SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU

1.           Močno neizkoriščen vir za strategijo Evropa 2020

V središču našega družbenega tkiva kultura oblikuje naše identitete, želje in odnose z drugimi in svetom. Prav tako oblikuje kraje in krajine, kjer živimo, življenjske sloge, ki jih razvijamo. Dediščina, vizualne in uprizoritvene umetnosti, kinematografija, glasba, založništvo, moda ali oblikovanje so močno navzoči v vsakdanjem življenju, vendar pa možen prispevek kulturnih in ustvarjalnih sektorjev[1] k družbenemu in gospodarskemu razvoju v EU še ni v celoti priznan. Poleg tega prinašata globalizacija in digitalni premik pomembne izzive, vendar je treba pospešiti potrebne prilagoditve, da bi ti sektorji lahko razvili svoj celoten potencial in da bi dolgoletna odličnost Evrope bolje prišla do veljave kot komparativna prednost na svetovnem prizorišču. To sporočilo predlaga strategijo za dodatno izkoriščanje potenciala teh sektorjev v EU, da bi prispevali k ustvarjanju rasti in delovnih mest.

Sektorji z visoko stopnjo rasti

Gospodarska uspešnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev je priznana: v EU prispevajo 3,3 % BDP in zaposlujejo 6,7 milijona ljudi (3 % vseh zaposlenih)[2].

Pomembni so tudi podatki za modni sektor[3] in sektor luksuznih izdelkov[4], ki temeljita na močnem kulturnem in ustvarjalnem vložku. Prispevata le 3 % BDP EU, zaposlujeta 5 milijonov in 1 milijon ljudi, zaposlovanje v sektorjih luksuznih izdelkov pa naj bi po pričakovanjih do leta 2020 doseglo 2 milijona zaposlenih[5].

Med letoma 2008 in 2011 se je zaposlovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih izkazalo za bolj prilagodljivo kot celotno gospodarstvo EU [6], vendar s stopnjami rasti, ki se razlikujejo med podsektorji. Ta tendenca je še toliko bolj zanimiva, ker imajo nekateri sektorji višji odstotek zaposlovanja mladih kot ostalo gospodarstvo.

V nekaterih primerih so strateške naložbe v teh sektorjih na lokalni in regionalni ravni prinesle sijajne rezultati. Zlasti festivali in evropske prestolnice kulture proizvajajo pomembne gospodarske koristi, včasih z več kot desetkratnim vzvodom za vsak vloženi evro.

Katalizatorji za inovacije

Glede na to, da imajo kulturni in ustvarjalni sektorji na stičišču med umetnostjo, poslovnim svetom in tehnologijo strateški položaj za sprožitev učinkov prelivanja v druge sektorje. Zagotavljajo vsebine za aplikacije IKT, s čimer ustvarjajo povpraševanje po ultramodernih elektronskih in telekomunikacijskih napravah za širšo potrošnjo. Kultura in ustvarjalnost prav tako neposredno učinkujeta na sektorje, kot je turizem, in sta vključeni v vse faze vrednostne verige drugih sektorjev, kot sta sektorja mode in luksuznih izdelkov, pri katerih se povečuje njun pomen kot ključnih „osnovnih sredstev“[7].

Bolj na splošno ti sektorji vplivajo na inovacije v drugih sektorjih. Kot je poudarjeno v Uniji inovacij[8], inovacije čedalje bolj poganjajo netehnološki dejavniki, kot so ustvarjalnost, oblikovanje in novi organizacijski procesi ali poslovni modeli. Inovacije močno temeljijo na ustvarjalnih ekosistemih, za katere sta odločilna kakovost in raznovrstnost partnerstev med različnimi sektorji in vrstami akterjev. Najbolj očitna je širša uporaba oblikovanja v predelovalni industriji, in sicer z dodajanjem vrednosti izdelkom, storitvam, tržnim postopkom in strukturam. Podjetja, ki porabijo dvakratnik povprečnega zneska za ustvarjalne vložke, imajo za 25 % večjo možnost za uvedbo inovacij izdelkov[9].

Ta katalitični potencial lahko pomeni temeljni vir za socialne inovacije in odzivanja na velike družbene izzive, kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj, demografske spremembe in kulturna raznovrstnost[10]. Na primer, v partnerstvu s sektorjem izobraževanja in poklicnega usposabljanja lahko kulturni in ustvarjalni sektorji prispevajo k razvoju prepleta spretnosti okrog ustvarjalnosti in podjetništva, kritičnega mišljenja, prevzemanja tveganja in obvezovanja, kar je potrebno za konkurenčnost EU v družbi znanja.

Ključni element v svetovni konkurenci in mehka moč

Mednarodni partnerji Evrope že veliko vlagajo v kulturne in ustvarjalne sektorje. ZDA že desetletja vlagajo vanje kot v strateške gospodarske sektorje in orodje za uveljavitev svoje prisotnosti na svetovni ravni. Drugi, kot so Kitajska, Južna Koreja ali Indija, tudi veliko vlagajo, da bi povečali svoj gospodarski potencial in „mehko moč“. Zato vstopajo v svetovno konkurenco na področju ustvarjalnih talentov. Na Kitajskem na primer so se javne naložbe v kulturo od leta 2007 povečevale za 23 % na letni ravni, hkrati pa obstajajo načrti za povečanje BDP deleža sektorjev z 2,5 % na 5–6 % do leta 2015[11].

