EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0510
Proposal for a COUNCIL DECISION on the system of own resources of the European Union
Predlog SKLEP SVETA o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije
Predlog SKLEP SVETA o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije
/* COM/2011/0510 konč. - 2011/0183 (CNS) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. UVOD – RAZLOGI ZA REFORMO 1.1. Sistem financiranja EU je zastarel Sistem financiranja EU se je od leta 1957 precej spremenil. Najprej je bil predvsem odvisen od prispevkov držav članic. Leta 1970 je bil uveden sistem virov lastnih sredstev, s katerim je bila zagotovljena neodvisnost financ EU. Novi sistem je najprej temeljil na tradicionalnih lastnih sredstvih, povezanih s politikami EU, vendar se je s postopnim razvojem lastnih sredstev iz naslova DDV in BND financiranje začelo zagotavljati predvsem na podlagi statističnih zbirnih podatkov, v katerih pa se ne odraža povezava s prednostnimi politikami EU. Hkrati z razvojem sestave lastnih sredstev je bilo na podlagi načel z zasedanja Evropskega sveta v Fontainebleauju junija 1984 uvedenih več popravnih mehanizmov. Zlasti, da „ lahko vsaka država članica, katere proračunsko breme je glede na njeno sorazmerno blaginjo čezmerno, ob primernem času koristi popravek “. Ti mehanizmi so zbirka različnih ukrepov, h katerim so bili po pogajanjih navadno dodani še novi ukrepi. V poročilu o delovanju sistema virov lastnih sredstev[1] je pokazano, da glede na večino meril za ocenjevanje trenutni sistem financiranja ne deluje dobro. Sistem financiranja je nepregleden in zaradi kompleksnosti njegovo delovanje v celoti razume le peščica specialistov. To omejuje demokratični nadzor nad sistemom. Poleg tega mnoge države članice sedanji sistem dojemajo kot nepravičen. Države članice, ki veliko prispevajo v proračun, menijo, da so njihovi neto prispevki previsoki, medtem ko več držav članic, ki imajo korist od prerazdelitvenih politik, kot je kohezijska politika, čaka povišanje prispevka v proračun EU za financiranje popravnih mehanizmov. Morda je pri tem še pomembnejše, da zaradi načina financiranja proračuna EU veliko nacionalnih politikov prispevke držav članic v EU dojema zgolj kot odhodke, kar neizogibno povzroča napetosti, zaradi katerih je vsaka razprava o proračunu EU onemogočena. Postopni razvoj popravnih mehanizmov je le en simptom tega problema. Zahteve po vnaprejšnji določitvi nacionalnih dodelitev pa so drug simptom istega problema. Vse večji poudarek na strogo računovodskem pristopu, katerega glavni cilj so čim večji donosi, ne vpliva le na javne razprave o vrednosti porabe EU, ampak v nekaterih ljudeh celo zbuja dvome o koristih samega članstva v EU. Delno je razlog za težave z doseganjem strinjanja glede proračunskih zadev v EU v 21. stoletju tudi neustrezna organizacija javnih financ EU. Dolgo je bilo financiranje EU obravnavano kot računovodski mehanizem z dvema glavnima ciljema: zagotavljanjem zadostnega financiranja za odhodke EU in vključevanjem vse večjega števila popravnih mehanizmov. Kot je bilo že navedeno, je bil ta pristop izčrpan. Čas je za zasnovanje drugačnega pristopa k financiranju EU. 1.2. Nov model financiranja EU Veliki izzivi na področju javnih financ in vedno nove prednostne naloge močno vplivajo na zakoreninjeno pojmovanje proračuna EU. V pripravi je nov model financiranja EU, ki temelji na dveh stebrih. Sistem financiranja EU bi lahko imel osrednjo vlogo pri prizadevanjih celotne Unije za proračunsko konsolidacijo. Do leta 2010 po svetovni gospodarski in finančni krizi je skupni letni primanjkljaj 27 držav članic EU po ocenah znašal 826,9 milijarde EUR[2]. Javnofinančni primanjkljaj v več največjih državah članicah je bil dejansko večji od celotnega proračuna EU. V zadnjih mesecih so se pokazale težave, ki vztrajno pestijo več držav članic. Prizadevanja za proračunsko konsolidacijo bodo otežili stroški staranja prebivalstva[3] in drugi izzivi, kot so podnebne spremembe. V tem okviru je pet vodij držav ali vlad poudarilo, da bo „naslednji večletni finančni okvir pripravljen v času, ko države članice vlagajo izredno veliko truda v ureditev javnih financ“[4]. Nadaljnja krepitev proračunske discipline na ravni EU bo vplivala na vse vidike proračuna EU, na odhodke EU in tudi njene prihodke. Razvoj sistema virov lastnih sredstev bo podprl obsežna prizadevanja držav članic za proračunsko konsolidacijo. Postopno uvajanje novih virov sredstev omogoča zmanjšanje, postopno opustitev ali ukinitev sredstev iz drugih virov. Posledično se bodo zmanjšali prispevki držav članic v proračun EU, države članice pa bodo lahko tako bolj prosto gospodarile s pičlimi nacionalnimi sredstvi. Kot je bilo poudarjeno v pregledu proračuna EU, uvedba novih virov lastnih sredstev „ni kritika obsega proračuna, pač pa razprava o ustrezni kombinaciji virov sredstev“[5]. Razen tradicionalnih lastnih sredstev (zlasti carinskih dajatev, ki izhajajo iz carinske unije), viri sredstev EU trenutno niso povezani s cilji politik EU niti jih ne podpirajo. Vendar, kot je bilo navedeno v pregledu proračuna EU, bi lahko uvedba novih virov lastnih sredstev „odražala postopen premik proračunske strukture k politikam, ki so bliže državljanom EU, njen cilj pa bi bil zagotavljanje evropskih javnih dobrin in večje dodane vrednosti EU. Lahko bi podpirala doseganje pomembnih ciljev politik EU ali mednarodnih politik, na primer na področjih razvoja, podnebnih sprememb ali finančnih trgov, ter bila z njim tesno povezana“. Z uporabo nadnacionalnega pristopa in kritične mase, ki jo je mogoče zagotoviti na ravni EU, je mogoče razviti nove tokove prihodkov. Ukrepanje EU ima lahko dodano vrednost v primerih, ko so nekatere davčne osnove preveč spremenljive, da bi lahko države članice same učinkovito ukrepale, ali ko omejeno ukrepanje nekaterih držav članic, ne pa tudi drugih, povzroča razdrobljenost notranjega trga. Obdavčitev finančnega sektorja je s tega vidika še posebej relevantna. Komisija je v svojem sporočilu o obdavčitvi finančnega sektorja iz oktobra 2010 navedla, da „lahko novi davki za finančni sektor pomagajo ustvariti pogoje za bolj trajnostno rast, kot je predvideno v strategiji Evropa 2020“[6]. Komisija je jeseni napovedala pripravo zakonodajnega predloga za uvedbo davka EU na finančne transakcije. Poleg tega bi nadaljnji razvoj sistema DDV v smislu novih virov lastnih sredstev tudi okrepil notranji trg in povečal učinkovitost gospodarstva. Preoblikovanje temeljev sistema financiranja EU bo spodbudilo razpravo o uvedbi posebnih virov sredstev, ki ne temeljijo na računovodskem pristopu, omejenem na izračunavanje neto razlik. Obenem je treba ohraniti pomembne elemente sedanjega sistema financiranja, kot so tradicionalna lastna sredstva in preostala lastna sredstva iz naslova BND, ki omogočajo proračunsko stabilnost in uravnotežen proračun. Vendar je mogoče slednje doseči z manj obsežnimi preostalimi lastnimi sredstvi iz naslova BND ter s popolnoma drugačno kombinacijo virov sredstev. 