OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Kot je bilo potrjeno s stockholmskim programom, razvoj območja svobode, varnosti in pravice ostaja prednostna naloga Evropske unije. Čeprav je bil velik napredek že dosežen na tem področju, pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah še vedno ni zadostno. V obdobju po Lizbonski pogodbi in po odpravi tretjega stebra se področje pravosodja razvija dinamično v smislu reševanja vseh izzivov. Zakonodajni in politični ukrepi ter njihovo skladno izvajanje so ključnega pomena. Financiranje lahko prispeva k razvoju tega področja prek podporne zakonodaje in s pomočjo oblikovanja politike ter spodbujanjem njenega izvajanja.

V skladu s Sporočilom o pregledu proračuna EU[1] so bili ponovno pregledani obstoječi instrumenti financiranja in izvedbeni mehanizmi, da se zagotovi jasno osredotočanje na evropsko dodano vrednost ter zagotovita racionalizacija in poenostavitev mehanizmov financiranja. Komisija je v „Proračunu za strategijo Evropa 2020“[2] ugotovila, da je treba proračun poenostaviti in zagotoviti njegovo preglednost, za rešitev težav, ki nastajajo v zvezi z zapletenostjo programskih struktur in obstojem več programov. Področje pravosodja je bilo navedeno kot primer obstoječe razdrobljenosti, v zvezi s katero bi bilo treba ukrepati.

V tem okviru ter s ciljem poenostavitve in racionalizacije je Program za pravosodje naslednik treh sedanjih programov:

– Programa za civilno pravosodje (JCIV),

– Programa za kazensko pravosodje (JPEN) ter

– Programa za preprečevanje uporabe drog in obveščanje (DPIP).

Medtem ko je bil program DPIP zasnovan na pravni podlagi javnega zdravstva in je s tem pokrival varovanje zdravja, zlasti zmanjšanje škodovanja zdravju z uporabo drog, pa Program za pravosodje k politiki boja proti drogam pristopa z vidika preprečevanja kriminalitete. Nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami, ki je eno od področij kriminalitete, na katerem evropski zakonodajalec lahko na podlagi člena 83 PDEU določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in kazni, ter druge nelegalne dejavnosti povezane z drogami, bodo v okviru novega programa glavni poudarek financiranja v zvezi z bojem proti drogam.

Združitev teh programov, ki vsi temeljijo na določbah iz dela III poglavja V PDEU, bo omogočila pristop celovitega financiranja na tem področju in bolj učinkovito dodeljevanje sredstev za horizontalna vprašanja, kot je usposabljanje.

Splošni cilj tega predloga je prispevati k vzpostavitvi dejanskega območja pravice s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah. Program želi za uresničitev tega splošnega cilja spodbuditi učinkovitost, celovito in povezano uporabo zakonodaje Unije na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, da se pospeši dostop do sodnega varstva in preprečijo oziroma zmanjšajo povpraševanje po drogah ter njihova uporaba in dobava.

To je mogoče doseči s podpiranjem usposabljanja in dvigovanjem ozaveščenosti, krepitvijo spletnega povezovanja in poenostavitvijo nadnacionalnega sodelovanja. Poleg tega je treba Evropsko unijo opremiti z zanesljivo analitično podlago v podporo oblikovanju politik in zakonodaji na področju pravosodja.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

2.1. Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Javno posvetovanje o prihodnjih dejavnostih financiranja na področju pravosodja, temeljnih pravic in enakosti v obdobju po letu 2013[3] se je začelo 20. aprila 2011. Možnost posvetovanja je bila dva meseca na voljo na spletu ter odprta za vse interesne skupine in posameznike. 187 respondentov – z velikim deležem nevladnih organizacij – iz večine držav članic je navedlo svoja mnenja.

Respondenti so pozitivno ocenili cilje politike programov in potrdili potrebo po financiranju na zadevnih področjih. Priznana je bila evropska dodana vrednost in za nobeno področje ni bilo ugotovljeno, da bi ga bilo treba prenehati financirati. Potrjena je bila tudi potreba po poenostavitvi in izboljšanju in je bila podprta večina predlaganih ukrepov, tudi zmanjšanje števila programov in poenostavitev postopkov.

Interesne skupine so podprle dejavnosti financiranja, kot je izmenjava dobrih praks, usposabljanje strokovnjakov, razširjanje informacij in ozaveščanje, podpiranje spletnega povezovanja, študija, itd.. Vse vrste dejavnosti, ki so jih podprli respondenti, so izrecno predvidene v členu 6 predloga. Respondenti se strinjajo s predlogi Komisije glede subjektov, ki so primerni za prejetje financiranja, in z vrstami mehanizmov financiranja, ki bi jih bilo treba uporabiti.

2.2. Ocena učinka

Ena ocena učinka je bila opravljena glede prihodnjih dejavnosti financiranja za celotno področje pravosodja, pravic in enakosti, ki sedaj obsega šest programov[4]. Ta ocena učinka je relevantna za oba predloga, tako v zvezi s Programom za pravosodje kot v zvezi s Programom za pravice in državljanstvo. Ocena učinka temelji na vmesnih ocenah sedanjih programov[5], ki so potrdile splošno uspešnost in učinkovitost programov, vendar so ugotovile tudi nekaj pomanjkljivosti in nekaj možnosti za izboljšanje. Ocena učinka obravnava tri možnosti:

Možnost A: Ohraniti šest programov in obravnavati ugotovljene težave s pomočjo sprememb v notranjem upravljanju programov. Izboljšanje upravljanja in vzpostavitev močnih sinergij med programi bi rešilo nekatere od teh težav. Vendar glavni razlog za te težave, t.j. številnost programov, ne bi bil neposredno odpravljen in bi bilo zato s to možnostjo mogoče doseči le omejeno izboljšanje.

Možnost B: Ohraniti vse ukrepe možnosti A in poleg tega združiti sedanjih šest programov v dva programa. Ta možnost bi omogočila prožnost pri financiranju in izvajanju letnih prednostnih nalog politike. S tem bi bila dosežena večja poenostavitev (tako za upravičence kot za upravo) in uspešnost programov, ker bi bilo potrebnih manj postopkov. Uspešnost programov bi se povečala, saj bi se razdrobljenost in zmanjšanje sredstev bolje reševala v okviru dveh programov. Lahko bi se zmanjšalo število zaposlenih, saj bi manjše število postopkov zmanjšalo upravno breme, in bi se jih prerazporedilo k dejavnostim za izboljšanje uspešnosti (razširjanje rezultatov, spremljanje, posredovanje informacij, itd.).

Možnost C: Izvajati le en program. Ta možnost reši vse probleme, nastale zaradi številnih pravnih aktov in zaradi povečanega upravnega bremena upravljanja več programov. Vendar zaradi pravnih omejitev obseg teh programov ne bi mogel zajeti potreb financiranja vseh področij politike. Treba bi bilo izbrati med področjem pravosodja ter področjem pravic in državljanstva. Čeprav ta rešitev lahko prinese maksimalni vpliv v smisli upravljanja, pa ne bi bilo mogoče zadostno izvesti prednostnih nalog politike in potreb celotnega področja politike.