Medtem ko evropski modni sektor in sektorji luksuznih izdelkov vedno bolj prispevajo k izvozu EU[12] in pospeševanju evropske odličnosti v svetu, potencial drugih sektorjev, kot sta kinematografija ali glasba, še vedno ni strateško izkoriščen v tujini. Izziv je povečati izvoz v korist gospodarstva EU in razviti dinamično podobo privlačne in ustvarjalne Evrope, odprte za kulture in talente iz celega sveta.

2.           Preoblikovanje izzivov v nove priložnosti za rast in delovna mesta

Kulturni in ustvarjalni sektorji se soočajo s hitro spreminjajočim se okoljem, te spremembe pa poganjata digitalni premik in globalizacija, kar je povzročilo pojav novih udeležencev, soobstoj zelo velikih struktur z mikro podjetji, postopno preoblikovanje vrednostnih verig in spremembe v vedenju in pričakovanjih potrošnikov. Medtem ko te spremembe ponujajo velike priložnosti v smislu nižjih proizvodnih stroškov ali novih distribucijskih poti, zahtevajo ukrepanje na različnih ravneh.

V tem spreminjajočem se okviru ostaja dostop do financiranja glavna težava: bančni sektor nima potrebnega strokovnega znanja za analizo poslovnih modelov v teh sektorjih in njihovih neopredmetenih sredstev ne vrednoti ustrezno. Finančna in gospodarska kriza še poslabšuje to stanje prav v času, ko je treba naložbe prilagoditi.

Za te sektorje je prav tako značilna poudarjena razdrobljenost po državah in na jezikovni ravni. Medtem ko je iz tega izhajajoča kulturna raznovrstnost očiten evropski adut, ta privede do omejenega in ne najboljšega transnacionalnega kroženja kulturnih in ustvarjalnih del ter izvajalcev znotraj in zunaj EU, geografskih neravnovesij in – pozneje – do omejene izbire za potrošnike.

Zelo dinamično je dogajanje na mejah med različnimi sektorji (na primer z okrepitvijo povezav med igrami, filmom in glasbo) in z drugimi panogami (kot so moda, luksuzni izdelki ali turizem). Vendar so sektorji in politike še vedno pogosto organizirani v obliki sektorskih silosov, s čimer se omejujejo možnosti za sinergije ter nastanek novih rešitev in podjetij.

Vsi ti izzivi vplivajo na različne sektorje na različne načine, vendar zahtevajo celovit strateški odgovor, ki vključuje vse akterje, od lokalne ravni do ravni EU.

3.           Potreba po večplastni strategiji – vloga držav članic

Celostni pristop za integrirane strategije

Kljub veliki raznovrstnosti nacionalnih in regionalnih okvirov, razvoj uspešnih strategij, ki lahko zgoraj navedene izzive preobrazijo v nove priložnosti za rast in delovna mesta v EU, običajno sledi istemu vzorcu logičnih korakov[13].

Praviloma uspešne strategije za kulturne in ustvarjalne sektorje temeljijo na celovitem pregledu ter uporabi kulturnih in ustvarjalnih virov na določenem ozemlju. Strategije so celostne in zahtevajo partnerstvo med različnimi oddelki (kultura, industrija, gospodarstvo, izobraževanje, turizem, prostorsko načrtovanje itd.) ter vključitev vseh ustreznih javnih in zasebnih zainteresiranih strani, da bi se povečala odgovornost. Strategije morajo biti podkrepljene tudi z raziskavami, da bi se zagotovile uspešnost, učinkovitost in trajnost. Za vsako ustrezno vprašanje – od razvoja spretnosti do dostopa do financ ali dostopa do svetovnih trgov itd. – te strategije opredelijo, katera vprašanja je mogoče obravnavati s splošnimi politikami in instrumenti ter katera zahtevajo prilagojeni pristop. To velja za vse ravni upravljanja: lokalno, regionalno, nacionalno raven – vse do evropske ravni.

Medtem ko so bile v zadnjih letih nekatere države članice, regije in mesta, kot so med drugim Združeno kraljestvo, Estonija, Valonija, Apulija, Barcelona, Amsterdam, uspešni pri koriščenju izrednega potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot načina za spodbujanje družbeno-gospodarskega razvoja ter so postopoma razvili ad hoc strategije, drugi s tem šele začenjajo. Strategije, ki so se pojavile, se bolj osredotočajo na krepitev teh sektorjev ter zaenkrat še ne na spodbujanje partnerstev in učinke prelivanja z drugimi sektorji.

Ključni dejavniki oblikovanja politike

Na glavne opredeljene izzive se je treba odzivati usklajeno, zlasti na naslednjih ključnih področjih.

Obravnavanje spreminjajočih se potreb po spretnostih

Obstaja potreba po močnejših partnerstvih med kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji, socialnimi partnerji in ponudniki izobraževanja in usposabljanja, tako prek začetnega usposabljanja kot prek stalnega strokovnega razvoja. To bi moralo sektorjem zagotoviti preplet spretnosti, potrebnih za ustvarjalno podjetništvo v hitro spreminjajočem se okolju. Poleg tega se nekateri sektorji soočajo s pomanjkanjem delavcev s tehniškimi ter tradicionalnimi spretnostmi in obrtnim znanjem, ker so takšne spretnosti predvsem za mlade manj privlačne.