1.3. Lizbonska pogodba pomeni nov pravni okvir Pogodba o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) uvaja pomembne spremembe, ki se ne nanašajo le na postopek oblikovanja proračuna EU, ampak tudi na način njegovega financiranja. Pri tem sta pomembni zlasti dve določbi Pogodbe: 1. Člen 311(3) PDEU zdaj določa, da lahko Svet v okviru sklepa o virih lastnih sredstev „uvede tudi nove kategorije virov lastnih sredstev ali odpravi obstoječe“. S tem je omogočeno zmanjšanje števila obstoječih virov lastnih sredstev in oblikovanje novih. 2. Člen 311(4) PDEU zdaj določa, da „Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, določi izvedbene ukrepe v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije, če je to predvideno v sklepu [o virih lastnih sredstev]“. S to določbo je mogoče v izvedbenem predpisu – v mejah sklepa o virih lastnih sredstev – opredeliti posebne izvedbene ukrepe v zvezi z sistemom virov lastnih sredstev. Komisija je v svojih predlogih v celoti izkoristila te nove možnosti s tem, da je predlagala ukinitev lastnih sredstev iz naslova DDV in oblikovanje novih virov lastnih sredstev, ter predlagala novo organizacijo izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev. S to priložnostjo, ki jo je omogočil novi pravni okvir, je bilo v sistem uvedene dovolj prožnosti znotraj okvira in omejitev sklepa o virih lastnih sredstev, in sicer z vključitvijo vseh praktičnih ureditev za vire sredstev Unije, za katere bi moral veljati bolj racionalen postopek, v izvedbeni predpis namesto v sklep. Ti predlogi odražajo namere, ki jih je zakonodajalec izrazil v Konvenciji o prihodnosti Evrope in potrdil na poznejši medvladni konferenci. 2. TRIJE PREDLOGI, EN SKLEP V predlagani sklep o virih lastnih sredstev so vključeni trije glavni elementi: poenostavitev prispevkov držav članic, uvedba novih virov lastnih sredstev in reforma popravnih mehanizmov. Komisija je v poročilu o delovanju sistema virov lastnih sredstev pojasnila, kako se vsak od teh predlogov navezuje na druga dva in ju dopolnjuje. Skupaj sestavljajo uravnotežen sveženj, ki ga je treba razumeti kot celoto v okviru enega samega sklepa. 2.1. Poenostavitev prispevkov držav članic Komisija predlaga, da se ukinejo lastna sredstva iz naslova DDV, uvedejo pa novi viri lastnih sredstev. To je skladno s stališči, ki so jih večina držav članic in institucije EU izrazile med posvetovanji v zvezi s pregledom proračuna. Obstoječa lastna sredstva iz naslova DDV so kompleksna, za doseganje usklajene osnove je potrebnega veliko administrativnega dela, ponujajo pa zelo malo ali nič dodane vrednosti v primerjavi z lastnimi sredstvi iz naslova BND. Njihova ukinitev bo precej poenostavila nacionalne prispevke ter zmanjšala upravna bremena Komisije in držav članic. Glede na upravno kompleksnost tega vira lastnih sredstev in trenutne nizke vpoklicne stopnje bi bila njihova postopna ukinitev manj učinkovita od popolne ukinitve od določenega datuma naprej. Zato se predlaga ukinitev tega vira z 31. decembrom 2013. Če bi začel sklep veljati pozneje, bi se ta določba uporabila retroaktivno v skladu s splošno prakso iz preteklih sprememb sklepov o virih lastnih sredstev. Z določitvijo 31. decembra kot datuma ukinitve vira se bo mogoče izogniti izračunavanju sredstev za del danega leta. Po ukinitvi lastnih sredstev iz naslova DDV pa bo treba poskrbeti za upravljanje letnih izkazov prihodkov iz DDV za leto pred ukinitvijo vira, izvedbo letnega obračuna preostalih prihodkov iz naslova DDV, opravljanje kontrol za dajanje zagotovil o točnosti izračunov, dokončanje nadzornega cikla, upravljanje preostalih rezervacij, obravnavanje kršitev, uvajanje popravkov in opravljanje računovodskih uskladitev. Ukinitev vseh dejavnosti v zvezi z lastnimi sredstvi iz naslova DDV bo dokončna šele po več letih. 2.2. Uvedba novih virov lastnih sredstev Komisija je v pregledu proračuna EU predlagala šest mogočih virov lastnih sredstev. Te je temeljito analizirala, zlasti s pomočjo ocenjevalnih meril iz pregleda proračuna. Analiza je pokazala naslednje ključne elemente: 3. Obdavčitev finančnih transakcij bi lahko pomenila nov vir prihodkov, kar bi lahko zmanjšalo prispevke držav članic, nacionalnim vladam zagotovilo več manevrskega prostora in prispevalo k splošnim prizadevanjem za konsolidacijo proračuna. Čeprav je v omejenem številu držav članic že uvedena določena oblika obdavčitve finančnih transakcij, pa je analiza pokazala tudi, da bi bilo lahko ukrepanje EU na tem področju učinkovitejše in uspešnejše od neusklajenega ukrepanja držav članic, če upoštevamo raven čezmejnih dejavnosti in veliko spremenljivost davčnih osnov. Poleg tega bi se lahko tako zmanjšala obstoječa razdrobljenost notranjega trga. Komisija bo zato jeseni 2011 predstavila zakonodajni predlog za uvedbo davka EU na finančne transakcije. Davek na finančne transakcije bi bilo mogoče pobirati na ravni EU, kar bi zmanjšalo težave s tako imenovanim pravičnim povračilom ( juste retour ), ki so bile opažene v sedanjem sistemu. Ta pobuda EU bo prvi korak k splošni uporabi davka na finančne transakcije. 