenosti osebja itd.,
– sredstev za nadzor, ki omogočajo kontrolo zahtevane kakovosti oblikovanja in proizvodov ter učinkovitega delovanja sistema kakovosti.
3.3. Priglašeni organ oceni sistem kakovosti, da ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz točke 3.2 te priloge.
Predvidi skladnost z navedenimi zahtevami v zvezi z elementi sistemov kakovosti, ki so v skladu z ustreznimi specifikacijami nacionalnega standarda za izvajanje ustreznega usklajenega standarda in/ali tehnične specifikacije.
Skupina za revizijo ima poleg izkušenj pri sistemih vodenja kakovosti vsaj enega člana z izkušnjami pri presojanju ustreznega področja radijske opreme in zadevne tehnologije radijske opreme ter poznavanjem veljavnih zahtev zakonodajnega instrumenta. Revizija vključuje ocenjevalni obisk proizvajalčevih prostorov. Skupina za presojo pregleda tehnično dokumentacijo iz druge alinee točke 3.1 za preverjanje sposobnosti proizvajalca, da ugotovi veljavne zahteve zakonodajnega instrumenta in izvede potrebne preglede za zagotovitev skladnosti radijske opreme s temi zahtevami.
O tej odločitvi se uradno obvesti proizvajalca ali njegovega predstavnika.
Obvestilo vsebuje ugotovitve revizije in utemeljeno odločitev o oceni.
3.4. Proizvajalec se zaveže, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kot je bil odobren, in ga vzdrževal tako, da bo ostal ustrezen in učinkovit.
3.5. Proizvajalec obvešča priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o kakršni koli nameravani spremembi sistema kakovosti.
Priglašeni organ oceni kakršno koli predlagano spremembo in odloči, ali spremenjeni sistem kakovosti še vedno izpolnjuje zahteve, navedene v točki 3.2, in ali je potrebna vnovična ocena.
O svoji odločitvi obvesti proizvajalca. Obvestilo vsebuje ugotovitve pregleda in utemeljeno odločitev o oceni.
4. Nadzor, za katerega je odgovoren priglašeni organ
4.1. Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec ustrezno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.
4.2. Proizvajalec priglašenemu organu za namene ocenjevanja omogoči dostop v prostore za oblikovanje, izdelavo, preglede, preskuse ter skladiščenje in mu predložiti vse potrebne podatke, zlasti:
– dokumentacijo o sistemu kakovosti,
– zapise o kakovosti, predvidene v načrtovalnem delu sistema kakovosti, kot so rezultati analiz, izračunov, preskusov itd.,
– zapise o kakovosti, ki jih določa proizvodni del sistema kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o umerjanjih, poročila o usposobljenosti zadevnega osebja itd.
4.3. Priglašeni organ opravlja redne revizije, da ugotovi, če proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu predloži poročilo o reviziji.
4.4. Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski lahko priglašeni organ po potrebi izvede preskuse radijske opreme ali jih da izvesti, s čimer preveri pravilno delovanje sistema kakovosti. Priglašeni organ predloži proizvajalcu poročilo o obisku in, če so bili izvedeni preskusi, poročilo o preskusih.
5. Oznaka CE in izjava o skladnosti
5.1. Proizvajalec namesti oznako CE v skladu s členoma 19 in 20 in na odgovornost priglašenega organa iz točke 3.1 identifikacijsko številko tega organa na vsak kos radijske opreme, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz člena 3.
5.2. Proizvajalec za vsak tip radijske opreme sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in nacionalnim organom omogoči dostopnost do nje še deset let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg. Izjava EU o skladnosti opredeljuje tip radijske opreme, za katerega je bila sestavljena.
Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.
6. Proizvajalec še vsaj 10 let po tem, ko je bila radijska oprema dana na trg, omogoča nacionalnim organom dostopnost do:
– tehnične dokumentacije iz točke 3.1,
– dokumentacije v zvezi s sistemom kakovosti iz točke 3.1,
– spremembe iz točke 3.5, kot je bila odobrena,
– sklepe in poročila priglašenega organa iz točke 3.5, točke 4.3 in točke 4.4.