Ustvarjalnih spretnosti se je treba učiti od zgodnjega otroštva, da bi postavili temelje za stalno obnavljanje ustvarjalnih talentov in spodbudili povpraševanje po raznovrstnejših, bolj iskanih ustvarjalnih vsebinah in izdelkih. Z vidika vseživljenjskega učenja lahko ustvarjalne spretnosti in kompetence pomagajo pri odzivanju na spremembe, ki jih zahteva trga dela.

Partnerstva z izobraževanjem lahko prav tako prispevajo k pospeševanju učnega okolja in tako pomagajo učencem, zlasti tistim v težavah, pridobiti osnovne spretnosti in razviti kompetence, potrebne za njihovo prihodnje poklicno življenje, s čimer se izboljša njihova zaposljivost. Pobude s področja ustvarjalnosti in kulture na lokalni ravni lahko prispevajo k vključevanju marginaliziranih skupnosti in dajejo možnosti ljudem iz sosesk z manjšim potencialom.

Lažji dostop do financiranja

Majhnost kulturnih in ustvarjalnih podjetij, negotovost glede povpraševanja po njihovih izdelkih, zapletenost njihovih poslovnih načrtov in njihovo pomanjkanje opredmetenih osnovnih sredstev so ovire za pridobitev zunanjega financiranja. Medtem ko so lastniško financiranje, naložbe poslovnih angelov, tvegani kapital in jamstva alternativne možnosti financiranja, pa so še vedno premalo uporabljene. Obstajajo tudi nepreverjeni dokazi o tržnih razlikah pri financiranju izvoznih dejavnosti.

Zato se mora pri finančnih institucijah povečati ozaveščenost o gospodarskem potencialu teh sektorjev in razvoj njihovih zmogljivosti za ovrednotenje podjetij, ki temeljijo na neopredmetenih sredstvih. Obenem je treba podjetnikom v teh sektorjih pomagati k boljšemu razumevanju zahtev poslovnega načrtovanja in dodeljevanja sredstev za financiranje njihovih dejavnosti in rasti.

Povečanje trga: nova partnerstva in poslovni modeli

Kulturne in umetniške ustanove ter službe morajo okrepiti svoje zmogljivosti za razvoj občinstva, izkoristiti nove priložnosti (zlasti prek meja) ter se odzivati na spremembe v vedenju in pričakovanju občinstva. Nastajajo nove storitve, ki izkoriščajo možnosti, ki jih ponujajo IKT in spletne storitve; predlagajo možnosti za boljše upoštevanje zahtev potrošnikov po dostopu do raznovrstnejših vsebin in izdelkov ter po večji udeležbi pri ustvarjalnem procesu. Te nove pristope in storitve bi bilo treba pretvoriti v nove finančne prilive.

Za pospešitev zasnove, produkcije in distribucije digitalnih vsebin na vseh platformah morajo kulturni in ustvarjalni sektorji vstopiti v strateška in pravična partnerstva z drugimi sektorji, kar lahko privede do inovativnih poslovnih modelov, prek katerih se do vsebin dostopa na različne načine, da se doseže ravnovesje med prihodki imetnikov pravic in dostopom splošne javnosti do vsebin in znanja, s čimer se spodbujata kulturna in medijska pismenost. V tem okviru bi moral biti celoten potencial Europeane[14], platforme enotnega dostopa, ki povezuje digitalne zbirke evropskih knjižnic, muzejev in arhivov, vedno bolj izkoriščan kot osnova za novi ekosistem aplikacij in digitalnih proizvodov, ki so namenjeni turizmu, izobraževanju, ustvarjanju in kulturi.

Povečanje mednarodnega vpliva

Uporabljati je treba pametne politike internacionalizacije in razvoja izvoza, da se veliki večini malih organizacij in podjetij omogoči delovanje v globalnem okolju ter doseganje novih odjemalcev in trgov po vsem svetu. Treba je opredeliti najučinkovitejše podporne storitve, olajšati dostop do tujih trgov, okrepiti zakonodajne dialoge ter oceniti možne mehanizme za delitev tveganja. Združevanje virov in večje sodelovanje med različnimi akterji v EU bi bilo treba še temeljiteje izkoristiti za pospeševanje večje kulturne in ustvarjalne prisotnosti Evrope na svetovnem prizorišču in zagotavljanje privlačne evropske podobe s povezovanjem naše odličnosti na področju dediščine z dinamično inovativno ustvarjalnostjo.

Krepitev medsektorskega plemenitenja

Kulturni in ustvarjalni sektorji potrebujejo multidisciplinarna okolja, v katerih se lahko srečajo s podjetji iz drugih sektorjev. Vsaka javna intervencija, katere cilj je njihov nadaljnji razvoj, zahteva medsektorsko plemenitenje. Taka intervencija zahteva razvoj in preskušanje boljših poslovnih podpornih instrumentov in politik, katerih cilj je olajšanje medsektorskega povezovanja in prelivanja. To predvideva spodbujanje sprememb v sektorjih samih ter hkrati vnašanje novih spretnosti in kompetenc v druge sektorje, in obratno.

Taka intervencija prav tako zahteva sodelovanje med različnimi politikami, ki zadevajo zlasti gospodarstvo, industrijo, izobraževanje, turizem, inovacije, urbani in regionalni razvoj ter prostorsko načrtovanje.

Glede na navedeno so države članice na vseh teritorialnih ravneh in po potrebi vključujoč vse zadevne javne in zasebne zainteresirane strani, pozvane, da:

– izvedejo celovito oceno potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij[15] za pametno, vključujočo in trajnostno rast ter nadaljujejo z njihovim vključevanjem v razvojne strategije na vseh ravneh, zlasti v okviru strategij pametne specializacije[16].