4. Razvoj novega vira sredstev iz naslova DDV bi spodbudil nadaljnji razvoj notranjega trga, in sicer z okrepitvijo usklajevanja nacionalnih sistemov za DDV. Novi vir sredstev iz naslova DDV bi bil en vidik izrazito spremenjenega sistema DDV v EU, kakor je bilo predlagano v zeleni knjigi o prihodnosti DDV. Nova pobuda bo zajemala ukinitev številnih izvzetij in izjem, ki škodijo dobremu delovanju notranjega trga, pa tudi ukrepe za zmanjšanje goljufij v zvezi z DDV v EU. 5. Analiza je pokazala, da bi bilo te vire lastnih sredstev mogoče na ravni EU uvesti v obdobju 2014–2020, po ustreznem obdobju tehničnih priprav. Kombinacija teh virov lastnih sredstev bi prinesla dodatne prednosti v primerjavi z uvedbo samo enega novega vira lastnih sredstev. Zagotovila bi pravično porazdelitev učinkov po različnih državah članicah, pa tudi potrebno kritično maso za trajnostno zmanjšanje obstoječih prispevkov držav članic v proračun EU. Komisija na podlagi opravljene analize predlaga uvedbo vira lastnih sredstev iz naslova davka na finančne transakcije najpozneje s 1. januarjem 2018 in novega vira sredstev iz naslova DDV najpozneje s 1. januarjem 2018. Časovni razpored uvedbe teh novih virov lastnih sredstev ponazarja čas, ki je potreben za dokončanje pravnega okvira ter sprejetje in izvedbo ustrezne zakonodaje. Komisija bo do konca leta 2011 predstavila ustrezne podrobne predpise ali spremembe obstoječih pravnih aktov in povezane izvedbene predpise na podlagi člena 322(2) PDEU. Ocena učinka teh sprememb na strukturo lastnih sredstev je povzeta v razpredelnici v nadaljevanju. Ponazarja prehod od obstoječih nacionalnih prispevkov k novim virom lastnih sredstev. Z novimi viri lastnih sredstev bi se financiralo približno 40 % odhodkov EU. Tradicionalna lastna sredstva bi znašala približno 20 % skupnih sredstev. Lastna sredstva iz naslova BND bi ostala najpomembnejši posamezni vir financiranja, tj. približno 40 % proračuna. Ocena razvoja strukture financiranja EU (2012–2020) Predlog proračuna za leto 2012 | 2020 | v milijardah EUR | % virov lastnih sredstev | v milijardah EUR | % virov lastnih sredstev | Tradicionalna lastna sredstva | 19,3 | 14,7 | 30,7 | 18,9 | Obstoječi nacionalni prispevki od tega | 111,8 | 85,3 | 65,6 | 40,3 | lastna sredstva iz naslova DDV | 14,5 | 11,1 | - | - | lastna sredstva iz naslova BND | 97,3 | 74,2 | 65,6 | 40,3 | Novi viri lastnih sredstev od tega | - | - | 66,3 | 40,8 | Novi vir sredstev iz naslova DDV | - | - | 29,4 | 18,1 | Davek EU na finančne transakcije | - | - | 37,0 | 22,7 | Viri lastnih sredstev skupaj | 131,1 | 100,0 | 162,7 | 100,0 | 2.3. Reforma popravnih mehanizmov Evropski svet je na zasedanju v Fontainebleauju leta 1984 določil pomembni načeli za zagotovitev pravičnosti proračuna EU. Navedel je, da „je politika odhodkov navsezadnje bistveno sredstvo za reševanje vprašanja proračunskih neravnovesij“. Vseeno je poudaril, da „lahko vsaka država članica, katere proračunsko breme je glede na njeno sorazmerno blaginjo čezmerno, ob primernem času koristi popravek“. Ti načeli sta bili potrjeni in dosledno upoštevani v prihodnjih sklepih o virih lastnih sredstev. Danes so začasni popravni mehanizmi odobreni štirim državam članicam, vendar se bodo leta 2013 končali. Popravek, odobren Združenemu kraljestvu, in zmanjšanja prispevkov za financiranje njegovega popravka za štiri države članice (Nemčijo, Nizozemsko, Avstrijo in Švedsko), ter skriti popravek, ki ga pomeni zadržanje v obliki stroškov zbiranja v višini 25 % zneskov, ki jih zberejo države članice za tradicionalna lastna sredstva, se bodo še naprej uporabljali do začetka veljavnosti novega sklepa o virih lastnih sredstev. Glede na to temeljito spremembo financiranja EU je nujno potreben svež pogled na veljavne popravne mehanizme. Iz analize sedanjega sistema je mogoče ugotoviti dvoje. Prvič, objektivni položaj številnih držav članic se je v preteklem obdobju močno spremenil. To se mora ustrezno odražati v sistemu popravkov. Na podlagi načel iz Fontainebleauja je bil popravek za Združeno kraljestvo ob vzpostavitvi leta 1984 v celoti upravičen. Takrat je bilo Združeno kraljestvo, kot ena najrevnejših držav članic, eden največjih neto plačnikov v proračun EU, katerega največji del so predstavljali kmetijski odhodki. Združeno kraljestvo je prispevalo sorazmerno velik znesek k sistemu financiranja EU, ki se je močno zanašal na lastna sredstva iz naslova DDV, osnova za DDV v Združenem kraljestvu pa je bila še posebno visoka. Objektivni pogoji v podporo sedanjim popravnim mehanizmom so se od leta 1984 precej spremenili. Delež skupne kmetijske politike v proračunu EU in financiranje iz naslova DDV sta se precej zmanjšala. Še pomembnejše pa je, da je Združeno kraljestvo zdaj ena premožnejših držav članic EU. Na podlagi teh elementov ter ocene proračunskega bremena Združenega kraljestva in sorazmerne blaginje v primerjavi z blaginjo drugih držav članic bi bilo treba ponovno oceniti popravek za Združeno kraljestvo. Razvoj ključnih parametrov (1984–2011) 1984 | 2005 | 2011 | Delež SKP v proračunu (% skupnega zneska) | 69 % | 50 % | 44 % | Prispevek iz naslova DDV (% skupnega zneska) | 57 % | 16 % | 11 % | Blaginja Združenega kraljestva (BND na prebivalca (SKM) | 93 % glede na raven EU-10 | 117 % glede na raven EU-25 | 111 % glede na raven EU-27 | Vir: Evropska komisija, Generalni direktorat za proračun Na podlagi finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki ga je predlagala Komisija[7], in ob omogočanju, da se celotni stroški širitve pravično razdelijo med bogatejše države članice, se zdi, da bo omejeno število držav članic, med njimi tudi Združeno kraljestvo, še naprej nosilo proračunsko breme, ki je glede na njihovo sorazmerno blaginjo čezmerno. V tem sklepu se torej predlaga vključitev začasnih popravkov za Nemčijo, Nizozemsko, Švedsko in Združeno kraljestvo od leta 2014 naprej. Ti popravki morajo med drugim odražati velike spremembe v načinu financiranja EU, določenega v tem sklepu, razvoj odhodkov, kakršen je predlagan v finančnem okviru, vključno z dokončanjem postopnega uvajanja odhodkov v tistih državah članicah, ki so se EU pridružile v letih 2004 in 2007, ter visoko raven blaginje v zgoraj navedenih državah. Poleg tega mora biti novi sistem popravkov pregleden in preprost, dejansko mora biti javen, predvidljiv in učinkovit, Parlamentu pa mora biti omogočeno opravljanje nadzora nad njim. Zagotavljati mora tudi enako obravnavo držav članic. Popravek za Združeno kraljestvo se zdaj izračunava z izredno zapletenim mehanizmom. Vanj