Glede na rezultate analiz in primerjav možnosti je najprimernejša možnost uvedba dveh programov, s čimer bi bile zajete potrebe financiranja vseh področij politike (možnost B). V primerjavi s sedanjim stanjem ima možnost B očitne prednosti in nobene pomanjkljivosti. Možnost A ni tako ugodna kot možnost B, možnost C pa nudi le delno kritje področij politike, zaradi česar je ta možnost neprimerna.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlog temelji na členu 81(1) in (2), členu 82(1) in členu 84 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Kombinacija členov 81 in 82 omogoča celostni pristop k podpori razvoja pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, zlasti v smislu medsektorskih ali horizontalnih vprašanj, ki zadevajo obe področji pravosodja.

Člen 84 predvideva določitev ukrepov za spodbujanje in podporo dejavnosti držav članic na področju preprečevanja kriminalitete. Namen tega programa ni ureditev celotnega področja preprečevanja kriminalitete, ampak le področja politike boja proti drogam. Njegov cilj je sprejetje celostnega pristopa k boju proti povpraševanju po drogah in njihovi dobavi, s tem da ureja financiranje za podporo čezmejnega sodelovanja držav članic na področju izvrševanja.

Predlagane dejavnosti financiranja upoštevajo načelo evropske dodane vrednosti in načelo subsidiarnosti. Financiranje iz proračuna Unije se osredotoča na dejavnosti, katerih ciljev države članice ne morejo doseči same, če lahko posredovanje Unije prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, prispevajo k učinkoviti uporabi pravnega reda, z razvijanjem vzajemnega zaupanja med državami članicami, z večanjem obsega čezmejnega sodelovanja in spletnega povezovanja ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije po vsej Uniji. Evropska unija je v boljšem položaju kot države članice za reševanje čezmejnih situacij in za zagotavljanje evropske platforme za vzajemno učenje. Zanesljiva analitična podlaga za podporo in razvoj politike bo podprta. Posredovanje Evropske unije omogoča, da se te dejavnosti dosledno izvajajo po vsej Uniji in zagotavlja ekonomijo obsega.

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti v tem, da ne presega minimuma, ki je potreben za doseganje navedenega cilja na evropski ravni.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Znesek finančnih sredstev za izvedbo Programa za pravosodje v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 znaša 472 milijonov EUR (tekoče cene).

5. GLAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Cilj predlaganega pristopa je kombiniranje poenostavitev postopkov financiranja, kot so zahtevale vse vključene stranke, s pristopom, ki je bolj usmerjen k rezultatom. Glavni elementi tega pristopa so naslednji:

– S predlogom so opredeljeni splošni in specifični cilji Programa (člena 4 in 5) ter področja dejavnosti, na katera se bo program osredotočil (člen 6). Splošni in specifični cilji določajo obseg programa (področja politike), medtem ko so vrste dejavnosti usmerjene k financiranju in horizontalno za vsa zadevna področja politike določajo rezultate, ki jih je mogoče doseči s financiranjem. Istočasno določajo, kje je financiranje dejansko lahko dodana vrednost za uresničitev ciljev politike. Komisija bo za izvajanje te uredbe letno določila prednostne naloge financiranja po posameznih področjih politike. Za Program se lahko uporabijo vsi finančni instrumenti, ki so predvideni v finančni uredbi. Sodelujejo lahko vsi pravni subjekti, zakonito ustanovljeni v državah članicah ali v tretji državi, ki sodeluje v programu, z neomejenim dostopom do programa. Ta struktura omogoča poenostavitev in boljše osredotočanje programa na potrebe in razvoj politike. Poleg tega zagotavlja stabilen okvir za oceno, saj so specifični cilji neposredno povezani s kazalniki za oceno, ki bodo ostali skladni ves čas trajanja programa ter se jih bo redno spremljalo in ocenjevalo. Predlaga se, da naj se ne rezervirajo specifični zneski po področju politike v programu, da se doseže prožnost in izboljša izvajanje programa.

– Sodelovanje tretjih držav je omejeno na EGP, države pristopnice in države kandidatke, ter potencialne kandidatke. Druge tretje države, zlasti države, v katerih se uporablja Evropska sosedska politika, se lahko pridružijo ukrepom Programa, če to služi namenu teh ukrepov.

– Letne prednostne naloge programa bodo določene v letnem delovnem programu. Ker to vključuje odločitve, ki jih narekuje politika, mnenje o letnem delovnem programu po posvetovalnem postopku poda odbor držav članic.

– Komisija lahko na podlagi analize stroškov in koristi uporabi obstoječo izvajalsko agencijo za izvedbo programa, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, na katere se prenesejo določene naloge v zvezi z vodenjem programov Skupnosti.

Pojem „sodniki in sodno osebje“

Izobraževanje v pravosodju za sodnike in sodno osebje je ključni element politik na področju pravosodja. Izobraževanje v pravosodju krepi medsebojno zaupanje med državami članicami, strokovnjaki in državljani, v Sporočilu Komisije o evropskem izobraževanju v pravosodju, z naslovom „Vzpostavljanje zaupanja v pravosodni sistem celotne EU, nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju“ pa so določeni konkretni cilji, ki jih je treba doseči do leta 2020[6]. Člena 81(2)(h) in 82(1)(c) PDEU se izrecno nanašata na „sodnike in sodno osebje“. V skladu s Sporočilom Komisije so odvetniki, ki imajo sicer neodvisen poklic, bistven in potreben del sodne dejavnosti in imajo osrednjo vlogo pri izvajanju prava Unije. V več državah članicah imajo notarji pomembno pristojnost na pravosodnem področju, zaradi česar tudi oni prispevajo k izvajanju prava Unije. Ob upoštevanju smisla in ciljev določb Pogodbe se uporaba teh določb lahko razširi tudi na ta dva poklica.

2011/0369 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi Programa za pravosodje za obdobje od 2014 do 2020

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 81(1) in (2), člena 82(1) in člena 84 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pogodba o delovanju Evropske unije določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, v katerem se osebe prosto gibajo. V ta namen lahko Unija sprejme ukrepe za razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter podpira dejavnost držav članic na področju preprečevanja kriminalitete, zlasti za preprečevanje in zmanjšanje povpraševanja po drogah ter njihove dobave.

(2) Stockholmski program[7] kot prednostno nalogo potrjuje razvoj območja svobode, varnosti in pravice ter v okviru prednostnih nalog politike določa uresničevanje Evrope prava in pravice. Financiranje je določeno kot eno od pomembnih orodij za uspešno izvajanje prednostnih nalog politike stockholmskega programa.

(3) Sporočilo Komisije o Evropi 2020[8] določa strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Kot ključni element za podporo in spodbujanje specifičnih ciljev in osrednjih pobud strategije Evropa 2020 bi bilo treba razviti območje pravice, ki dobro deluje, saj so bile z njega odstranjene ovire v čezmejnih sodnih postopkih in pri dostopu do sodnega varstva v čezmejnih situacijah.

(4) Izkušnja ukrepanja na ravni Unije je pokazala, da uresničitev teh ciljev v praksi zahteva kombiniranje instrumentov, vključno z zakonodajo, pobudami politike in financiranjem. Financiranje je pomembno orodje, ki dopolnjuje zakonodajne ukrepe. Zato je treba določiti program financiranja.

(5) V Sporočilu Komisije o „Proračunu za Evropo 2020“[9] je poudarjena potreba po racionalizaciji in poenostavitvi financiranja Unije. Pomembna poenostavitev in učinkovito upravljanje sredstev je mogoče doseči z zmanjšanjem števila programov ter racionalizacijo, poenostavitvijo in uskladitvijo pravil financiranja in postopkov.