– poglobijo sodelovanje med kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji ter drugimi sektorji, kot so IKT, turizem idr., vključno s skupnimi pobudami, da bi se izboljšalo razumevanje med sektorji, in prispevalo k razvoju bolj odprte, inovativne in podjetniške naravnanosti v gospodarstvu;

– spodbudijo in olajšajo ustanavljanje platform, mrež in grozdov med vsemi javnimi in zasebnimi zainteresiranimi stranmi, ki so pomembne za kulturne in ustvarjalne sektorje;

– spodbujajo strukturirana partnerstva med kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji, socialnimi partnerji in vsemi vrstami ponudnikov izobraževanja in usposabljanja, vključno z vajeništvom;

– spodbujajo priznavanje kvalifikacij v neformalnem ter priložnostnem izobraževanju in usposabljanju na področjih, ki so pomembna za kulturne in ustvarjalne sektorje;

– izboljšajo pripravljenost finančnih institucij ter kulturnih in ustvarjalnih sektorjev na vlaganje, ter oblikujejo namenske instrumente finančnega inženiringa, zlasti jamstvene sheme, vključno z ustrezno uporabo prihodnjega programa Ustvarjalna Evropa in skladov kohezijske politike;

– podprejo kulturne in ustvarjalne sektorje pri preučevanju in preskušanju strategij za osvajanje novega občinstva ter razvojnih in poslovnih modelov formiranja občinstva, ki so pomembni pri digitalnem premiku;

– podprejo digitalizacijo kulturnih vsebin in razvoj spletnih platform v skladu z ustreznimi pravili EU o državni pomoči;

– spodbujajo kulturne in ustvarjalne sektorje, da raziščejo in okrepijo svojo prisotnost na mednarodnih trgih, tudi prek razvoja mednarodnih partnerstev in sodelovanja s tretjimi državami.

4.           Dodana vrednost ukrepanja na ravni EU

EU ima jasno vlogo pri omogočanju vzpostavitve ustreznega okolja in spodbujanju tega programa prilagajanja.

Spodbujanje pravega regulativnega okolja

V okviru Akta za mala podjetja za Evropo vzpostavlja EU okvir politike MSP za EU in njene države članice, katerega cilj je izboljšati splošni pristop do podjetništva[17]. Ta je zlasti pomemben za kulturne in ustvarjalne sektorje, v katerih prevladujejo mala in mikro podjetja.

Z osredotočanjem na potrebo po napredku pri doseganje popolnoma integriranega evropskega digitalnega enotnega trga Komisija v sporočilu „Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine“[18] predstavi program pobud za pripravo okvira EU za pravice intelektualne lastnine, s čimer bi se nagradila ustvarjalna prizadevanja in olajšale čezmejne dejavnosti na notranjem trgu. Posledično je Komisija sprejela zakonodajne predloge o osirotelih delih[19] in upravljanju kolektivnih pravic[20]. Ocena avdiovizualnega sektorja se že izvaja v skladu z Zeleno knjigo o spletni distribuciji avdiovizualnih del v EU[21]. Komisija izboljšuje postopek mediacije z zainteresiranimi stranmi o dajatvah za zasebno kopiranje. Predvideno je prizadevanje za izboljšanje vrednotenja neopredmetenih sredstev, ki je bistvenega pomena za dostop do zasebnega financiranja.

Za tiste kulturne in ustvarjalne sektorje, ki so odvisni od blagovnih znamk in zvestobe strank, sta ključnega pomena posodobitev in prilagoditev sistema blagovnih znamk. V okviru Evropskega observatorija za kršitve pravic intelektualne lastnine je potrebna boljša analiza zanesljivih podatkov o vrednosti in kršitvah pravic intelektualne lastnine, izmenjava najboljših praks in ozaveščanje za uspešen in učinkovit boj proti ponarejanju in piratstvu. Na podlagi tega Komisija olajšuje sodelovanje med imetniki pravic intelektualne lastnine in internetnimi platformami v okviru Memoranduma o soglasju o prodaji ponarejenega blaga prek interneta, ki si prizadeva za zmanjšanje, na vseevropski ravni, ponudbe ponarejenega kulturnega blaga na internetu[22].

V okviru Evropske digitalne agende[23], ki vsebuje ukrepe za odpravo ovir za razvoj evropskih spletnih trgov, lahko nekateri vidiki pobud za ponovno uporabo informacij javnega sektorja prispevajo k boljšemu izkoriščanju kulturnih dobrin in dostopu do njih.

Eden od prednostnih ukrepov, ki so opredeljeni v Sporočilu o prihodnosti DDV[24], je pregled sedanje strukture stopenj DDV. V skladu z enim od načel navedenega pregleda bi morala za podobno blago in storitve veljati enaka stopnja DDV, prav tako bi moral biti upoštevan napredek v tehnologiji, da bi se odpravil problem konvergence med spletnim in fizičnim okoljem.

Za dosego učinkovitega digitalnega trga, ki ponuja tudi nove priložnosti za kulturne in ustvarjalne sektorje, bo Komisija nadaljevala z izvajanjem pobud, navedenih v akcijskem načrtu za enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev[25], vključno s pobudo glede postopkov „obveščanja in ukrepanja“ in pobudo glede nevtralnosti spleta.