so vključene ekonomske spodbude, ki so same po sebi nerazumne, med njimi ne najmanj avtomatsko izničenje (prek pomanjšanja popravka) pomoči EU, plačane Združenemu kraljestvu na primer ob velikih naravnih nesrečah, kot so poplave. Popravek je tudi podlaga za zmanjšanja prispevkov za financiranje popravka za Združeno kraljestvo, ki je odobreno Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Švedski. Z ukinitvijo lastnih sredstev iz naslova DDV ne bodo več na razpolago nekateri podatki, ki so bistveni za izračun popravka za Združeno kraljestvo, kar je še dodaten tehnični argument za temeljito revizijo mehanizma. Komisija zato predlaga, naj bi vse predhodne popravne mehanizme od 1. januarja 2014 nadomestil nov sistem pavšalnih zneskov. Preoblikovanje obstoječih popravkov v pavšalno bruto znižanje plačil BND ima očitne prednosti v primerjavi z drugimi alternativnimi formulami, vključno s posplošenim popravnim mehanizmom, kakršnega je Komisija predlagala leta 2004[8]. Pavšalni zneski temeljijo na trenutnih predpostavkah, ki niso vezane na uvedbo novih virov lastnih sredstev. Posodobitve popravka za Združeno kraljestvo za leta 2010, 2011 in 2012 se bodo zaradi doslednosti in neprekinjenosti obravnavale po starem sistemu, popravek za Združeno kraljestvo za leto 2013, ki naj bi se vključil v proračun za leto 2014, pa bo nadomestil novi sistem pavšalnih popravkov. Ti popravki se bodo financirali na pregleden in pošten način, saj bo vsaka država članica po tem sistemu prispevala sorazmerno s svojo relativno blaginjo (ta se opredeli z BND države članice v tržnih cenah). Po istem načelu preglednosti in pravičnosti Komisija predlaga ukinitev skritega popravka, ki ga predstavlja zadržanje v obliki stroškov zbiranja v višini 25 % zneskov, ki jih zberejo države članice za tradicionalna lastna sredstva. Glede na predlog za vključitev popravkov v pavšalne zneske bi moralo biti v skladu s sistemom, ki je veljal do leta 2000, zadržanje omejeno na 10 %. 3. SVEžENJ V ZVEZI S SISTEMOM VIROV LASTNIH SREDSTEV 3.1. Pravni akti V Pogodbo o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) so vključene določbe, na katerih temelji sistem financiranja EU, zlasti lastna sredstva EU. Določbe potrjujejo ključno vlogo sklepa o virih lastnih sredstev, ki naj bi vključeval glavne elemente sistema. V PDEU sta vključeni dve določbi glede izvajanja sklepov o virih lastnih sredstev, medtem ko je bila v Pogodbo o Evropski skupnosti vključena le ena: 6. V členu 311(4) PDEU je zdaj določeno, da „Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, določi izvedbene ukrepe v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije, če je to predvideno v sklepu [o virih lastnih sredstev]. Svet odloča po odobritvi Evropskega parlamenta“. 7. V členu 322(2) PDEU je določeno, da „Svet na predlog Komisije ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Računskim sodiščem določi načine in postopke, s katerimi se proračunski prihodki, predvideni v ureditvi o lastnih sredstvih Unije, dajo na voljo Komisiji, ter določijo ukrepi, ki se po potrebi uporabljajo za zagotavljanje denarnih sredstev“. Izvedbeni ukrepi za sistem virov lastnih sredstev torej izhajajo iz dveh členov PDEU in se sprejemajo po različnih postopkih: ukrepi na podlagi člena 311(4) se sprejmejo po odobritvi Evropskega parlamenta, ukrepi na podlagi člena 322(2) pa po posvetovanju z njim. Izvedbene ukrepe na podlagi člena 311(4) PDEU je treba določiti v sklepu o virih lastnih sredstev, medtem ko je v členu 322(2) PDEU določeno, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi se dajo na razpolago prihodki proračuna EU in se po potrebi zagotovijo denarna sredstva. Ob tem se zastavlja vprašanje, katere elemente bi bilo treba opredeliti v sklepu o virih lastnih sredstev, ter katere izvedbene ukrepe bi bilo treba vključiti v katere predpise. Ob pripravi pogodbe je zakonodajalec želel, da bi „sistem virov sredstev razlikoval med dvema pravnima podlagama, in bi se za vsakega uporabljal ločen postopek. Eden za določitev zgornje meje lastnih sredstev in torej obsega proračuna Unije ter za oblikovanje novih virov sredstev, za katerega bi se uporabljal zamudnejši postopek iz [Pogodbe] [...]; in drugi, glede praktičnih postopkov v zvezi s sredstvi Unije, za katerega bi se uporabljal bolj racionalen postopek: sprejel bi ga Svet s kvalificirano večino […] po odobritvi Evropskega parlamenta“[9]. Predlagana organizacija zakonodajnega okvira za sistem virov lastnih sredstev dosledno upošteva to logiko, saj sistem opredeljuje v sklepu o lastnih sredstvih, vse praktične vidike pa določa v ustreznih izvedbenih predpisih. 3.2. Ključna vloga sklepa o virih lastnih sredstev Kot ključni pravni akt, na katerem temelji celotni sistem virov lastnih sredstev, bo sklep o virih lastnih sredstev še naprej vključeval glavne elemente sistema. V okviru, določenem v PDEU, ga ne bi bilo treba revidirati ob vsakem novem finančnem okviru. Biti bi moral trden, stabilen in dolgotrajen temelj, na katerega bi se opiral sistem virov lastnih sredstev. Države članice ga morajo soglasno potrditi in ratificirati, kar omogoča popoln parlamentarni nadzor in zagotavlja spoštovanje suverenosti držav. Predlog ohranja bistvo strukture veljavnega sklepa o lastnih sredstvih in vsebuje številne obstoječe določbe. Vendar vsebuje tudi nekatere vsebinske spremembe: 8. ukinitev vira lastnih sredstev iz naslova DDV z 31. decembrom 2013 in uvedba določbe v zvezi z njihovo postopno odpravo v končnih določbah; 9. seznam novih virov lastnih sredstev, vključno s časovnim razporedom njihove uvedbe in ustreznimi omejitvami glede njihove uporabe. Sklep vsebuje zlasti najvišjo dovoljeno mejo za davčne stopnje, ki se uporabljajo za nove vire lastnih sredstev, medtem ko so specifične stopnje določene v izvedbenem predpisu na podlagi člena 311(4). S to ureditvijo je zagotovljena potrebna kontrola davčnih stopenj, ki jih uporabljajo države članice in njihovi parlamenti, pa tudi prilagodljivost v okviru demokratičnega nadzora, ki ga izvaja Evropski parlament. Ta prilagodljivost bo še posebno koristna v začetnih fazah izvajanja novih virov lastnih sredstev, ko bo negotovost glede njihovega natančnega vpliva najvišja. Predlogi posebnih