(6) Ta uredba za namene poenostavitve in učinkovitega upravljanja financiranja uvaja Program za pravosodje, da se zagotovi stalnost in razvoj dejavnosti, ki so se prej izvajale na podlagi treh programov, vzpostavljenih s Sklepom št. 1149/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. septembra 2007 o vzpostavitvi posebnega programa „Civilno pravosodje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“[10], Sklepom Sveta 2007/126/JHA z dne 12. februarja 2007 o uvedbi specifičnega programa „Kazensko pravosodje“ kot dela Splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ za obdobje 2007–2013[11], in Sklepom št. 1150/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. septembra 2007 o vzpostavitvi posebnega programa „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“[12],

(7) Medtem ko je bil program za preprečevanje uporabe drog in obveščanje zasnovan na pravni podlagi javnega zdravstva in je s tem pokrival varovanje zdravja, zlasti zmanjšanje škodovanja zdravju z uporabo drog, pa naj bi program pravosodja k politiki boja proti drogam pristopal z vidika preprečevanja kriminalitete. Financiranje v okviru novega programa, povezano z bojem proti drogam, bi bilo treba osredotočiti na nedovoljeno trgovanje z drogami in druge nezakonite dejavnosti, povezane z drogami.

(8) V sporočilih Komisije „Pregled proračuna EU“[13] in „Proračunu za Evropo 2020“je poudarjen tudi pomen osredotočanja financiranja na dejavnosti z očitno evropsko dodano vrednostjo, in sicer tam, kjer posredovanje Unije lahko prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Ukrepi, ki jih zajema ta uredba, prispevajo k oblikovanju evropskega območja pravice s spodbujanjem načela vzajemnega priznavanja, z razvijanjem vzajemnega zaupanja med državami članicami, z večanjem obsega čezmejnega sodelovanja in spletnega povezovanja ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije. Financiranje dejavnosti naj bi prispevalo k temu, da bi vsi, na katere se nanašajo pravo Unije in politike, to učinkovito in bolje poznali, in zagotovilo zanesljivo analitično podlago za podporo in razvoj zakonodaje in politik Unije. Posredovanje Unije omogoča, da se te dejavnosti dosledno izvajajo po vsej Uniji in zagotavlja ekonomijo obsega. Poleg tega je Unija v boljšem položaju za reševanje čezmejnih situacij in za zagotavljanje evropske platforme za vzajemno učenje, kot pa države članice.

(9) Na področju drog sta uporaba in dobava drog resna grožnja, ki je države članice same ne morejo trajno rešiti. Posredovanje Unije na podlagi te uredbe bo podprlo ukrepe držav članic za preprečevanje in zmanjšanje uporabe in dobave drog, zlasti s podporo čezmejnega sodelovanja pri izvrševanju.

(10) Za uveljavitev načela dobrega finančnega poslovodenja naj bi ta uredba zagotovila ustrezna orodja za oceno njegove učinkovitosti. V ta namen bi morala določiti splošne in specifične cilje. Za merjenje uresničevanja teh specifičnih ciljev bi bilo treba določiti seznam kazalnikov, ki naj bi ostali veljavni celotno trajanje programa.

(11) S to uredbo se za večletni program določi finančni okvir, ki bo za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom glavna referenčna točka v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma XX med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunskem sodelovanju in dobrem finančnem poslovodenju.

(12) To uredbo je treba izvajati v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. XX/XX z dne XX o finančnih predpisih, ki se uporabijo za letni proračun Evropske unije. Še zlasti je treba uporabiti orodja za poenostavitev, ki so bila uvedena z navedeno uredbo. Poleg tega bi moral biti cilj merila za določanje ukrepov, ki jih je treba podpreti, dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev dejavnostim, ki imajo največji vpliv v zvezi z zasledovanim ciljem politike.

(13) Izvedbena pooblastila glede sprejetja letnih delovnih programov bi morala biti dodeljena Komisiji. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[14]. Glede na zadevne letne zneske je proračunske posledice mogoče šteti za nebistvene. Zato je treba uporabiti svetovalni postopek.

(14) Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz proračuna Unije si je treba prizadevati za doslednost, dopolnjevanje in sinergije med programi financiranja podpornih področij politike s tesno medsebojno povezavo, zlasti med tem programom in Programom pravic in državljanstva, ki je bil uveden z Uredbo(EU) št. XX/XX z dne XX[15], instrumentom za finančno podporo za policijsko sodelovanje, preprečevanje kriminalitete ter boj proti čezmejnemu, hudemu in organiziranemu kriminalu, ki je bil uveden z Uredbo (EU) št. XX/XX z dne XX[16], Programom zdravje za rast, ki je bil uveden z Uredbo (EU) št. XX/XX z dne XX[17], Programom Erasmus za vse, ki je bil uveden z Uredbo (EU) št. XX/XX z dne XX[18], okvirnim programom Horizont 2020, ki je bil uveden z Uredbo (EU) št. XX/XX z dne XX[19] in instrumentom za predpristopno pomoč, ki je bil uveden z Uredbo (EU) št. XX/XX z dne XX[20].

(15) V skladu s členom 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije bo Program podprl integracijo načela enakosti spolov in cilje boja proti diskriminaciji v vseh svojih dejavnostih. Za oceno, kako se prek dejavnosti Programa rešujejo vprašanja enakosti spolov in boja proti diskriminaciji, se izvaja redno spremljanje in ocenjevanje.

(16) Finančne interese Unije bi bilo treba varovati s sorazmernimi ukrepi v ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, zaznavanjem in preiskovanjem nepravilnosti, z izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, in če je primerno, s kaznimi. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) bi moral imeti pooblastila za izvajanje pregledov in inšpekcij gospodarskih subjektov na kraju samem v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96[21] glede na to, ali je bila ugotovljena goljufija, korupcija ali katera koli nezakonita dejavnost, ki vpliva na finančne interese Unije v povezavi s financiranjem Unije po Programu.

(17) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, namreč prispevati k vzpostavitvi evropskega območja pravice, in ker jih je laže doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(18) [V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta ti državi članici sporočili, da bosta sodelovali pri sprejetju in uporabi te uredbe.] ALI [Brez poseganja v člen 4 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Združeno kraljestvo in Irska ne bosta sodelovala pri sprejetju te uredbe in ta uredba zanju ni zavezujoča niti se v njiju ne uporablja.].[22]

(19) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvedba in trajanje programa

1. Ta uredba uvaja Program pravosodja za Evropsko unijo, v nadaljnjem besedilu: Program.

2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 2 Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „Države članice“ so države članice, z izjemo [Danske] ALI [Danske, Združenega kraljestva in Irske, brez poseganja v člen 4 Protokola (št. 21)];

(b) „sodniki in sodno osebje“ so sodniki, tožilci, odvetniki, pravni zastopniki, notarji, uradniki sodišč, sodni izvršitelji, sodni tolmači in drugi poklicni delavci, vključeni v delo pravosodja.

Člen 3 Evropska dodana vrednost

Program financira dejavnosti, ki imajo evropsko dodano vrednost. V ta namen Komisija zagotavlja, da so cilj ukrepov, ki so bili izbrani za financiranje, rezultati z evropsko dodano vrednostjo, in spremlja, ali je bila evropska dodana vrednost dejansko uresničena s končnimi rezultati dejavnosti, ki so se financirale s Programom.

Člen 4 Splošni cilj

Splošni cilj Programa je prispevati k vzpostavitvi evropskega območja pravice s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah.