V okviru Posodobitve področja državne pomoči[26] se bo obravnavalo izvzetje iz obveznosti priglasitve za pomoč v kulturnem sektorju. Poleg tega se bo podpora za inovacije, vključno z netehnološkimi inovacijami, obravnavala v naslednjem pregledu okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije.

Olajševanje izmenjave dobrih praks in vzajemnega učenja

Pobude na ravni EU lahko pospešijo ritem prilagajanja, spodbudijo razširjanje dobrih praks in izboljšajo povezovanje v mreže znotraj kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Od sprejetja evropske agende za kulturo leta 2007[27] nacionalni organi sodelujejo na tem področju. Ustanovljena je bila strokovna skupina za preučitev in potrjevanje nacionalnih ali regionalnih dobrih praks ter pripravo predlogov pobud za sodelovanje. Skupina je objavila priročnik o strateški uporabi skladov kohezijske politike EU za povečevanje potenciala kulture za lokalni, regionalni in nacionalni razvoj, zlasti s prispevanjem k strategijam pametne specializacije[28]. Skupina se bo od zdaj osredotočala na strategije na področju internacionalizacije in izvoza. Drug primer je platforma za učenje na področju politik, ki je bila ustanovljena v okviru Evropske zveze ustvarjalnih industrij[29], z namenom spodbujanja izmenjav in sodelovanja pri zagotavljanju okrepljenih podpornih storitev za podjetja, olajševanja dostopa do financiranja ter povečanja odličnosti grozdov in sodelovanja.

Komisija namerava prav tako podpreti vzajemno učenje med mestnimi upravami, da bi se lokalnim oblikovalcem politik omogočila izmenjava in primerjava izkušenj o vplivu kulture pri socialnem in gospodarskem oživljanju mest.

Proti letu 2020: mobilizacija široke palete posebnih in splošnih finančnih pomoči

Predlogi Komisije za programe in instrumente za novi večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, zlasti Ustvarjalna Evropa[30], Erasmus za vse[31], skladi kohezijske politike[32], Obzorje 2020[33], COSME[34] in Instrument za povezovanje Evrope[35], lahko odločilno prispevajo k nadaljnjemu razvoju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter okrepijo njihov prispevek k strategiji Evropa 2020 za delovna mesta in rast.

Cilj programa Ustvarjalna Evropa je spodbujanje kulturne in jezikovne raznovrstnosti v Evropi ter krepitev konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Ustvarjalna Evropa bo:

– podprla čezmejno povezovanje v mreže, partnerstva in dejavnosti vzajemnega učenja za krepitev zmogljivosti sektorjev za delovanje prek nacionalnih meja in pomagala pri odzivanju na izzive, kot so digitalni premik, globalizacija in razdrobljeni evropski trgi;

– vzpostavila namenski finančni instrument z jamstvi, da bi se olajšal dostop do bančnih posojil za mala podjetja in organizacije; ta instrument, ki bo, skupaj z instrumenti, ki jih predvidevata programa Obzorje 2020 in COSME, del prihodnjega finančnega dolžniškega instrumenta za MSP, bo prav tako skušal doseči sistemski vpliv na finančni sektor, in sicer z izboljšanjem sposobnosti finančnih institucij za ovrednotenje kulturnih in ustvarjalnih projektov, z združevanjem sedanjega omejenega strokovnega znanja, s katerim razpolagajo države članice, in s podpiranjem pobud, katerih cilj je krepitev pripravljenosti na vlaganje v te sektorje;

– podprla ukrepe za izgradnjo zmogljivosti, katerih cilj je razvoj občinstva in preskušanje poslovnih modelov;

– podprla ukrepe za pomoč sektorjem pri mednarodnem delovanju.

Erasmus za vse bo podpiral naložbe v izobraževanje in usposabljanje v obliki učne mobilnosti, partnerstev za inovacije in podpore politiki. Kot del svojih prizadevanj za spodbujanje sodelovanja glede inovacij bo program podprl obsežna partnerstva (koalicije znanja) med visokošolskim izobraževanjem in podjetji ter partnerstva med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter podjetji (koalicije sektorskih spretnosti). To zagotavlja pomembne možnosti za partnerstva med kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji ter sektorjem izobraževanja in usposabljanja.

Skladi kohezijske politike gradijo na širokih možnostih[36], ki jih že zagotavljajo, in bodo nadaljevali s podpiranjem naložb v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, da bi se čim bolj povečal prispevek kulture kot orodja za lokalni in regionalni razvoj, prenovo mest, razvoj podeželja, zaposljivosti in socialne vključenosti. Možna področja naložb so lahko raziskave, inovacije, konkurenčnost MSP ter podjetništvo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ali zaščita ter krepitev kulturne dediščine in krajine[37]. Poleg tega bo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja še nadalje podpiral obogatitev podeželske kulturne dediščine in izboljšanje dostopa do kulturnih storitev na podeželskih območjih s podpiranjem naložb in usposabljanja v podjetjih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter tudi s spodbujanjem povezovanja v mreže in razvoja grozdov, zlasti v okviru programa LEADER[38].

V tem okviru se bo spodbujala uporaba namenskih instrumentov finančnega inženiringa še naprej spodbujana, vključno v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji. Komisija je v svojem videnju prihodnosti kohezijske politike na te sektorje opozorila v okviru oblikovanja strategij pametne specializacije za lokalni in regionalni razvoj[39]. To zahteva močnejše povezovanje strategij na lokalni/regionalni ravni in tistimi na nacionalni ravni. Poudarek bi zdaj moral biti na oceni potenciala sektorjev v strategijah regionalnega razvoja, in sicer v prihodnjih opredelitvah sporazumov o partnerstvu ter operativnih programov in programov za razvoj podeželja. Ta ocena mora upoštevati dinamične povezave, ki obstajajo med tradicionalnimi kulturnimi dobrinami, ustanavljanjem ustvarjalnih podjetij ter odzivanjem na družbene in okoljske izzive; prav tako je treba spodbujati boljšo kombinacijo naložb v infrastrukturo in človeški kapital[40].