stopenj za obdavčitev finančnih transakcij bodo predstavljeni jeseni skupaj s konkretnimi zakonodajnimi predlogi; 10. določbe o popravnih mehanizmih in ukinitvi veljavnega popravka za Združeno kraljestvo. V sklepu je opredeljeno pavšalno znižanje plačil BND, dodeljenih vsaki zadevni državi članici za posamezno leto. V sklep je prav tako vključen člen o financiranju teh popravkov, ki bi temeljil na sorazmerni blaginji vseh držav članic; 11. črtanje določb v zvezi z opredelitvijo namenov virov lastnih sredstev iz naslova BND in ponovnim izračunom zgornjih meja virov lastnih sredstev v primeru večjih sprememb BND. To je tehnično vprašanje, ki je obravnavano v izvedbenem predpisu na podlagi člena 311(4) PDEU; 12. uvedbo novega člena, ki vsebuje podrobnosti glede elementov, ki jih je treba vključiti v izvedbene predpise na podlagi člena 311(4) PDEU in člena 322(2) PDEU. V primerjavi s Sklepom 2007/436/ES, Euratom o virih lastnih sredstev je novi predlagani sklep o virih lastnih sredstev bolj pregleden in ga bodo brez težav razumeli tudi državljani EU ter evropski in nacionalni poslanci. 3.3. Izvedbena uredba Nova izvedbena uredba na podlagi člena 311(4) PDEU zajema celotno praktično ureditev v zvezi s sredstvi Unije, za katere bi se moral uporabljati bolj racionaliziran postopek, tako da bi bil sistem znotraj okvira in meja, ki jih določa sklep o virih lastnih sredstev, dovolj prilagodljiv, z izjemo tistih vidikov sistema virov lastnih sredstev, ki so povezani z dajanjem lastnih sredstev na razpolago in zagotavljanjem denarnih sredstev (glej oddelek 3.4 v nadaljevanju). V to izvedbeno uredbo so vključene tudi splošne določbe, ki veljajo za vse vrste virov lastnih sredstev in pri katerih je še posebej pomemben ustrezen parlamentarni nadzor. To pomeni zlasti nekatere vidike kontrole in nadzora prihodkov in s tem povezana pooblastila inšpektorjev Komisije. Skladno s tem so v to izvedbeno uredbo vključene naslednje določbe, navedene v skladu s seznamom iz sklepa o virih lastnih sredstev: 13. davčne stopnje in vpoklicne stopnje, ki se uporabljajo za vsak vir lastnih sredstev, določen v sklepu. To omogoča omejeno prilagodljivost v okviru omejitev iz sklepa o virih lastnih sredstev. Brez takšne prilagodljivosti bi možnost za potrebne in pravočasne popravke virov lastnih sredstev ovirali zapleteni in dolgotrajni postopki, ki so predvideni za sprejemanje sklepov o virih lastnih sredstev; 14. referenčna raven bruto nacionalnega dohodka po Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov (v nadaljnjem besedilu: ESR) in določbe za primer večjih sprememb referenčne ravni (izpopolnitev merjenja BND v okviru revizij ESR lahko vpliva na zgornje meje lastnih sredstev); 15. popravek glede na letno proračunsko razliko. Medtem ko je splošno načelo prenosa presežka določeno v sklepu, pa so izvedbeni ukrepi določeni v tej uredbi; 16. določbe v zvezi s kontrolo in nadzorom, vključno z dodatnimi zahtevami glede poročanja. Več teh ukrepov je trenutno vključenih v Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000, zlasti točka (3) in nekateri elementi točke (4), zlasti v zvezi s poročanjem o upravičenih zneskih, goljufijah in nepravilnostih ter ureditvah v zvezi s svetovalnim odborom za lastna sredstva. Ker ti elementi niso neposredno povezani z dajanjem lastnih sredstev na razpolago niti z zagotavljanjem denarnih sredstev, logično spadajo v to izvedbeno uredbo. To je bila tudi priložnost za poenostavitev veljavnega pravnega okvira, in sicer s prevzemom in posodobitvijo določb v zvezi s pooblastili in obveznostmi inšpektorjev Komisije, ki so bile prej vključene v Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1026/99, ki jo je zato treba po sprejetju te uredbe razveljaviti. Ta izvedbena uredba skupaj s sklepom o virih lastnih sredstev zagotavlja, da morajo vse tehnične prilagoditve sistema potrditi nacionalni zakonodajalci, odobriti pa jih mora tudi Evropski parlament. 3.4. Dajanje lastnih sredstev na razpolago Kot dopolnitev sklepa o virih lastnih sredstev in izvedbene uredbe na podlagi člena 311(4) PDEU bi morali predpisi na podlagi člena 322(2) PDEU zajemati elemente v zvezi z dajanjem lastnih sredstev na razpolago in ukrepe za zagotavljanje denarnih sredstev. Komisija predlaga postopek v dveh fazah. V prvi fazi kot del tega paketa o virih lastnih sredstev predlaga, da se v novo uredbo Sveta na podlagi člena 322(2) PDEU vključijo določbe, ki so potrebne za določitev metod in postopkov, po katerih dajo države članice Komisiji na razpolago tradicionalna lastna sredstva in lastna sredstva iz naslova BND. V ta dokument se po potrebi vključijo tudi ukrepi za zagotavljanje denarnih sredstev. S temi praktičnimi ureditvami se izvaja sistem iz sklepa o virih lastnih sredstev, in sicer kar zadeva določitev tradicionalnih lastnih sredstev, hrambo dokazil, upravno sodelovanje, račune za lastna sredstva, časovni razpored za dajanje teh sredstev na razpolago in za popravke ter po potrebi določbe v zvezi z upravljanjem denarnih sredstev in neizterljivih zneskov. V praksi predlog vsebuje določbe Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000[10], razen tistih, ki niso izrecno povezane z dajanjem na razpolago tradicionalnih lastnih sredstev in lastnih sredstev iz naslova BND ali zagotavljanjem denarnih sredstev. Zaradi jasnosti in racionalnosti ter v okviru svežnja o sistemu virov lastnih sredstev bi bilo treba Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000 prenoviti. To ne bo povzročilo bistvenih sprememb obstoječih določb. Vseeno pa je treba uvesti zelo majhno število vsebinskih sprememb, da se upoštevajo nedavne izkušnje Komisije z upravljanjem tradicionalnih lastnih sredstev in lastnih sredstev iz naslova BND. V drugi fazi bo treba upoštevati določbe predlaganih novih virov lastnih sredstev. Med temi bi lahko bili opredelitev obdavčljivega dogodka; pravilo, da se davek obračuna ob vknjižbi obdavčljivega dogodka; oblika in pogostost obveznosti predložitve izjave ali izkaza Komisiji; določitev mehanizmov, s katerimi se opravljajo plačila ali dajo na razpolago sredstva; primerne sankcije; okoliščine, v katerih je mogoče uvesti popravke, in navodila v zvezi z roki za ohranitev dokazil. Za predlagani novi vir lastnih sredstev bo treba oblikovati določbe, ki se bodo nanašale na ustrezne tematske sklope in bodo vključene v ločene predpise, kakor bo primerno. 