7. Vsak priglašeni organ obvesti svoje priglasitvene organe o izdanih ali umaknjenih odobritvah sistema kakovosti in redno ali na zahtevo zagotovi svojim priglasitvenim organom seznam zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih odobritev sistema kakovosti.
Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je zavrnil, začasno preklical ali umaknil ter jih na zahtevo obvesti o odobritvah sistema kakovosti, ki jih je izdal.
8. Pooblaščeni zastopnik
Obveznosti proizvajalca iz točke 3.1, točke 3.5, točke 5 in točke 6 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, pod pogojem, da je to navedeno v pooblastilu.
.
PRILOGA VI
Vsebina tehnične dokumentacije
Tehnična dokumentacija po potrebi vsebuje najmanj naslednje elemente:
(a) splošen opis radijske opreme, vključno s fotografijami ali ilustracijami zunanjih funkcij, oznak in notranje razporeditve; različice programske ali strojne programske opreme, ki vplivajo na skladnost z bistvenimi zahtevami; navodila za uporabo in namestitev;
(b) načrt zasnove in proizvodne načrte ter shematski prikaz sestavnih delov, montažnih sklopov, vezij in drugih pomembnih podobnih elementov;
(c) opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje navedenih risb in shem ter delovanje radijske opreme,
(d) seznam usklajenih standardov in/ali drugih ustreznih tehničnih specifikacij, na katere se Komisija sklicuje v Uradnem listu Evropske unije in ki se uporabljajo v celoti ali deloma, ter opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih zahtev iz člena 3, kadar navedeni usklajeni standardi niso bili uporabljeni. V primeru delne uporabe usklajenih standardov se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni;
(e) izvod izjave EU o skladnosti;
(f) izvod potrdila o EU-pregledu tipa in njegovih prilog, kot ga je predložil zadevni priglašeni organ, kadar se uporabi modul ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV;
(g) rezultate opravljenih izračunov, pregledov in druge pomembne podobne elemente;
(h) poročila o preskusih.
PRILOGA VII
Izjava o skladnosti
1. Št. … (enotna identifikacijska številka radijske opreme):
2. Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika:
3. Za izdajo te izjave o skladnosti je odgovoren izključno proizvajalec.
4. Predmet izjave (identifikacija radijske opreme, ki omogoča sledljivost; po potrebi lahko vključuje fotografijo):
5. Predmet navedene izjave je v skladu z ustrezno usklajevalno zakonodajo Evropske unije:
Direktiva o radijski opremi XXXX/xx
Po potrebi z drugo usklajevalno zakonodajo Evropske unije
6. Sklicevanja na uporabljene usklajene standarde ali sklicevanja na specifikacije v zvezi s skladnostjo, ki je navedena v izjavi. Sklicevanja so navedena s svojo identifikacijsko številko, različico in po potrebi datumom izdaje:
7. Po potrebi je priglašeni organ … (ime, številka) … izvedel … (opis intervencije) … in izdal potrdilo o EU-pregledu tipa: …
8. Dodatni podatki:
Po potrebi opise dodatkov in/ali komponent, vključno s programsko opremo, ki zagotavljajo namensko delovanje radijske opreme in so zajeti v izjavi o skladnosti
Podpisano za in v imenu: …………………………………
(kraj in datum izdaje):
(ime, funkcija) (podpis):
PRILOGA VIII
Poenostavljena izjava o skladnosti
Poenostavljena izjava EU o skladnosti iz tretjega pododstavka člena 10(8) se predloži tako:
[Ime proizvajalca] potrjuje, da je tip radijske opreme [označba tipa radijske opreme] skladen z Direktivo o radijski opremi XXX/xx.
PRILOGA IX
Korelacijska tabela
KORELACIJSKA TABELA
Direktiva 1999/5/ES || Ta direktiva
Člen 1 || Člen 1
Člen 2 || Člen 2
Člen 3 || Člen 3, razen točke 3(g)
Člen 4(1) || Člen 8
Člen 4(2) || Se črta.