Člen 5 Specifični cilji

Za uresničitev splošnega cilja iz člena 4 mora Program imeti naslednje specifične cilje:

(a) spodbujati učinkovito, celovito in povezano uporabo zakonodaje Unije na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah.

Kazalec za merjenje uresničitve tega cilja je, med drugim, število primerov čezmejnega sodelovanja;

(b) olajšati dostop do sodnega varstva.

Kazalec za merjenje uresničitve tega cilja je, med drugim, evropsko razumevanje dostopa do sodnega varstva;

Kazalec za merjenje uresničitve tega cilja je, med drugim, število primerov čezmejnega sodelovanja.

Cilj Programa je spodbujanje enakosti med spoloma in boj proti diskriminaciji zaradi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, in sicer v vseh njegovih dejavnostih.

Člen 6 Ukrepi

1. Za uresničevanje ciljev iz členov 4 in 5 se ukrepi Programa osredotočijo na naslednja področja ukrepanja:

(a) dvig ozaveščenosti javnosti ter poznavanja prava in politik Unije;

(b) podpora izvajanju prava in politik Unije v državah članicah;

(d) izboljšanje poznavanja in razumevanja morebitnih vprašanj, ki vplivajo na nemoteno delovanje evropskega območja pravice, da se zagotovi oblikovanje politike in zakonodaje na podlagi dejstev.

2. Program med drugim financira naslednje vrste ukrepov:

(a) analitične dejavnosti, kot sta zbiranje podatkov in statistik, razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali meril uspešnosti, študije, raziskave, analize in ankete, ocenjevanje in presojo vplivov, pripravo in objavo navodil, poročil in učnega materiala, spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe zakonodaje Unije ter izvajanja politik Unije, delavnice, seminarje, srečanja strokovnjakov in konference;

(b) usposabljanja za sodnike in sodno osebje, kot so izmenjave osebja, delavnice, seminarji, „usposabljanje izvajalcev usposabljanj“in razvoj spletnih oziroma drugih modulov usposabljanja;

(c) vzajemno učenje, sodelovanje, dvig ozaveščenosti in dejavnosti razširjanja, kot so odkrivanje in izmenjava dobrih praks, inovativnih pristopov in izkušenj, organizacija medsebojnih pregledov in medsebojno učenje, organizacijo konferenc in seminarjev, organizacijo kampanj za dvig ozaveščenosti in informiranje, medijskih kampanj in dogodkov, ter celostno obveščanje o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, zbiranje in objavo materialov zaradi širjenja informacij in rezultatov Programa, razvoj, ukrepanje in vzdrževanje sistemov in orodij s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

(d) pomoč glavnim akterjem, npr. državam članicam pri izvajanju prava in politik Unije, podporo za ključna omrežja na evropski ravni, katerih dejavnosti so povezane z izvajanjem ciljev tega Programa, spletno komunikacijo med specializiranimi organi in organizacijami, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi na evropski ravni, financiranje mrež strokovnjakov, financiranje opazovalnic, dejavnih na evropski ravni.

Člen 7 Udeležba

1. Dostop do Programa je odprt za vse osebe javnega in/ali zasebnega prava ter subjekte, ki so bili zakonito ustanovljeni:

(a) v državah članicah;

(b) v državah Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(c) v državah pristopnicah, kandidatkah in potencialnih kandidatkah, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Unije,

(d) na Danskem na podlagi mednarodnega sporazuma.

2. Osebe javnega in/ali zasebnega prava ter subjekti, zakonito ustanovljeni v drugih tretjih državah, zlasti državah, v katerih se izvaja Evropska sosedska politika, se lahko pridružijo ukrepom Programa, če to služi namenu teh ukrepov.

3. Komisija lahko v okviru Programa sodeluje z mednarodnimi organizacijami, ki so dejavne na področjih, ki jih zajema Program, kot npr. Svet Evrope, Združeni narodi in Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu. Pristop k Programu je prost za navedene mednarodne organizacije.

Člen 8 Proračun

1. Znesek finančnih sredstev za izvedbo Programa znaša 472 milijonov EUR.

2. Dodelitev finančnih sredstev iz Programa lahko zajema stroške v zvezi s pripravljalnimi, spremljevalnimi, nadzornimi, revizijskimi in ocenjevalnimi dejavnostmi, ki so nujne za upravljanje Programa in za uresničitev njegovih ciljev; zlasti študije, srečanja strokovnjakov, obveščanje in komuniciranje ter celostno obveščanje o prednostnih nalogah politik Evropske unije, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe, s stroški v zvezi z IT omrežji, osredotočenimi na izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki so nastali Komisiji pri upravljanju Programa.

3. Proračunski organ odobri razpoložljiva letna proračunska sredstva v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira, določenega z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. XX/XX z dne XX o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

Člen 9 Izvedbeni ukrepi

1. Komisija finančno pomoč Unije izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. XX/XX z dne XX o finančnih predpisih, ki se uporabijo za letni proračun Evropske unije.

2. Komisija za izvajanje Programa sprejme letne delovne programe v obliki izvedbenih aktov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom svetovanja iz člena 10(2).

3. Z letnimi delovnimi programi se določijo ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje, prednostne naloge razpisov in vsi drugi elementi, ki jih določa Uredba (EU, Euratom) št. XX/XX z dne XX o finančnih predpisih, ki se uporabljajo za letni proračun Evropske unije.

Člen 10 Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 11 Dopolnjevanje

1. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi celovito usklajenost, dopolnjevanje in sinergije z drugimi instrumenti Unije, med drugim s Programom pravic in državljanstva, instrumentom za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete ter boju proti čezmejnemu, hudemu in organiziranemu kriminalu, Programom zdravje za rast, Programom Erasmus za vse, Okvirnim programom Horizont 2020 in instrumentom za predpristopno pomoč.

2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje obeh programov, si Program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Unije, zlasti s Programom pravic in državljanstva. Za ukrep, za katerega so bila sredstva dodeljena iz Programa, se lahko sredstva dodelijo tudi iz Programa pravic in državljanstva, pod pogojem, da niso namenjena za kritje istih stroškov.

Člen 12 Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, kadar se ugotovijo nepravilnosti, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni zastopniki in Računsko sodišče so pristojni za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih subvencij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so sredstva Unije prejeli iz Programa.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko na kraju samem izvede preglede in inšpekcije gospodarskih subjektov, ki jih neposredno ali posredno zadeva tako financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96), da se ugotovi, ali je bila storjena goljufija, korupcija ali izvedena katera koli nezakonita dejavnost, ki vpliva na finančne interese Unije v povezavi s sporazumom in sklepom o donacijah ter pogodbah o financiranju iz Unije.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumih in sklepih o donacijah ter pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

Člen 13 Spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija redno spremlja Program, da nadzoruje izvajanje dejavnosti v okviru tega programa na področjih ukrepanj iz člena 6(1) in uresničevanje specifičnih ciljev iz člena 5. S spremljanjem bo tudi mogoče oceniti, kako so bila prek dejavnosti Programa rešena vprašanja enakosti spolov in boja proti diskriminaciji. Kjer je primerno, se kazalniki razčlenijo po spolu, starosti in invalidnosti.

2. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži:

(a) poročilo o vmesnem ocenjevanju, in sicer najpozneje do sredine leta 2018,

(b) poročilo o naknadnem ocenjevanju.