2011/0183 (CNS) Predlog SKLEP SVETA o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (//ES, Euratom) SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 311 Pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe Euratom, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[11], ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča[12], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[13], v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: 17. S sistemom virov lastnih sredstev Unije je treba zagotavljati zadostna sredstva za urejen razvoj politik Unije, ob upoštevanju potrebe po strogi proračunski disciplini. Razvoj sistema virov lastnih sredstev bi lahko in tudi mora podpreti splošna prizadevanja držav članic za konsolidacijo proračuna in čim bolj prispevati k oblikovanju politik Unije. 18. V okviru javnega posvetovanja za pripravo pregleda proračuna EU je bilo prejetih veliko prispevkov v zvezi z delovanjem sistema financiranja Unije. V prispevkih je bilo izraženo splošno zadovoljstvo nad tradicionalnimi lastnimi sredstvi in obstojem preostalih sredstev za zagotovitev proračunske stabilnosti in uravnoteženih proračunov. Vendar je veliko vprašanih poudarilo, da je treba izločiti vse popravne mehanizme in ukiniti lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost. Veliko jih je menilo tudi, da bi bilo treba uvesti nove vire lastnih sredstev. 19. V sporočilu z dne 19. oktobra 2010 o pregledu proračuna EU[14] je Komisija navedla, da bi lahko uvedba nove faze v razvoju financiranja Unije vključevala tri tesno povezane razsežnosti – poenostavitev prispevkov držav članic, uvedbo enega ali več novih virov lastnih sredstev in postopno ukinitev vseh popravnih mehanizmov. Z uvajanjem sprememb bi bilo treba ohraniti bistvene elemente sistema financiranja EU, tj. stabilno in zadostno financiranje letnega proračuna Unije, spoštovanje proračunske discipline in mehanizem za zagotavljanje proračunskega ravnotežja. 20. Sistem virov lastnih sredstev bi se moral čim bolj zanašati na samostojna lastna sredstva v duhu Pogodbe in ne na finančne prispevke držav članic, ki jih te večinoma štejejo za nacionalne odhodke. 21. Z Lizbonsko pogodbo so bile spremenjene določbe glede sistema virov lastnih sredstev, ki omogočajo zmanjšanje števila obstoječih virov in oblikovanje novih virov lastnih sredstev. 22. Sklep o virih lastnih sredstev lahko začne veljati šele, ko ga države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili, s čimer se popolnoma spoštuje suverenost držav. 23. V primerjavi z lastnimi sredstvi iz naslova bruto nacionalnega dohodka sedanja lastna sredstva iz naslova DDV nimajo bistvene dodane vrednosti. Določijo se s kompleksnim matematičnim izračunom, kar še povečuje nepreglednost prispevkov držav članic v proračun. Zaradi izračuna usklajene osnove in obstoječega mehanizma omejevanja proračuna ni neposredne povezave med dejansko osnovo za DDV v državi članici ter njenim prispevkom v letni proračun Unije. Z ukinitvijo lastnih sredstev iz naslova DDV v sedanji obliki s 1. januarjem 2014 naj bi se sistem prispevkov poenostavil. 24. Da bi bili instrumenti financiranja Unije bolj usklajeni s prednostnimi nalogami politik Unije ter bi se zmanjšal prispevek držav članic v letni proračun Unije in bi se države članice podpiralo pri prizadevanjih za proračunsko konsolidacijo, bi moral ta sklep vključevati nove vire lastnih sredstev, in sicer davek na finančne transakcije in nov vir sredstev iz naslova DDV. 25. V tej direktivi bi morali biti določeni ključna načela, spremenljivke in datum za prilagoditev pravnega okvira Unije zaradi uvedbe novih virov lastnih sredstev iz naslova davka na finančne transakcije in novega vira sredstev iz naslova DDV. 26. Evropski svet je na zasedanju v Fontainebleauju leta 1984 navedel, da je politika odhodkov ključno sredstvo za reševanje vprašanja proračunskih neravnovesij. Vseeno je poudaril, da lahko vsaka država članica, katere proračunsko breme je glede na njeno sorazmerno blaginjo čezmerno, ob primernem času koristi popravek. Ti načeli bi bilo treba potrditi in dosledno uporabljati. 27. Vsak popravni mehanizem bi moral biti tesno povezan z odhodkovno politiko, ki je določena v večletnem finančnem okviru, ki ga predpisuje člen 312 Pogodbe. Pretekli ali sedanji obstoj popravnega mehanizma sam po sebi še ni razlog, da se ga v prihodnje ohrani. Popravek mora biti pregleden in lahko razumljiv, trajati pa sme le, dokler izpolnjuje svoj namen, kakor je opredeljeno v načelih iz Fontainebleauja. Ne sme spodbujati neustrezne porabe sredstev Unije. Te cilje je najlažje doseči s sistemom pavšalnega zmanjševanja vplačil v okviru virov lastnih sredstev iz naslova BND. 28. Objektivni pogoji v podporo popravnim mehanizmom so se sčasoma precej spremenili. Vendar omejeno število držav članic še vedno nosi proračunsko breme, ki bi se trenutno lahko štelo za čezmerno v primerjavi z njihovo sorazmerno blaginjo. V tem sklepu bi morali torej biti vključeni začasni popravki za Nemčijo, Nizozemsko, Švedsko in Združeno kraljestvo. Ti popravki bi morali med drugim odražati velike spremembe v načinu financiranja Unije, določenega v tem sklepu, razvoj odhodkov, kakršen je predlagan v finančnem okviru, vključno z dokončanjem postopnega uvajanja odhodkov v tistih državah članicah, ki so se EU pridružile v letih 2004 in 2007, ter upoštevati visoke ravni blaginje v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v Združenjem kraljestvu. 29. Za ustrezno usklajenost večletnega finančnega okvira in izvajanja popravnih mehanizmov bi moral novi sistem pavšalnih zneskov s 1. januarjem 2014 nadomestiti vse predhodne popravne mehanizme. 30. Zadržanje 25 % zneskov, ki jih države članice zberejo za tradicionalna lastna sredstva, v obliki stroškov zbiranja, je skrit popravni mehanizem. Glede na predlog za vključitev popravnih mehanizmov v pavšalne zneske, bi moralo biti v skladu s sistemom, ki je veljal do leta 2000, zadržanje omejeno na 10 %. 