Člen 5 || Člen 16
Člen 6(1) || Člen 6
Člen 6(2) || Se črta.
Člen 6(3) || Člen 10(7) do (9)
Člen 6(4) || Se črta.
člena 7(1) in (2) || Člen 7
Člen 7(3) do (5) || Se črta.
Člen 8 || Člen 9
Člen 9 || Členi od 39 do 43
Člen 10 || Člen 17
Člen 11 || Členi od 22 do 38
Člen 12 || Člena 19 in 20, člen 10(5) in (6)
Členi od 13 do 15 || Člen 44
Člen 16 || Se črta.
Člen 17 || Člen 47
Člen 18 || Člen 48
Člen 19 || Člen 49
Člen 20 || Člen 50
Člen 21 || Člen 51
Člen 22 || Člen 52
Priloga I || Priloga I
Priloga II || Priloga III
Priloga III || Se črta.
Priloga IV || Priloga IV
Priloga V || Priloga V
Priloga VI || Člen 26
Priloga VII(1) do (4) || Člena 19 in 20
Priloga VII(5) || Člen 10(9)
Novi členi || Člen 3(3)(g)
|| Člen 4
|| Člen 5
|| Člen 10(1) do (4), člen 10(10) in (11), členi od 11 do 15
|| Člen 18
|| Člen 21
|| Člen 45
|| Člen 46
|| Priloga II
|| Priloga VI
|| Priloga VII
|| Priloga VIII
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1. Naslov predloga/pobude
1.2. Zadevna področja ABM/ABB
1.3. Vrsta predloga/pobude
1.4. Cilji
1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom
1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB
1.5. Utemeljitev predloga/pobude
1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic
1.7. Načrtovani načini upravljanja
2. UKREPI UPRAVLJANJA
2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja
2.2. Sistem upravljanja in nadzora
2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2. Ocenjeni učinek na odhodke
3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke
3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje
3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave
3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3. Ocenjeni učinek na prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1. Naslov predloga/pobude
Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z radijsko opremo (Direktiva o radijski opremi) in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (Direktiva R&TTE).
1.2. Zadevna področja ABM/ABB[38]
Naslov 2 – Podjetništvo – Poglavje 02 03: Notranji trg blaga in sektorske politike
1.3. Vrsta predloga/pobude
¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.
¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[39].
X¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.
¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.
1.4. Cilji
1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo
1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB
Specifični cilj št. 1
Redno pregledovanje obstoječega pravnega reda na področju notranjega trga in po potrebi predlaganje novih zakonodajnih ali nezakonodajnih ukrepov [IP, IU, DA]. Več podatkov najdete pod točko 1.5.1 spodaj.
Zadevne dejavnosti AMB/ABB
02 03
1.4.3. Pričakovani izid in učinki
Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.
Cilj predlagane zakonodajne revizije je izboljšanje skladnosti radijske opreme z bistvenimi zahtevami iz Direktive, in sicer glede varovanja zdravja in varnosti, elektromagnetne združljivosti in preprečevanja škodljivega motenja. Tako bi z majhno dodatno obremenitvijo za upravljavce trga izboljšala zaščito uporabnikov in pravične konkurence, zagotovila večjo pravno varnost, lažjo in doslednejšo uporabo Direktive ter celovitejše preprečevanje škodljivega motenja.
1.4.4. Kazalniki izida in učinkov
Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.