3. Vmesno ocenjevanje kaže uresničitev ciljev Programa, učinkovitost uporabe sredstev in evropsko dodano vrednost Programa, da se odloči, ali se financiranje na področjih, ki jih zajema Program, obnovi, spremeni ali prekine po letu 2020. To vmesno ocenjevanje se nanaša tudi na obseg kakršne koli poenostavitve Programa, njegovo notranjo ali zunanjo skladnost ter nadaljnjo ustreznost vseh ciljev in ukrepov. Upošteva rezultate naknadnih ocenjevanj programov iz člena 14.

4. Naknadna ocenjevanja kažejo dolgoročni vpliv Programa in trajnost učinkov Programa, da se upoštevajo pri odločanju o poznejšem programu.

Člen 14 Prehodni ukrepi

Ukrepe, ki so se začeli izvajati pred 1. januarjem 2014 na podlagi Sklepa 1149/2007/ES, Sklepa 2007/126/PNZ ali Sklepa 1150/2007/ES, še naprej urejajo določbe teh sklepov, in sicer do njihovega dokončanja. V zvezi z navedenimi dejavnostmi se sklicevanje na odbore, določene v členu 10 in 11 Sklepa 1149/2007/ES, v členu 9 Sklepa 2007/126/PNZ in v členu 10 Sklepa 1150/2007/ES, razlaga kot sklicevanje na odbor, določen v členu 10 te uredbe.

Člen 15 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB

1.3. Vrsta predloga/pobude

1.4. Cilji

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.6. Trajanje in finančni vpliv

1.7. Načrtovani načini upravljanja

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Določbe o spremljanju in poročanju

2.2. Sistem upravljanja in nadzora

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3. Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi Programa pravosodje za obdobje od 2014 do 2020

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[23]

Naslov 33 – Pravosodje

1.3. Vrsta predloga/pobude

þ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[24].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Cilj Programa je prispevati k vzpostavitvi evropskega območja svobode, varnosti in pravice ter zlasti evropskega območja pravice, s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah. Dobro delovanje območja pravice, s katerega bi bile odstranjene ovire v čezmejnih sodnih postopkih, bo okrepilo in spodbujalo izpolnjevanje specifičnih ciljev in osrednjih pobud strategije Evropa 2020.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Specifični cilji

Za uresničitev splošnega cilja prispevanja k vzpostavitvi evropskega območja pravice ima Program naslednje specifične cilje:

(a) spodbuditi učinkovito, celovito in povezano uporabo zakonodaje Unije na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah;

(b) olajšati dostop do sodnega varstva;

Zadevne dejavnosti ABM/ABB

ABB 33 03 in 33 04.

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkoval(a) na upravičence / ciljne skupine.

Predlog bo prispeval k uveljavljanju pravnega reda, tako da bo državljanom in podjetjem v Uniji omogočal v celoti izkoristiti veljavno zakonodajo. Bolje bodo osveščeni o svojih pravicah, države članice in zainteresirane strani pa bodo imele boljša orodja za izmenjavo podatkov o dobrih praksah in za medsebojno sodelovanje. Učinki predloga na upravičence oziroma ciljne skupine so podrobneje opisani v Oddelku 4.1.2 Ocene učinka.

Poleg tega bodo spremembe predlaganih programov financiranja nedvomno ugodno vplivale na postopek, po katerem se bo upravljala finančna pomoč. Začenši z enotnim pristopom pri vseh programih glede postopkov vlaganja vlog, zahtevane dokumentacije in IT sistemov, ki se uporabijo. To bo samo po sebi pomenilo konkretni prihranek časa, saj mnogim interesnim skupinam, ki so dejavne na področjih, ki jih zajemajo številne sedanje generacije programov, ne bo več treba vlagati različnih zahtev in bi se lahko bolj osredotočile na pripravo vsebinsko in kakovostno boljših predlogov.

Poleg tega bodo z enim samim usklajenim in racionaliziranim postopkom izbire projektov obdobja med preložitvijo vlog in prejetjem rezultatov bistveno skrajšana in bi to za organizacije vlagateljice pomenilo krajše obdobje negotovosti. To bi prineslo še dodatne prednosti projektov, ki bi se začeli v dosti krajšem času po njihovi zasnovi in bi zato dosti učinkoviteje odgovorili na konkretne potrebe, ki jih želijo rešiti v skladu s prednostnimi nalogami politike Unije.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Kazalniki za merjenje uresničitve zgoraj navedenih specifičnih ciljev so med drugim število primerov čezmejnega sodelovanja za (a) in (c) ter evropsko razumevanje dostopa do sodnega varstva za (b).

GD za pravosodje nima dovolj podatkov o sedanji situaciji, da bi določil pomembne dolgo- ali srednjeročne cilje, vendar bo GD za pravosodje pred začetkom izvajanja Programa poskušal zbrati več podatkov o sedanji situaciji, tako da se lahko določijo mejniki in cilji.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Ker je zakonodaja ključna za izvajanje ciljev Unije v zvezi z območjem pravice, jo je treba dopolniti na druge načine. V tem okviru ima financiranje pomembno vlogo. Financiranje bi učinkovitost zakonodaje povečalo zlasti z razširitvijo znanja, ozaveščenosti in sposobnosti državljanov, strokovnjakov in interesnih skupin, prek podpore:

obveščanju in ozaveščanju javnosti, vključno s podpiranjem nacionalnih in evropskih kampanj za obveščanje ljudi o njihovih pravicah, zagotovljenih s pravom Unije, in o tem, kako jih uveljavljati v praksi;

usposabljanju in krepitvi zmogljivosti za pravne strokovnjake (kot so sodniki in tožilci) in druge pravosodne delavce, da se jih opremi z orodji za učinkovito praktično uresničevanje pravic in politik Unije v prakso.

Financiranje ima osrednjo vlogo tudi pri spodbujanju sodelovanja na nadnacionalni ravni in pri oblikovanju vzajemnega zaupanja, in sicer prek:

krepitve omrežij, tj. organizacij na ravni Unije za pomoč pri pripravi prihodnjih pobud na tem območju in spodbujanje njihovega doslednega izvajanja po celotni Evropi;

čezmejnega sodelovanja pri izvrševanju, na primer vzpostavitev sistemov za opozarjanje o pogrešanih otrocih, ter usklajevanja operativnega in čezmejnega sodelovanja na področju boja proti drogam.

Financiranje mora poleg tega podpirati:

raziskave, analitične in druge podporne dejavnosti, da se zakonodajalcu zagotovi jasne in podrobne podatke o težavah in situaciji na terenu. Rezultati teh dejavnosti prispevajo k razvoju in izvajanju politik Unije ter zagotavljajo, da te temeljijo na dejstvih, da so dobro ciljno usmerjene in dobro strukturirane.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Sredstva, ki jih krije Program za pravosodje, se osredotočajo na dejavnosti, v katerih posredovanje Unije lahko prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, prispevajo k učinkoviti uporabi pravnega reda z razvijanjem vzajemnega zaupanja med državami članicami, z večanjem obsega čezmejnega sodelovanja in spletnega povezovanja ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije po vsej Uniji. Le ukrepanje na ravni Unije lahko zagotovi usklajene dejavnosti, ki lahko dosežejo vse države članice Unije. Evropska unija je v boljšem položaju kot države članice za reševanje čezmejnih situacij in za zagotavljanje evropske platforme za vzajemno učenje. Brez podpore Unije bi interesne skupine podobne težave skušale rešiti na razdrobljen in nepovezan način. Sodelovanje in povezovanje v mrežo med njimi bo vodilo k razširjanju dobrih praks, zlasti inovativnih in celostnih pristopov v različnih državah članicah. Sodelujoči v teh dejavnostih bodo delovali kot razmnoževalci v svojih poklicnih dejavnostih in bodo obsežneje razširjali dobre prakse v svoji državi članici.