COSME ima za cilj krepitev konkurenčnosti in trajnosti podjetij EU in MSP ter spodbujanje podjetniške kulture. Komisija predlaga ukrepe za spodbujanje razvoja vrhunskih grozdov in poslovnih mrež ter pospeševanje nastajanja konkurenčnih panog, ki temeljijo na večsektorskih dejavnostih, kar je zlasti pomembno za kulturne in ustvarjalne sektorje. Predlagani so konkretni ukrepi za spodbujanje sprejetja novih poslovnih modelov in komercialne uporabe ustvarjalnih idej, ki privedejo do posameznikom prilagojenega blaga in storitev, ki ustrezajo povpraševanju posameznega potrošnika. Komisija prav tako predlaga ukrepe za povezovanje in dodajanje spretnosti in kompetenc na področjih oblikovanja, ustvarjalnosti in proizvodnje.

Program Obzorje 2020 bo urejal podporo EU za dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter spodbujal boljše izkoriščanje industrijskega potenciala politik za inovacije, raziskave in tehnološki razvoj. Njegov cilj je okrepiti konkurenčnost celote nastajajočih panog in sektorjev, kar je še posebej pomembno za kulturne in ustvarjalne sektorje. Podpiral bo tehnološki razvoj v zvezi s temi sektorji, kot so inovativne tehnologije za ustvarjanje ter uporaba ustvarjalnih vsebin in inovativnih materialov za ustvarjalne panoge. Program Obzorje 2020 bo tudi odkrival nove oblike inovacij, kot so socialne inovacije in ustvarjalnost, da bi se povečala pozitivna medkulturna dinamika v Evropi in z mednarodnimi partnerji.

Cilj Instrumenta za povezovanje Evrope je izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij. Instrument bo zagotavljal trajnostno financiranje za Europeano in financiral povezane dejavnosti, kot so mehanizmi za izmenjavo informacij o pravicah ter centri za podeljevanje dovoljenj ali pooblaščeni centri za digitalizacijo in ohranjanje digitalne kulturne dediščine.

Na mednarodni ravni se lahko politični dialog med EU in tretjimi državami na dvostranski in regionalni ravni uporabi za ustvarjanje zaupanja in odprtih možnosti, da se povežejo v partnerstva v partnerstva, ki koristijo vsem, vključno s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji[41]. Prek sodelovanja bo kultura še naprej bistveno gonilo družbeno-ekonomskega razvoja in krepitve človekovih pravic, demokracije, civilne družbe in drugih ključnih elementov dobrega upravljanja[42].

Komisija bo:

– nadaljevala z izboljševanjem ureditvenega okvira EU za kulturne in ustvarjalne sektorje;

– vzpostavila pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom glede svojih predlogov za instrumente financiranja EU za obdobje 2014–2020 in pripravila njihovo izvajanje;

– podpirala izmenjavo dobrih praks v Evropski uniji.

Kratkoročni ukrepi na ravni EU, ki bodo v pomoč glavnim gonilnim silam politike

Kratkoročno bodo ukrepe, ki jih izvajajo države članice na vseh teritorialnih ravneh, dopolnile številne pobude EU v podporo nastanku ustvarjalnih ekosistemov po sektorjih na različnih stopnjah vrednostne verige:

– Obravnavanje spreminjajočih se potreb po spretnostih

Preskušajo se Koalicije znanja med visokim šolstvom in podjetji za spodbujanje inovacij. Koalicija za znanje in učenje v kinematografski industriji (Cinema and Industry Alliance for Knowledge and Learning)[43] bo o svojem delu poročala v letu 2013.

EU financira prvo fazo evropskega sektorskega sveta za spretnosti v avdiovizualnem sektorju in sektorju za nastope v živo[44], z analizo potreb po spretnostih pa financira evropski sektorski svet za spretnosti v tekstilnem, oblačilnem in usnjarskem sektorju[45].

Do konca leta 2013 bo skupina strokovnjakov držav članic, ki je bila ustanovljena v okviru evropske agende za kulturo, predstavila poročilo o pomenu ustvarjalnih partnerstev med šolami ter podjetji in organizacijami na področju kulture in ustvarjanja.

– Izboljšanje dostopa do financiranja

EU v okviru Evropske zveze ustvarjalnih industrij financira dve partnerstvi za boljši dostop do financiranja (FAME in C-I Factor) do leta 2014.

Jamstveni sklad za produkcijo v okviru programa MEDIA[46] filmskim producentom olajšuje dostop do zasebnih virov financiranja.

Komisija bo ocenila možnost za vzpostavitev podobnega jamstvenega sklada za podjetja na področju mode.

V okviru strategije za zaščito pravic intelektualne lastnine bo Komisija oblikovala predloge, katerih cilj je gospodarsko izkoriščanje pravic intelektualne lastnine[47].