Ključni kazalniki napredka pri doseganju ciljev revizije Direktive so:
|| Kazalnik || Pristop
Skladnost || delež upravne in tehnične skladnosti || redna poročila držav članic
Upravna poenostavitev in pravne prilagoditve || povzročeni upravni stroški in obremenitve, število relativno pomembnih vprašanj razlage || redne izmenjave z zainteresiranimi stranmi – gospodarskimi subjekti, nacionalnimi organi in priglašenimi organi
Zakonodajne ovire za inovacije || enostavnost uvajanja inovacij || redne izmenjave z zainteresiranimi stranmi
V skladu s predlogom bi imele države članice novo obveznost, da Komisiji dvakrat letno predložijo poročilo o uporabi Direktive. Poročila bi morala vključevati dejavnosti nadzora trga in podatke o stopnji skladnosti z bistvenimi zahtevami iz Direktive.
Dodatne informacije bodo pridobljene z rednimi izmenjavami v okviru TCAM, stalnega odbora, ustanovljenega z Direktivo, ki poleg držav članic vključuje tudi predstavnike industrije, evropske standarizacijske organizacije, priglašene organe in potrošniške organizacije. Komisija namerava preverjati izvajanje te direktive in o tem vsakih pet let poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.
1.5. Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti
Direktiva je ključna za zagotavljanje enotnega trga za radijsko in telekomunikacijsko terminalsko opremo. Vključuje bistvene zahteve glede varovanja zdravja in varnosti ter preprečevanja škodljivega motenja. Te zahteve so, kot v drugi zakonodaji „novega pristopa“, prenesene v tehnične zahteve v okviru neobvezujočih usklajenih standardov.
Regulativni pristop se še naprej šteje za veljavnega, zato temeljita revizija Direktive ni potrebna; vendar so izkušnje pri izvajanju direktive izpostavile vrsto vprašanj, ki jih je treba obravnavati[40]. Glavni cilji osnutka predloga so:
– izboljšati trenutno nizko raven skladnosti z zahtevami iz Direktive in okrepiti zaupanje zainteresiranih strani v regulativni okvir,
– pojasniti in poenostaviti Direktivo, vključno z nekaterimi omejenimi prilagoditvami področja uporabe, da se zagotovi lažja uporaba Direktive in odstranijo ovire za gospodarske subjekte in javne organe.
1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije
Spremembe Direktive bodo temeljile na členu 26 (Notranji trg) in členu 114 (Približevanje zakonodaje) PDEU. Ukrepi na ravni EU so potrebni za prilagoditev, pojasnitev ali poenostavitev ključnih določb o notranjem trgu z zadevnega področja. Tega države članice ne morejo doseči posamično. Morebitna nova obveznost registracije proizvajalcev in/ali opreme na ravni EU bi omogočila dostop do trga EU, pri čemer so prednosti takega ukrepa v primerjavi z več podobnimi ukrepi na nacionalni ravni očitne.
1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj
V splošnem regulativni okvir, vzpostavljen z Direktivo, omogoča doseganje zastavljenih ciljev, tj. visoko raven varovanja zdravja in varnosti za uporabnike, elektromagnetno združljivost (EMC) za telekomunikacijske terminale in radijsko opremo ter preprečitev škodljivega motenja. Glavna vprašanja, ki jih je treba obravnavati, so nizka stopnja skladnosti z Direktivo ter dvoumnost in zapletenost nekaterih določb Direktive.
1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti
Predlagana revizija bo v skladu z načeli politike pametne pravne ureditve Komisije, politike v okviru strategije Evropa 2020, zlasti v zvezi z regulativnim pregledom, ki ga predvideva politika za Unijo inovacij, ter predlaganega programa za politiko radiofrekvenčnega spektra.
Pobuda bo prav tako skladna z novim okvirnim zakonodajnim svežnjem, odobrenim leta 2008. Ta je sestavljen iz dveh dopolnilnih instrumentov, in sicer Uredbe765/2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga ter Sklepa 768/2008/ES o skupnem okviru za trženje proizvodov. Sklep dopolnjuje Uredbo. Uredba določa obveznosti držav članic in nacionalnih organov pri zagotavljanju varnosti proizvodov in njihove skladnosti s pravnimi predpisi, Sklep pa zajema ustrezne obveznosti gospodarskih subjektov, kot so proizvajalci, uvozniki in distributerji ter organi za preskušanje in certificiranje proizvodov. Oba instrumenta sta neločljivo povezana, njuni elementi pa se medsebojno podpirajo in dopolnjujejo. V nasprotju z Uredbo Sklep nima takojšnjih pravnih učinkov na gospodarske subjekte, posameznike ali države članice ter določa (člen 2), da se njegove določbe uporabljalo, kadar se pripravljajo osnutki ali spremembe zakonodaje.