Zanesljiva analitična podlaga za podporo in razvoj politike bo podprta. Posredovanje Evropske unije omogoča, da se te dejavnosti dosledno izvajajo po vsej Uniji, in zagotavlja ekonomijo obsega. Financiranje na nacionalni ravni ne bi zagotovilo enakih rezultatov, ampak bi zgolj razdrobilo in omejilo pristop, ki ne bi zadovoljil potreb Evropske unije kot celote.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Srednjeročne ocene, opravljene za sedanje programe v zvezi z območjem pravice, so potrdile splošno učinkovitost programov, vendar so ugotovile tudi nekaj težav, kot je drobitev sredstev (saupoudrage) med mnoge projekte manjšega obsega z omejenim učinkom. Kljub dejstvu, da je financiranje razporejeno na več projektov, ni nobene uravnotežene geografske porazdelitve med organizacije, ki prejmejo sredstva. Srednjeročne ocene kažejo, da bi bilo treba storiti več za izboljšanje razširjanja in izkoriščanja rezultatov ter realizacij financiranih dejavnosti. Izboljšanje v razširjanju je sorazmerno z izboljšanjem v ocenjevanju in spremljanju. Srednjeročne ocene in javna razprava so v zvezi z učinkovitostjo poudarile kompleksne in birokratske postopke, s katerimi se soočajo vlagatelji. Z upravnega vidika množenje postopkov za različne programe Komisiji nalaga veliko upravno breme. Vedno večje število postopkov in veliko upravno breme prispevata k vedno daljšim postopkom. Združitev programov bi rešila to težavo in ustvarila sinergije med programi.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Program bo iskal sinergije, skladnost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Unije, med drugim s programi na področju notranjih zadev, zdravstva in varstva potrošnikov, izobraževanja in raziskav. S tem ne bo prišlo do podvajanja z dejavnostmi v okviru teh drugih programov in se bodo za doseganje skupnih ciljev sredstva lahko razdelila med Program pravosodja ter Program pravic in državljanstva.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

þ Časovno omejen predlog/pobuda

– þ trajanje predloga/pobude od 1.1.2014 do 31.12.2020

– þ finančne posledice od 2014 do 2020 in pozneje

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– Izvedba z začetnim obdobjem od YYYY do YYYY,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[25]

þ Neposredno centralizirano upravljanje s strani Komisije.

þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– þ izvajalske agencije,

– þ organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[26],

– ¨ nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javno službo,

– ¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

þ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (kot je opredeljeno spodaj).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Možnost uporabe obstoječe izvajalske agencije za celotno ali delno izvedbo Programa je določena v Obrazložitvenem memorandumu. V tej fazi v zvezi s tem ni bila sprejeta nobena odločitev ter ni bila opravljena nobena analiza stroškov in koristi, vendar je treba ohraniti možnost odprto.

Skupno upravljanje je druga možnost, ki se trenutno ne uporablja, vendar bi se lahko uporabila v prihodnje. To še zlasti zadeva mednarodne organizacije, navedene v členu 7(2): Svet Evrope, Združene narode in Haaško konferenco o mednarodnem zasebnem pravu.

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Predlog vključuje obveznosti spremljanja in ocenjevanja. Uresničitev specifičnih ciljev se bo letno spremljala na podlagi kazalnikov iz predloga.

Poleg tega bo Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravila poročilo o vmesnem ocenjevanju glede uresničitve ciljev programa, učinkovitosti uporabe sredstev in njegove evropske dodane vrednosti. Naknadna ocena dolgoročnih vpliv Programa in trajnost učinkov Programa bo pripravljena po koncu Programa.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

GD za pravosodje se ni soočal z velikimi tveganji napak pri programih porabe sredstev. To potrjujeta stalna odsotnost pomembnih ugotovitev v letnih poročilih Računskega sodišča ter odsotnost prek 2 % stopnje preostalih napak v preteklih letih v letnih poročilih o delu GD za pravosodje (in bivšem GD JLS) (z le eno izjemo za Program Daphne v letu 2009).

Glavna ugotovljena tveganja so:

– tveganje, da bodo izbrani projekti slabe kakovosti in slabo tehnično izvedeni, kar zmanjšuje učinek programov, in sicer zaradi neustreznih izbirnih postopkov, pomanjkanja strokovnosti ali nezadostnega spremljanja;

– tveganje neučinkovite ali neekonomične uporabe dodeljenih sredstev za subvencije (kompleksnost povračila dejanskih upravičenih stroškov, ki ga spremljajo omejene možnosti preverjanja upravičenih stroškov na podlagi dokumentacije) in za naročila (včasih omejeno število gospodarskih dobaviteljev z zahtevanim specializiranim znanjem, zaradi česar ni dovolj možnosti za primerjavo cenovnih ponudb);

– tveganje v zvezi z zmogljivostjo (zlasti) manjših organizacij, da bi učinkovito nadzirale odhodke in zagotavljale preglednost izvajanih postopkov;

– tveganje zmanjšanja ugleda Komisije, če se odkrijejo goljufija ali kriminalne dejavnosti; notranji nadzorni sistemi tretjih strank lahko zagotovijo le delno zavarovanje zaradi precej velikega števila raznovrstnih pogodbenikov in upravičencev, od katerih ima vsak svoj nadzorni sistem, ki je pogosto manjšega obsega.

Za večino teh tveganj se pričakuje, da se zmanjšajo z boljšim ciljnim izborom predlogov in uporabo poenostavljenih elementov, vključenih v triletno revizijo finančne uredbe.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Opis notranjega nadzornega sistema

Nadzorni sistem, načrtovan za prihodnji program, je nadaljevanje sedanjega nadzornega sistema. Ta obsega različne sestavne dele: nadzor postopkov s strani programske upravljalne enote, predhodni nadzor (finančno preverjanje) s strani enote za centralni proračun in nadzor, odbor za notranja naročila (JPC), naknadni nadzor za subvencije in revizije s strani zmogljivosti za notranjo revizijo in/ali službe za notranjo revizijo.

Vse transakcije predhodno preveri programska upravljalna enota, finančno preverjanje pa opravi enota za centralni proračun in nadzor (razen za nizkotvegana predfinanciranja). Za subvencije se zahtevki za povračilo stroškov temeljito preverijo in se dokumenti zahtevajo, če se zdi potrebno, in sicer na podlagi ocene tveganja. Vse tekoče in omejene postopke naročil ter vse postopke s pogajanji v zvezi z zneski nad 60 000EUR se predloži odboru za notranja naročila, da jih preveri, preden se sprejme odločitev o dodelitvi.

Sektor za naknadni nadzor uporablja „strategijo odkrivanja“ za odkrivanje maksimuma nepravilnosti za izterjavo neupravičenih izplačil. Na podlagi te strategije se revizije izvajajo na vzorcu projektov, izbranem skoraj v celoti na podlagi analiz tveganja.