– Širitev trga

Komisija bo leta 2012:

– financirala pripravljalni ukrep o kroženju evropskih filmov v digitalni dobi[48];

– financirala pilotni projekt o inovativnih načinih uporabe IKT v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih[49];

– financirala tematsko mrežo za nove poslovne modele za založništvo v digitalni dobi[50];

– organizirala evropsko konferenco glede izmenjave praks[51] o formiranju občinstva;

– sprejela priporočilo o evropskem filmu v digitalni dobi.

Do konca leta 2012 bo skupina strokovnjakov držav članic, ki je bila ustanovljena v okviru evropske agende za kulturo, pripravila poročilo o politikah in dobrih praksah javnih institucij, da bi se spodbudil boljši dostop do kulture in sodelovanje v njej.

Komisija bo leta 2013:

– podprla proizvodnjo močnejših in interaktivnih orodij za ustvarjalne panoge in predvidela prihodnja gibanja na področju raziskav in inovacij prek vzajemnega sodelovanja v različnih segmentih teh panog in med njimi[52];

– začela s pilotnim projektom WORTH, da bi spodbudila tržno usmerjene podpore in svetovanje za MSP v sektorju mode ali v sektorju na oblikovanju temelječega blaga za osebno rabo, da se razvijejo novi ustvarjalni proizvodi in storitve prek sodelovanja z oblikovalci.

Pobudi znak evropske dediščine[53] in evropska prestolnica kulture[54] bosta bili prav tako ponovno uporabljeni kot laboratorija za razvoj občinstva in udeležbo državljanov.

– Povečanje mednarodnega vpliva

V letih 2012–2013 bo Komisija v tretjih državah organizirala posebne dogodke navezovanja stikov v podporo internacionalizaciji MSP prek grozdov, vključno za kulturne in ustvarjalne sektorje.

Sodelovanje v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v okviru trgovinskega projekta EU-Kitajska kot faza preskušanja za okrepljeno sodelovanje na tem področju se bo nadaljevalo.

Dialogi o politikah na področju kulture z novimi partnerji se bodo osredotočali na okolje za sodelovanje in izmenjave na področju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev.

Komisija bo tudi:

– preskušala izvedljivost delitve tveganja pri obstoječih sistemih zavarovanja izvoznih kreditov za MSP;

– v tesnem posvetovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) preučila načine in sredstva za krepitev kulture v zunanjih odnosih.

V letu 2013 bo strokovna skupina držav članic, ustanovljena v okviru evropske agende za kulturo, pripravila priročnik o strategijah v podporo internacionalizaciji za kulturne in ustvarjalne sektorje.

– Krepitev medsektorskega plemenitenja

Od leta 2012 Komisija:

– v okviru Evropske zveze ustvarjalnih industrij spodbuja medsektorske povezave;

– podpira tri obsežne pokazatelje v podporo kulturnemu turizmu v okviru Evropske zveze za mobilnost in industrije mobilnosti.

V letih 2012–2013 bo Komisija tudi:

– ustanovila Evropsko središče inovacij na področju storitev za zagotavljanje svetovanja v podporo regionalnim organizacijam za inovativnost storitev in ustvarjalnost s ciljem spodbujanja sprememb v industriji;

– objavila pametne smernice o tem, kako bolje uporabiti sklade kohezijske politike, da se izkoristi inovativnost storitev, ki so še posebej pomembne za kulturne in ustvarjalne sektorje;

– začela financirati pilotni projekt v podporo dveh tradicionalnih industrijskih regij v njunem prehodu k „evropskima ustvarjalnim območjem“[55];

– pregledala izzive in možnosti za ukrepe, da bi se okrepila konkurenčnost sektorja mode in sektorja luksuznih izdelkov EU ter upoštevali ustrezni delovni dokumenti služb Komisije;

– ocenila priporočila, ki jih je predstavil evropski vodstveni odbor za oblikovanje v letu 2012, in izdelala akcijski načrt za pospešeno uvajanje oblikovanja v politike na področju inovacij;

– v skladu z evropsko pobudo odličnosti grozdov razvila in preskusila module usposabljanja za pospeševanje vloge ustvarjalnosti, ustvarjalnih spretnosti in ustvarjalnih sektorjev za preobrazbo tradicionalnih industrijskih dejavnosti;

– začela posvetovanje zainteresiranih strani o ustreznosti ustanovitve evropske zveze za izkušnje s področja gospodarstva za spodbujanje medsektorskega sodelovanja med kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji ter sektorji za prosti čas, šport in turizem ter podprla razvoj novih industrijskih vrednostnih verig.

5.           Spremljanje napredka

Izkoriščanje celotnega potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev lahko pomembno prispeva k ustvarjanju rasti in delovnih mest ter pospeši prehod k na znanju temelječi inovativni družbi. Za uresničitev tega potenciala so potrebni ukrepi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni EU v podporo izvajanju zgoraj opisane večplastne strategije, kratkoročno in dolgoročno z osredotočenjem zlasti na pet ključnih dejavnikov: razvijanje spretnosti; izboljšanje dostopa do financiranja; pospeševanje novih poslovnih modelov in razvoj občinstva; olajševanje sodelovanja z drugimi sektorji in politikami ter povečanje mednarodnega vpliva. Ta strategija bo prav tako spodbujala sodelovanje s partnerji EU. Odvisna bo od podpore drugih evropskih institucij in zainteresiranih strani.

Komisija za spremljanje napredka pri izvajanju strategije predlaga uporabo obstoječega okvira za sodelovanje, to je odprte metode usklajevanja za kulturo.