1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic
¨ Časovno omejen predlog/pobuda:
– ¨ trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL,
– ¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.
X¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:
– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve od 2013,
– ki mu sledi polno delovanje.
1.7. Načrtovani načini upravljanja[41]
1.8. X¨ Neposredno centralizirano upravljanje Komisije
¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:
– ¨ izvajalske agencije,
– ¨ organe, ki jih ustanovita Skupnosti[42],
– ¨ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,
– ¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.
¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.
¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.
¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).
Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
2. UKREPI UPRAVLJANJA
2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja
Navedite pogostost in pogoje.
V skladu s predlogom bi imele države članice novo obveznost, da Komisiji dvakrat letno predložijo poročilo o uporabi direktive. Poročila bi morala vključevati dejavnosti nadzora trga in podatke o stopnji skladnosti z bistvenimi zahtevami iz Direktive.
Dodatne informacije bodo pridobljene z rednimi izmenjavami v okviru TCAM, stalnega odbora, ustanovljenega z Direktivo, ki poleg držav članic vključuje tudi predstavnike industrije, evropske standarizacijske organizacije, priglašene organe in potrošniške organizacije. Komisija namerava preverjati izvajanje te direktive in o tem vsakih pet let poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.
2.2. Sistem upravljanja in nadzora
2.2.1. Ugotovljena tveganja
– različno izvajanje spremenjene Direktive v državah članicah bi lahko povzročilo težave
– stroški na ravni EU v povezavi s spremenjeno Direktivo so omejeni na človeške vire in morebiti na vzpostavitev podatkovne baze za registracijo nekaterih kategorij proizvodov, preden se ti dajo na trg, in sicer takrat, kadar po začetku veljavnosti spremenjene Direktive ni izpolnjena visoka raven skladnosti
2.2.2. Načrtovani načini nadzora
– za lažji dosleden prenos Direktive v državah članicah in v skladu z nameni zakonadajalca EU Komisija v obdobju, namenjenim za prenos direktive v državah članicah, načrtuje organizacijo ene ali več delavnic s pristojnimi nacionalnimi ministrstvi
– morebitna vzpostavitev podatkovne baze za registracijo proizvodov, za katero je predviden proračun v višini 300 000 EUR, bi bila predmet razpisa v skladu s pravili finančne uredbe
2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.
– Brez posebnih ukrepov, razen uporabe finančne uredbe.
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice
Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek
številka [poimenovanje………………………...……….] || dif./ nedif. ([43]) || držav Efte[44] || držav kandidatk[45] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe
1a Konkurenčnost za rast in zaposlovanje || 02.03.01, Delovanje in razvoj notranjega trga, zlasti na področjih obveščanja, potrjevanja in sektorskega usklajevanja. || Dif. || NE || NE || NE || NE
· Zahtevane nove proračunske vrstice NE
Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.
Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek
številka [poimenovanje………………………...……….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe
|| [XX.YY.YY.YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE
3.2. Ocenjeni učinek na odhodke
3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka || 1a Konkurenčnost za rast in zaposlovanje
GD za podjetništvo in industrijo || || || Leto N[46] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ
Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||
02.03.01, Delovanje in razvoj notranjega trga, zlasti na področjih obveščanja, potrjevanja in sektorskega usklajevanja. || prevzete obveznosti || (1) || 0 || 0 || 0 || 0,3 || 0,03 || 0,03 || 0,03 || časovno neomejen predlog
plačila || (2) || 0 || 0 || 0 || 0,3 || 0,03 || 0,03 || 0,03 || časovno neomejen predlog
Številka proračunske vrstice || prevzete obveznosti || (1a) || || || || || || || ||
plačila || (2a) || || || || || || || ||
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[47] || || || || || || || ||
Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || ||
Odobritve za DG ENTR SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3 || 0 || 0 || 0 || 0,3 || 0,03 || 0,03 || 0,03 || časovno neomejen predlog
plačila || =2+2a +3 || 0 || 0 || 0 || 0,3 || 0,03 || 0,03 || 0,03 || časovno neomejen predlog
Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || ||
plačila || (5) || || || || || || || ||
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||
Odobritve za RAZDELEK 1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 0 || 0 || 0 || 0,3 || 0.03 || 0,03 || 0,03 || časovno neomejen predlog
plačila || =5+ 6 || 0 || 0 || 0 || 0,3 || 0,03 || 0,03 || 0,03 || časovno neomejen predlog
Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov: NE
Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || || || || || || || ||
plačila || (5) || || || || || || || ||
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||
Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 Večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || prevzete obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||
plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||
Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“
|| || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ
GD za podjetništvo in industrijo ||
Človeški viri || 0,635 || 0,635 || 0,635 || 0,635 || 0,635 || 0,635 || 0,635 || časovno neomejen predlog
Drugi upravni odhodki || 0,092 || 0,092 || 0,092 || 0,092 || 0,092 || 0,092 || 0,092 || časovno neomejen predlog
GD za podjetništvo in industrijo SKUPAJ || odobritve || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || časovno neomejen predlog
Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || Prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || || || || || || || ||
3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje
– ¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.
– X¨ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ
REALIZACIJE
Vrst realizacije[48] || povprečni stroški realizacije || Število realizacij || stroški || Število realizacij || stroški || Število realizacij || stroški || Število realizacij || stroški || Število realizacij || stroški || Število realizacij || stroški || Število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj
SPECIFIČNI CILJ št. 1: stalno obnavljanje veljavnega pravnega reda na področju notranjega trga in po potrebi predlaganje novih zakonodajnih ali nezakonodajnih ukrepov[49]… || || || || || || || || || || || || || || || ||
Vzpostavitev informacijske podatkovne baze za registracijo proizvodov« || || || || || || || || || 1 || 0,3 || || || || || || || ||
Upravljanje informacijske podatkovne baze za registracijo proizvodov || || || || || || || || || || || 1 || 0,03 || 1 || 0,03 || 1 || 0,03 || || časovno neomejen predlog
– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||
Seštevek za specifični cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||
SPECIFIČNI CILJ št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||
– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||
Seštevek za specifični cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||
STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || 0,3 || || 0,03 || || 0,03 || || 0,03 || || časovno neomejen predlog
3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave
3.2.3.1. Povzetek
– ¨Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.
– X¨ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|| Leto N[50] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ
RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||
Človeški viri || 0,635 || 0,635 || 0,635 || 0,635 || 0,635 || 0,635 || 0,635 || časovno neomejen predlog
Drugi upravni odhodki || 0,092 || 0,092 || 0,092 || 0,092 || 0,092 || 0,092 || 0,092 ||
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || časovno neomejen predlog
Odobritve zunaj RAZDELKA 5[51] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||
Človeški viri || || || || || || || ||
Drugi odhodki upravne narave || || || || || || || ||
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||
SKUPAJ || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || 0,727 || časovno neomejen predlog
3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih
– ¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.
– X¨ Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)
|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)
Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence)
02 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 || 5
XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||
XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||
10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||
Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[52]
XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || ||
XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||
XX 01 04 yy[53] || – na sedežu[54] || || || || || || ||
– na delegacijah || || || || || || ||
XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||
10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||
Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||
SKUPAJ || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 || 5 || 5
XX je zadevno področje ali naslov.