Stroški in koristi nadzora

Menimo, da med 50 in 70 % vsega osebja, ki je vključeno v upravljanje sedanjih finančnih programov, izvaja funkcije nadzora v širšem smislu (od izbora upravičencev/pogodbenikov do uveljavljanja rezultatov revizije). To ustreza razponu od 2,1 milijona EUR (50 % stroškov delovne sile leta 2014, določenih v oddelku 3.2.3) do 3,2 milijona EUR (70 % stroškov delovne sile leta 2020, določenih v oddelku 3.2.3). Poleg tega eksternalizacija naknadnih revizij stane v razponu od 75 000 EUR do 100 000 EUR na leto, kar se financira iz podpornih sredstev za upravo. Ti stroški pomenijo od 6 do 3 % celotnega proračuna Programa in v sedemletnem obdobju padajo zaradi dejstva, da se letno dodeljena sredstva bistveno povečajo od 2014 do 2020, medtem ko stroški nadzora ostanejo precej stabilni.

Zaradi te kombinacije predhodnega in naknadnega nadzora, kot tudi dokumentacijskih pregledov in revizij na kraju samem, je bilo izmerljivo povprečje stopnje preostalih napak v zadnjih sedmih letih nižje od 2 %, razen za program Daphne v letu 2009, kjer se je stopnja napake nekoliko dvignila nad 2 %. To je bilo rešeno v naslednjem letu, in sicer s povečanjem naknadnega nadzora na kraju samem. S tem nadzorom so bile ugotovljene in odpravljene preostale napake v tej statistični enoti. Zato so notranji nadzorni sistem in njegovi stroški v GD za pravosodje primerni za uresničitev cilja nizke stopnje napak.

Vendar bo v tem okviru GD za pravosodje še naprej raziskoval možnosti za izboljšanje upravljanja in za večjo poenostavitev. Z zmanjšanjem števila programov ter z uporabo usklajenih pravil in postopkov se bo zmanjšalo tveganje za napake. Poleg tega bodo poenostavljena orodja, ki jih je dala na voljo triletna revizija finančne uredbe, kar najbolj uporabljena, saj se pričakuje, da bodo prispevala k zmanjšanju upravnega bremena za upravičence ter s tem pomenijo istočasno zmanjšanje tveganj za napake in zmanjšanje upravnega bremena za Komisijo.

Povzetek vrst in intenzivnosti (sedanjih) oblik nadzora.

Povzetek oblike nadzora || Znesek v mio. EUR || Število upravičencev/transakcij (% od vseh) || Intenzivnost *(ocena 1-4) || Kritje (% vrednosti)

Predhodni nadzor vseh finančnih transakcij || ni relevantno || 100% || 1-4, odvisno od tveganja in vrste transakcije || 100%

Nadzor, ki ga izvaja Odbor za naročila v pravosodju, glede odločitev o dodelitvi naročila || ni relevantno || 100 % postopkov naročil nad 125 000 EUR in postopkov s pogajanji nad 60 000 EUR || 4 || 100 % postopkov naročil nad 125 000 EUR in postopkov s pogajanji nad 60 000 EUR

Naknadni nadzor končnih izplačil subvencij || ni relevantno || vsaj 10 % || 4 || od 5 do 10 %

*Intenzivnost nadzora

1. Minimalni upravni/aritmetični nadzor brez sklicevanja na podporne dokumente

2. Nadzor s sklicevanjem na potrdilni podatek, ki vključuje element neodvisnega nadzora (npr. revizijsko potrdilo ali drugo preverjanje), vendar brez sklicevanja na temeljne dokumente.

3. Nadzor s sklicevanjem na povsem neodvisen potrdilni podatek (npr. podatkovna zbirka, ki utemeljuje nekatere elemente zahtevka, oceno tretje stranke ali Komisije glede doseženih mejnikov, itd.).

4. Nadzor s sklicevanjem na dostop in ki vključuje dostop do podporne dokumentacije, ki je na voljo v fazi zadevnega postopka, za vse vložke in realizacije (npr. evidence opravljenih ur, račune, fizično preverjanje, itd.); tj. nadzor enake intenzivnosti testiranja transakcije, kot je tista, ki jo izvaja Evropsko računsko sodišče kot del DAS.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Različni ukrepi so ali bodo sprejeti za prihodnji Program pravosodja za preprečevanje goljufij in nepravilnosti. Predlog v členu 12a vsebuje določbo o varovanju finančnih interesov Evropske unije. V skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam (CAFS), sprejeto junija 2011, GD za pravosodje načrtuje strategijo boja proti goljufijam, ki zajema celoten cikel odhodkov ob upoštevanju sorazmernosti ter razmerja stroškov in koristi teh ukrepov, ki jih bo treba izvesti. Ta strategija temelji na dveh stebrih: preprečevanju, ki temelji na učinkovitih preverjanjih, in ustreznem odzivu, če se ugotovijo goljufije in nepravilnosti v zvezi z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, kadar je primerno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Strategija boja proti goljufijam opisuje sistem predhodnih in naknadnih preverjanj, ki temelji na sistemu rdečih zastavic, in opredeljuje postopke, ki jih mora uporabiti za osebje ob zaznanju goljufij ali nepravilnosti. Navaja tudi podatek o delovnih dogovorih z uradom OLAF.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…..] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

[3…] || [33 01 04.YY] [Program za pravosodje] || nedif. || DA || DA || DA[27] || NE

[3…] || [33 YY YY YY [Program za pravosodje] || dif. || DA || DA || DA || NE

|| || || || || ||

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka || [Poimenovanje 3 – Varnost in državljanstvo]

GD za pravosodje || || || Leto 2014[28] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice – 33 xx xx || prevzete obveznosti || (1) || 45,800 || 52,800 || 59,300 || 66,300 || 73,800 || 80,800 || 84,800 || || 463,600

plačila || (2) || 18,300 || 30,400 || 43,600 || 53,700 || 64,400 || 71,500 || 77,100 || 104,600 || 463,600

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov[29] || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 33 01 04 yy* || || (3) || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || || 8,400

Odobritve za GD PRAVOSODJE SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3 || 47,000 || 54,000 || 60,500 || 67,500 || 75,000 || 82,000 || 86,000 || || 472,000

plačila || =2+2a +3 || 19,500 || 31,600 || 44,800 || 54,900 || 65,600 || 72,700 || 78,300 || 104,600 || 472,000

Komisija lahko predvidi (delni) prenos izvedbe Programa na obstoječe izvajalske agencije. Zneski in pripisane vrednosti se bodo po potrebi prilagodili v skladu z rezultati postopka prenosa na zunanje izvajalce.

Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 45,800 || 52,800 || 59,300 || 66,300 || 73,800 || 80,800 || 84,800 || || 463,600

plačila || (5) || 18,300 || 30,400 || 43,600 || 53,700 || 64,400 || 71,500 || 77,100 || 104,600 || 463,600

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || || 8,400

Odobritve za RAZDELEK 3 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4+ 6 || 47,000 || 54,000 || 60,500 || 67,500 || 75,000 || 82,000 || 86,000 || || 472,000

plačila || =5+ 6 || 19,500 || 31,600 || 44,800 || 54,900 || 65,600 || 72,700 || 78,300 || 104,600 || 472,000

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

GD za PRAVOSODJE ||

Človeški viri || 4,185 || 4,247 || 4,165 || 4,254 || 4,344 || 4,433 || 4,522 || || 30,150

Drugi upravni odhodki || 0,054 || 0,055 || 0,056 || 0,057 || 0,059 || 0,060 || 0,061 || || 0,402

GD za PRAVOSODJE SKUPAJ || odobritve || 4,239 || 4,302 || 4,221 || 4,311 || 4,403 || 4,493 || 4,583 || || 30,552

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 4,239 || 4,302 || 4,221 || 4,311 || 4,403 || 4,493 || 4,583 || || 30,552