31. Za zagotovitev stroge proračunske discipline in ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2010 o prilagoditvi zgornje meje lastnih sredstev in zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti po sklepu o uporabi PMSFP za namene virov lastnih sredstev[15] bi morala biti zgornja meja za lastna sredstva enaka 1,23 % zneska BND držav članic v tržnih cenah za odobritve plačil, zgornja meja odobritev za prevzem obveznosti pa bi morala biti določena na 1,29 % zneska BND držav članic. Zaradi ohranjanja nespremenjenega obsega finančnih sredstev, ki so na razpolago Uniji, je primerno, da se te zgornje meje, izražene v odstotku BND, prilagodijo, kadar spremembe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji[16], vključujejo znatno spremembo ravni BND. Za takšno prilagoditev bi se moral uporabiti postopek iz četrtega odstavka člena 311 Pogodbe. 32. Za izvajanje tega sklepa je treba omogočiti prilagoditev posebnih izvedbenih ukrepov. Zato bi morale biti v ločen izvedbeni predpis vključene splošne določbe, ki veljajo za vse vrste virov lastnih sredstev in za katere je še posebej pomemben ustrezen parlamentarni nadzor. To zlasti zajema postopek za izračun letne proračunske razlike in njen vnos v proračun ter nekatere vidike kontrole in nadzora prihodkov. V navedeno uredbo bi bilo treba vključiti tudi davčne stopnje in vpoklicne stopnje za prevzete obveznosti za posamezne vire lastnih sredstev iz Sklepa in tehnična vprašanja, povezana z BND, da bi se omogočila omejena prilagodljivost znotraj omejitev iz tega sklepa. 33. Zaradi skladnosti, kontinuitete in pravne varnosti morajo biti sprejete določbe za ureditev prehoda s sistema, uvedenega s Sklepom 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti[17] na sistem, ki izhaja iz tega sklepa. Tako bi se moral po ukinitvi lastnih sredstev iz naslova DDV Sklep 2007/436/ES, Euratom še naprej uporabljati za izračun in popravke prihodkov, ki izhajajo iz uporabe vpoklicne stopnje za osnovo za DDV, za postopke dajanja teh prihodkov na razpolago in za ureditev inšpekcijskih pregledov glede na ustrezna leta. Poleg tega bi bilo treba izračun popravka proračunskih neravnovesij v korist Združenega kraljestva za obdobje do leta 2012 obravnavati v skladu z določbami iz Sklepa 2007/436/ES, Euratom. Popravek za Združeno kraljestvo za leto 2013, ki se vnese v proračun za leto 2014, bi moralo v letu 2014 nadomestiti pavšalno bruto znižanje zneska. 34. Sklep 2007/436/ES, Euratom bi bilo treba razveljaviti. 35. V tem sklepu bi morali biti vsi denarni zneski izraženi v eurih in v tekočih cenah. 36. Da bi se zagotovil prehod na novi sistem virov lastnih sredstev in bi to sovpadalo s proračunskim letom, bi se moral ta sklep začeti uporabljati s 1. januarjem 2014 – SPREJEL NASLEDNJI SKLEP: Člen 1 Vsebina V tem sklepu so določena pravila za dodelitev lastnih sredstev Unije, da se zagotovi financiranje letnega proračuna Unije. Člen 2 Kategorije virov lastnih sredstev 1. Lastna sredstva v proračunu Unije sestavljajo prihodki iz naslednjih virov: (a) tradicionalnih virov lastnih sredstev, ki vključujejo prelevmane, premije, dopolnilne ali kompenzacijske zneske, dodatne zneske ali faktorje, carinske dajatve po skupni carinski tarifi in druge dajatve, ki jih določijo ali jih bodo določile institucije Unije za trgovino z državami nečlanicami, carinske dajatve na proizvode po potekli Pogodbi o Evropski skupnosti za premog in jeklo ter tudi prispevke in druge dajatve, določene v okviru skupne ureditve trgov za sladkor; (b) davka na finančne transakcije v skladu z [zakonodajnim aktom] (EU) št. […/…], pri čemer veljavne davčne stopnje ne presegajo … %. (c) deleža davka na dodano vrednost (DDV) za dobave blaga in storitev ter pri nabavah blaga znotraj Skupnosti in uvozu blaga, za katerega se uporablja standardna stopnja DDV v vsaki državi članici v skladu z Direktivo Sveta 2006/112/ES[18], pri čemer veljavna stopnja DDV v skladu z Uredbo (EU) št. …/… ne presega dveh odstotnih točk standardne stopnje. (d) uporabe enotne stopnje, ki se določi po proračunskem postopku glede na skupni znesek vseh drugih prihodkov, za vsoto bruto nacionalnega dohodka (BND) vseh držav članic. 2. Prihodki iz kakršnih koli novih dajatev, ki se uvedejo v okviru skupne politike v skladu s Pogodbo, pod pogojem, da se uporablja postopek iz člena 311 Pogodbe, prav tako predstavljajo vire lastnih sredstev, ki se vključijo v proračun Unije. 3. Države članice kot stroške zbiranja zadržijo 10 % zneskov iz odstavka 1(a). 4. Če na začetku proračunskega leta proračun še ni sprejet, se do začetka veljavnosti novih stopenj še naprej uporabljajo prejšnje vpoklicne stopnje za BND. Člen 3 Zgornja meja lastnih sredstev 1. Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih Uniji za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne sme presegati 1,23 % skupne vsote BND vseh držav članic. 2. Skupni letni znesek odobritev za prevzem obveznosti v proračunu Unije ne sme presegati 1,29 % skupne vsote BND vseh držav članic. Ohranjati je treba pravilno razmerje med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil, da se v nadaljnjih letih zagotovi njihovo ravnovesje in omogoči upoštevanje zgornje meje iz odstavka 1. Člen 4 Popravni mehanizmi 1. Za BND vsake države članice se uporablja enotna stopnja, določena v členu 2(1)(d). 2. V obdobju 2014–2020 se naslednjim državam članicam odobri bruto zmanjšanje letnih prispevkov BND v višini: - 2 500 milijonov EUR za Nemčijo, - 1 050 milijonov EUR za Nizozemsko, - 350 milijonov EUR za Švedsko, - 3 600 milijonov EUR za Združeno kraljestvo. Člen 5 Financiranje popravnih mehanizmov Države članice pokrivajo stroške popravkov iz člena 4 v sorazmerju z deležem plačil vsake države iz člena 2(1)(d). Člen 6 Načelo univerzalnosti Prihodki iz člena 2 se brez razlikovanja uporabljajo za financiranje vseh odhodkov iz letnega proračuna Unije. Člen 7 Prenos presežka Vsi presežki prihodkov Unije nad skupnimi dejanskimi odhodki v proračunskem letu se prenesejo v naslednje proračunsko leto. Člen 8 Zbiranje lastnih sredstev in njihovo dajanje na razpolago ali plačevanje Komisiji 1. Lastna sredstva Unije iz člena 2(1)(a), najpozneje od 1. januarja 2018 pa tudi lastna sredstva iz člena 2(1)(c), zbirajo države članice v skladu z nacionalnimi določbami, uvedenimi z zakoni, drugimi predpisi ali upravnimi ukrepi, ki se po potrebi prilagodijo, da izpolnjujejo zahteve pravil Unije. Komisija pregleduje ustrezne nacionalne določbe, o katerih jo obvestijo države članice, državam članicam sporoči prilagoditve, za katere meni, da so potrebne zaradi zagotovitve skladnosti določb s pravili Unije, in po potrebi poroča proračunskemu organu. 