[1]               Sektorji zajemajo predvsem arhitekturo, arhive in knjižnice, umetnostne obrti, avdiovizualno umetnost (vključno s filmom, televizijo, video igrami in multimedijsko produkcijo), kulturno dediščino, oblikovanje (vključno z modnim oblikovanjem), festivale, glasbo, uprizoritvene in vizualne umetnosti, založništvo in radio.

[2]               Poročilo o evropski konkurenčnosti iz leta 2010. Drugi viri so ocenili, da prispevajo več kot 4,5 % BDP in zaposlujejo 8,5 % ljudi (TERA Consultants, 2010).

[3]               Vključno z oblikovanjem, proizvodnjo modnih materialov in blaga ter njihovo distribucijo.

[4]               Sektor zajema zlasti luksuzne modne izdelke, nakit in ure, modne dodatke, usnjene izdelke, parfume in kozmetiko, pohištvo in gospodinjske aparate, avtomobile, ladje ter gastronomski sektor, hotele in prosti čas.

[5]               Competitiveness of the EU fashion industries, Idea Consult, 2012; The value of the cultural and creative industries to the European economy, Frontier Economics (Konkurenčnost modne industrije EU, Idea Consult, 2012; Vrednost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za evropsko gospodarstvo), Frontier Economics, 2012.

[6]               Vir: Eurostat (EU-LFS).

[7]               Kot je vidno pri „hitri modi“, ki da na trg več novih kolekcij na leto.

[8]               COM(2010) 546.

[9]               Creating Innovation: Do the creative industries support innovation in the wider economy? (Ustvarjanje inovacij: ali ustvarjalne industrije podpirajo inovacije v širši ekonomiji?), NESTA 2008.

[10]             Sostenuto – Culture as a factor of economic and social innovation, 2012. KEA European Affairs – Study on the impact of culture on creativity, 2009 (Sostenuto – Kultura kot dejavnik gospodarskih in družbenih inovacij, 2012. KEA European Affairs – študija o vplivu kulture na ustvarjalnost, 2009).

[11]             Kitajska, 12. petletni načrt (2011–2015).

[12]             Na primer, 62 % vsega blaga, ki ga izdelajo evropske luksuzne blagovne znamke, se proda zunaj Evrope, vrednost njegovega izvoza pa je ocenjena na 260 milijard EUR (npr. približno 10 vsega evropskega izvoza).

[13]             Glej http://ec.europa.eu/culture/our-policy-development/documents/120505-cci-policy-handbook.pdf.

[14]             www.europeana.eu.

[15]             Kratica CCS v angleškem jeziku pomeni kulturne in ustvarjalne sektorje.

[16]             Glej stran 10.

[17]             http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/small-business-act.

[18]             COM(2011) 287.

[19]             COM(2011) 289.

[20]             COM(2012) 372.

[21]             COM(2011) 427.

[22]             http://ec.europa.eu/internal_market/iprenforcement/stakeholders/index_en.htm#maincontentSec2.

[23]             COM(2010) 245.

[24]             COM(2011) 851.

[25]             COM(2011) 942

[26]             COM(2012) 209.

[27]             COM(2007) 242.

[28]             http://ec.europa.eu/culture/news/cci_en.htm.

[29]             https://www.howtogrow.eu/ecia.

[30]             COM(2011) 785.

[31]             COM(2011) 788.

[32]             http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/proposals_2014_2020_en.cfm.

[33]             COM(2011) 809.

[34]             COM(2011) 834.

[35]             COM(2011) 665.

[36]             Študija o prispevku kulture k regionalnemu in lokalnemu razvoju, 2010.

[37]             SWD(2012) 61, del II.

[38]             http://enrd.ec.europa.eu/leader/en/leader_en.cfm.

[39]             http://s3platform.jrc.ec.europa.eu/c/document_library/get_file?uuid=a39fd20b-9fbc-402b-be8c-b51d03450946&groupId=10157.

[40]             Ibidem.

[41]             Politični dialog bi lahko prejel podporo zlasti prek Instrumenta partnerstva.

[42]             Takšni cilji bodo tako v okviru geografskega kot tematskega sodelovanja podprti prek Instrumenta za razvojno sodelovanje (Development Cooperation Instrument – DCI), Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (European Neighbourhood Instrument – ENI), Instrumenta za predpristopno pomoč (Instrument for Pre-Accession Assistance – IPA) in enajstega Evropskega razvojnega sklada (11th European Development Fund – EDF).

[43]             http://ec.europa.eu/education/higher-education/ka1_en.htm.

[44]             http://www.pearle.ws/en/projects/detail/16.

[45]             http://europeanskillscouncil.t-c-l.eu/eng.

[46]             http://ec.europa.eu/culture/media/programme/overview/funding/index_en.htm.

[47]             http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/policy/intellectual-property/index_en.htm.

[48]             http://ec.europa.eu/culture/media/programme/overview/digitaldistrib/prepaction/index_en.htm.

[49]             http://ec.europa.eu/culture/news/12062012-pilotproject-eac10_en.htm.

[50]             Delovna skupina IKT PSP 2012, str. 19.

[51]             http://ec.europa.eu/culture/news/20120316-conference-audience_en.htm.

[52]             WP ICT PSP 2013, str. 10, 81–85.

[53]             http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/label/european-heritage-label_en.htm.

[54]             http://ec.europa.eu/culture/our-programmes-and-actions/capitals/european-capitals-of-culture_en.htm.

[55]             http://ec.europa.eu/enterprise/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=5782&lang=en.