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || 51,239 || 58,302 || 64,721 || 71,811 || 79,403 || 86,493 || 90,583 || || 502,552

plačila || 23,739 || 35,902 || 49,021 || 59,211 || 70,003 || 77,193 || 82,883 || 104,600 || 502,552

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– þ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. GD za pravosodje ne more zagotoviti izčrpnega seznama vseh realizacij finančne pomoči iz programa, njihovih povprečnih stroškov in številk, kot zahteva ta oddelek. V tem trenutku ni nobenih statističnih orodij, s katerimi bi bilo mogoče izračunati povprečne stroške, ki izhajajo iz sedanjih programov, in bi bila taka natančna opredelitev v nasprotju z načelom, da bi prihodnji program moral zagotoviti dovolj prožnosti za izpolnitev prednostnih nalog politike od leta 2014 do 2020. Vendar pa je to (neizčrpen) seznam pričakovanih realizacij:

– število oseb v ciljni skupini, ki so jih dosegle dejavnosti dviga ozaveščenosti,

– število članov sodnega in pravosodnega osebja v ciljni skupini, ki so se usposabljali,

– število pravnih strokovnjakov, ki so sodelovali med drugim v spletnem povezovanju, izmenjavah, študijskih obiskih,

– število primerov čezmejnega sodelovanja, vključno prek uporabe IT orodij in evropskih postopkov,

– pobude politike, oblikovane na podlagi ocenjevanj, ocen učinka ter sodelovanja pri obsežnih posvetovanjih interesnih skupin in strokovnjakov,

– število ocenjevanj in ocen učinka, ki so bili opravljeni kot posledica izvedbe programa.

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

Vrsta realizacije[30] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1[31] || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || ||

SPECIFIČNI CILJ št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

– ¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve

– þ Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014[32] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 4,185 || 4,247 || 4,165 || 4,254 || 4,344 || 4,433 || 4,522 || 30,150

Drugi upravni odhodki || 0,054 || 0,055 || 0,056 || 0,057 || 0,059 || 0,060 || 0,061 || 0,402

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 4,239 || 4,302 || 4,221 || 4,311 || 4,403 || 4,493 || 4,583 || 30,552

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[33] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 8,400

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 1,200 || 8,400

SKUPAJ || 5,439 || 5,502 || 5,421 || 5,511 || 5,603 || 5,693 || 5,783 || 38,952

3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– þ Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Načrt delovnih mest (za uradnike in začasne uslužbence, v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)

33 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 30,75 || 30,75 || 29,75 || 29,75 || 29,75 || 29,75 || 29,75

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[34]

33 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 0,5 || 0,5 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy [35] || – na sedežu[36] || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ || 31,25 || 31,25 || 29,75 || 29,75 || 29,75 || 29,75 || 29,75

33 je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Zneski in pripisane vrednosti se bodo prilagodili v skladu z rezultati načrtovanega postopka prenosa na zunanje izvajalce.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Naloge, ki jih je treba izvesti, obsegajo vse naloge, potrebne za upravljanje finančnega programa, npr.: – zagotavljanje vložka v proračunski postopek, – pripravo letnih delovnih programov/finančnih odločitev, določitev letnih prednostnih nalog, – upravljanje objav razpisov za zbiranje predlogov in objav javnih razpisov ter naknadni izbirni postopki, – komuniciranje z interesnimi skupinami (potencialni/dejanski upravičenci, države članice, itd.), – operativno in finančno upravljanje projektov, – izvajanje nadzora, kot je opisano zgoraj (predhodna preverjanja, odbor za naročila, naknadne revizije, notranje revizije), – računovodstvo, – razvoj in upravljanje subvencij za IT upravljavska orodja, – spremljanje uresničevanja ciljev in poročanje o njem, tudi v AAR in AOS poročilih.

Zunanje osebje || Naloge so podobne nalogam uradnikov in začasnih uslužbencev, razen nalog, ki jih ne more opravljati zunanje osebje.

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ Predlog/pobuda je skladna z naslednjim večletnim finančnim okvirom.

– ¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[37].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– þ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ¨ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

Ocenjeni učinek na prihodke

– ¨ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– þ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨ na lastna sredstva,

þ na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[38]

Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Člen 6xxxx……………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

[33 yyyyyy…] Vrstica prihodkov

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

Prihodki v tej fazi niso znani in bodo odvisni od prispevka države kandidatke v ta program.

[1] Sporočilo o pregledu proračuna EU, COM(2010) 700 konč., z dne 19.10.2010.

[2] Delovni dokument osebja Komisije, Proračun za strategijo Evropa 2020: o sedanjem sistemu financiranja, prihodnjih izzivih, rezultatih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in različne možnosti glede glavnih horizontalnih in sektorskih vprašanj, SEC(2011) 868 konč., spremni dokument sporočila o proračunu za strategijo Evropa 2020, COM(2011) 500 konč., z dne 29.6.2011.

[3] http://ec.europa.eu/justice/news/consulting_public/news_consulting_0010_en.htm

[4] Program za civilno pravosodje (JCIV), Program za kazensko pravosodje (JPEN), Program za temeljne pravice in državljanstvo (FRC), Program Daphne III (DAP), Program za preprečevanje uporabe drog in obveščanje (DPIP) ter oddelka „Nediskriminacija in različnost“ in „Enakost spolov“ Programa za zaposlovanje in socialno solidarnost (PROGRESS).

[5] Vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja programa financiranja „Civilno pravosodje“, COM(2011) 351 konč., z dne 15. junija 2011; Poročilo o vmesni oceni Programa za kazensko pravosodje, COM(2011) 255 konč., z dne 11. maja 2011; Poročilo o vmesni oceni Programa za temeljne pravice in državljanstvo, 2007 – 2013, COM(2011) 249 konč., z dne 5. maja 2011; Poročilo o vmesni oceni Programa Daphne III 2007 – 2013, COM(2011) 254 konč., z dne 11. maja 2011; Poročilo o vmesni oceni Programa za preprečevanje uporabe drog in obveščanje 2007 – 2013, COM(2011) 246 konč., z dne 5. maja 2011;

[6] Sporočilo Komisije z dne 13.9.2011, COM(2011) 551 konč..

[7] UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

[8] COM(2010) 2020 konč. z dne 03.03.2010.

[9] COM(2011) 500, 29.06.2011.

[10] UL L 257, 03.10.2007, str. 16.

[11] UL L 58, 24.02.2007, str. 13.

[12] UL L 257, 3.10.2007, str. 23.

[13] COM(2010) 700, 19.10.2010.

[14] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[15] UL L XX, XX, str. XX.

[16] UL L XX, XX, str. XX.

[17] UL L XX, XX, str. XX.

[18] UL L XX, XX, str. XX.

[19] UL L XX, XX, str. XX.

[20] UL L XX, XX, str. XX.

[21] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[22] Končno besedilo te uvodne izjave v Uredbi bo odvisno od dejanskega stališča Združenega kraljestva in Irske, sprejetega v skladu z določbami Protokola (št. 21).

[23] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[24] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[25] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[26] Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[27] Po možnosti DK.

[28] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[29] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[30] Realizacije so proizvodi in storitve, ki bodo dobavljeni (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest, itd.).

[31] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji …“.

[32] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[33] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[34] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[35] V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[36] Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[37] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[38] Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

Razne informacije

Postopek

Povezava med dokumenti

Besedilo

52011PC0759

Naslov in reference

Besedilo

Datumi

Klasifikacije