2. Lastna sredstva Unije iz člena 2(1)(b) se zbirajo najpozneje od 1. januarja 2018 v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ki jo po potrebi dopolnjujejo nacionalne določbe, uvedene z zakoni, drugimi predpisi ali upravnimi ukrepi. Te nacionalne določbe se po potrebi prilagodijo, da izpolnjujejo zahteve pravil Unije. Komisija pregleduje ustrezne nacionalne določbe, o katerih jo obvestijo države članice, državam članicam sporoči prilagoditve, za katere meni, da so potrebne zaradi zagotovitve skladnosti določb s pravili Unije, in po potrebi poroča proračunskemu organu. 3. Države članice dajo Komisiji v skladu z uredbo, sprejeto na podlagi člena 322(2) Pogodbe, na razpolago sredstva iz člena 2(1)(a), (c) in (d). Sredstva iz člena 2(1)(b) se dajo na razpolago ali plačajo Komisiji v skladu z uredbo, sprejeto na podlagi člena 322(2) Pogodbe. Člen 9 Izvedbeni ukrepi Svet po postopku iz četrtega odstavka člena 311 Pogodbe določi izvedbene ukrepe v zvezi z naslednjimi elementi sistema virov lastnih sredstev: (a) davčnimi stopnjami za lastna sredstva iz člena 2(1)(b) in (c) ter vpoklicno stopnjo za lastna sredstva iz člena 2(1)(d); (b) referenčno ravnjo BND, določbami za prilagoditev ravni BND in določbami za preračunanje zgornjih meja za odobritve plačil in odobritve za prevzem obveznosti v primeru večjih sprememb ravni BND, zaradi uporabe člena 2(1)(d) in člena 3; (c) postopkom za izračun letne proračunske razlike in njeno vključitev v proračun, kakor je določeno v členu 7; (d) potrebnimi določbami in ureditvami za kontrolo in nadzor prihodkov iz člena 2, vključno z dodatnimi zahtevami glede poročanja. Člen 10 Končne in prehodne določbe 1. Pod pogoji iz odstavka 2 se razveljavi Sklep 2007/436/ES, Euratom. Vsako sklicevanje na Sklep Sveta z dne 21. aprila 1970 o nadomestitvi finančnih prispevkov držav članic z lastnimi sredstvi Skupnosti[19], na Sklep Sveta 85/257/EGS, Euratom z dne 7. maja 1985 o sistemu lastnih sredstev Skupnosti[20], na Sklep Sveta 88/376/EGS, Euratom z dne 24. junija 1988 o sistemu lastnih sredstev Skupnosti[21], na Sklep Sveta 94/728/ES, Euratom z dne 31. oktobra 1994 o sistemu lastnih sredstev Skupnosti[22], na Sklep 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu lastnih sredstev Skupnosti[23] ali na Sklep 2007/436/ES, Euratom se šteje za sklicevanje na ta sklep in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge k temu sklepu. 2. Členi 2, 4, 5 in člen 8(2) sklepov 94/728/ES, Euratom, 2000/597/ES, Euratom in 2007/436/ES, Euratom se še naprej uporabljajo za izračun in popravke prihodkov, ki izhajajo iz uporabe enotne vpoklicne stopnje za osnovo za DDV, ki se omeji na 50 % do 55 % BNP ali BND vsake države članice, za postopke dajanja teh prihodkov na razpolago in za ureditev inšpekcijskih pregledov glede na ustrezna leta ter za izračun popravka proračunskih neravnovesij, odobrenega Združenemu kraljestvu za obdobje do leta 2012. 3. Države članice še naprej kot stroške zbiranja zadržijo 10 % zneskov iz člena 2(1)(a), ki bi jih morale države članice v skladu z veljavnimi predpisi Unije dati na razpolago do 28. februarja 2001. Države članice še naprej kot stroške zbiranja zadržijo 25 % zneskov iz člena 2(1)(a), ki bi jih morale države članice v skladu z veljavnimi predpisi Unije dati na razpolago med 1. marcem 2001 in 28. februarjem 2014. 4. V tem sklepu so vsi denarni zneski izraženi v eurih in v tekočih cenah. Člen 11 Začetek veljavnosti Generalni sekretar Sveta o tem sklepu uradno obvesti države članice. Države članice generalnega sekretarja Sveta nemudoma uradno obvestijo o končanju postopkov za sprejetje tega sklepa v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami. Ta sklep začne veljati prvi dan meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila iz drugega odstavka. Uporablja se od 1. januarja 2014. Člen 12 Objava Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije . V Bruslju, Za Svet Predsednik PRILOGA Korelacijska tabela Sklep 2007/436/ES, Euratom | Ta sklep | Člen 1 | Člen 1 | Člen 2(1)(a) | Člen 2(1)(a) | Člen 2(1)(b) | - | Člen 2(1)(c) | Člen 2(1)(c) | Člen 2(2) | Člen 2(2) | Člen 2(3) | Člen 2(3) | Člen 2(4) | - | Člen 2(5) | Člen 4(1) | Člen 2(6) | Člen 2(4) | Člen 2(7) | Člen 3(1) | Člen 3(1) | Člen 3(2) | Člen 3(2) | Člen 3(3) | - | Člen 4 | - | Člen 5(1) | Člen 5(1) | Člen 5(2) | - | Člen 5(3) | - | Člen 5(4) | - | Člen 6 | Člen 6 | Člen 7 | Člen 7 | Člen 8(1) | Člen 8 | Člen 8(2) | - | Člen 9 | - | Člen 10(1) | Člen 10(1) | Člen 10(2) | Člen 10(2) | Člen 10(3) | Člen 10(3) | Člen 11 | Člen 11 | Člen 12 | Člen 12 | [1] Delovni dokument služb Komisije „Financiranje proračuna EU: Poročilo o delovanju sistema o virih lastnih sredstev“, SEC(2011) 876 konč. z dne 29.6.2011. [2] Vir: Spomladanske napovedi Sveta za ekonomske in finančne zadeve (2011). [3] Evropska komisija, Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve: „Poročilo za leto 2009 o staranju prebivalstva: ekonomske in proračunske napovedi za države članice EU-27 (2008–2060)“, European Economy, 2/2009. [4] Pismo Davida Camerona, Angele Merkel, Nicolasa Sarkozyja, Marka Rutteja in Mari Kiviniemi predsedniku Evropske komisije z dne 18. decembra 2010. [5] COM(2010) 700 z dne 19.10.2010. [6] COM(2010) 549 z dne 7.10.2010. [7] COM(2011) 398 konč. z dne 29.6.2011. [8] COM(2004) 505 konč. z dne 14.7.2004. [9] Glej zlasti „Končno poročilo razpravne skupine o lastnih sredstvih“ k Evropski konvenciji, CONV 730/03, 8.5.2003. [10] UL L 130, 31.5.2000, str. 1. [11] Mnenje z dne XX.6.2011. [12] UL C [13] UL C [14] COM(2010) 700 z dne 19.10.2010. [15] COM(2010) 162 konč. [16] UL … [17] UL L 163, 23.6.2007, str. 17. [18] UL L 347, 11.12.2006, str. 1. [19] UL L 94, 28.4.1970, str. 19. [20] UL L 128, 14.5.1985, str. 15. [21] UL L 185, 15.7.1988, str. 24. [22] UL L 293, 12.11.1994, str. 9. [23] UL L 253, 7.10.2000, str. 42.