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
Uradniki in začasni uslužbenci || en uradnik kot referent za direktivo, trije uradniki, odgovorni za posebna področja: pravna vprašanja, tajništvo stalnega odbora, komunikacija, usklajevanje z GD za informacijsko družbo glede politike spektra, ocenjevajnje priglašenih pomembnih tehničnih predpisov držav članic, usklajevanje izvrševanja organov za nadzor trga, pregledovanje zakonodaje držav kandidatk / pridruženih držav, podpora GD za trgovino pri pogajanjih s tretjimi državami – en uradnik kot tajnik skupine, odgovoren za logistiko
Zunanje osebje ||
3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
– X¨ Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom. Vsi ukrepi ali dejavnosti iz te direktive so skladni in združljivi z zdajšnjim in naslednjim večletnim finančnim okvirom (2014 – 2020), kakor ga predlaga Komisija.
– ¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.
Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.
– ¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[55].
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju
– X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.
– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || stroški
Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||
Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||
3.3. Ocenjeni učinek na prihodke
– X¨ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
– ¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
¨ na lastna sredstva,
¨ na razne prihodke.
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[56]
Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)
Člen …………. || || || || || || || ||
Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.
Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.
[1] Drugo poročilo o napredku o izvajanju Direktive R&TTE, COM(2010)43 final, z dne 9.2.2010.
[2] Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti.
[3] Direktiva 2002/95/ES o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi.
[4] Direktiva 2002/96/ES o odpadni električni in elektronski opremi.
[5] Direktiva 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih.
[6] Direktiva 2009/125/ES o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo.
[7] Sklep št. 243/2012/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra.
[8] Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva).
[9] Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi).
[10] Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru).
[11] http://ec.europa.eu/governance/better_regulation/key_docs_en.htm#_br.
[12] http://ec.europa.eu/research/innovation-union/index_en.cfm, COM(2010) 546 final, Europe 2020 Flagship Initiative - Innovation Union.
[13] Sklep št. 243/2012/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra.
[14] Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu. Drugo poročilo o napredku pri izvajanju Direktive 1999/5/ES o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme [COM/2010/0043 final – ni objavljeno v Uradnem listu] - http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/rtte/documents/legislation/review/index_en.htm#h2-2.
[15] Povzetek javnega posvetovanja iz leta 2010 o učinku obravnavanih možnosti za spremembo Direktive R&TTE. Maj 2011. http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/rtte/public-consultation/files-public-consultation/summary-2010-pc_en.pdf.
[16] Ocena učinka pri predlaganem sistemu obvezne registracije v okviru Direktive 1999/5/ES. KONČNO POROČILO 5.10.2009. Technopolis Group – http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/rtte/files/technop-ia-radio-finrep_en.pdf.
[17] Direktiva 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo in razveljavitvi Direktive 89/336/EGS.
[18] Direktiva 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej.
[19] Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov.
[20] Direktiva Komisije 2008/63/ES z dne 20. junija 2008 o konkurenci na trgih za telekomunikacijsko terminalsko opremo.
[21]
[22]
[23] UL L 91, 7.4.1999, str. 10.
[24] UL L 218, 13.8.2008, str. 30.
[25] UL L 218, 13.8.2008, str. 82.
[26] UL L 374, 27.12.2006, str. 10.
[27] UL L 390, 31.12.2004, str. 24.
[28] UL L 162, 21.6.2008, str. 20.
[29] UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
[30] UL L 108, 24.4.2002, str. 1.
[31] UL L 129, 17.5.2007, str. 67.
[32] UL L […], […], str. […].
[33] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
[34] UL L 108, 24.4.2002, str. 33.
[35] UL L […], […], str. […].
[36] UL L 46, 17.2.1997, str. 25.
[37] UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
[38] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.
[39] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.
[40] Drugo poročilo o napredku o izvajanju Direktive R&TTE, COM(2010)43 final, z dne 9.2.2010.
[41] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.
[42] Organi iz člena 185 finančne uredbe.
[43] Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
[44] EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.
[45] Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.
[46] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
[47] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
[48] Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest, itd.).
[49] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji …“.
[50] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
[51] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
[52] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.
[53] V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
[54] Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).
[55] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.
[56] Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.
| Na vrh |