OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1         Splošno ozadje

Stockholmski program iz leta 2009 za zagotavljanje območja pravice, svobode in varnosti za državljane[1] poudarja, da bi moral evropski pravosodni prostor podpirati gospodarsko dejavnost na enotnem trgu, in poziva Komisijo, da predloži ustrezne predloge za, med drugim, izboljšanje učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v EU glede bančnih računov in dolžnikovega premoženja. Akcijski načrt Komisije za izvajanje stockholmskega programa[2] ta politični mandat potrjuje z zagotavljanjem Uredbe o izboljšanju učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji: zaplemba bančnih računov.

Komisija je na težave čezmejne izterjave dolgov opozorila že v svojem sporočilu iz leta 1998 „Za večjo učinkovitost pri doseganju in izvrševanju sodnih odločb v Evropski uniji“[3], v katerem je poudarila potrebo po izboljšanju izvrševanja sodnih odločb in po vzpostavitvi ukrepov zavarovanja za dolžnikovo premoženje na ravni EU. Ta pristop je Svet potrdil v svojem programu za vzajemno priznavanje iz leta 2000[4]. Čeprav je bil od takrat narejen velik napredek za vzpostavitev resničnega evropskega območja civilnega pravosodja, teh vprašanj evropski zakonodajalec še ni obravnaval. Veljavni pravni akti na področju civilnega pravosodja, na primer Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba Bruselj I)[5], zagotavljajo, da je sodna odločba, izdana v drugi državi članici, priznana in izvršljiva v drugi državi članici, vendar ne vsebujejo nobenih določb o tem, kako je sodna odločba dejansko izvršena. Do danes postopke izvršitve sodne odločbe ali drugega izvršilnega naslova izrecno ureja nacionalna zakonodaja. Ta pristop se s predlagano prenovitvijo uredbe Bruselj I[6] ne spremeni.

Potrebo po izboljšanju čezmejne izterjave dolgov je pred kratkim poudaril Evropski parlament, ki je maja 2011 sprejel samoiniciativno poročilo, v katerem poziva Komisijo, naj predloži predlog o začasnih ukrepih za zamrznitev in razkritje dolžnikovega premoženja v čezmejnih primerih[7].

1.2         Razlogi za predlog in njegovi cilji

V sedanjem času se upnik, ki si prizadeva izterjati dolg v drugi državi članici, sooča s precejšnjimi težavami. Za upnika je sprejetje začasnih ukrepov za zamrznitev premoženja dolžnika v tujini zlasti bolj oteženo, zamudno in dražje. To predstavlja težavo, ker je hiter in preprost dostop do takih začasnih ukrepov pogosto ključen za zagotavljanje, da dolžnik do takrat, ko upnik pridobi in uveljavi meritorno sodno odločbo, ne dvigne ali preusmeri svojih sredstev. To je pomembno zlasti pri sredstvih na bančnih računih. Trenutno se lahko dolžniki zlahka izognejo izvršilnim ukrepom, če svoja denarna sredstva z bančnega računa v eni državi članici hitro prenesejo na bančni račun v drugi državi članici. Upnik pa ima le malo možnosti, da doseže zamrznitev bančnih računov dolžnika v tujini in tako zagotovi poplačilo svojega zahtevka. Zaradi tega številni upniki svojih zahtevkov v tujini ne morejo uspešno izterjati ali pa se jim ne zdi vredno vztrajati in dolgove odpišejo.

Glede tega je mogoče ugotoviti štiri glavne pomanjkljivosti:

· pogoji za izdajo nalogov za zamrznitev premoženja na bančnih računih v okviru nacionalne zakonodaje so v EU precej različni. Zaradi tega upniki v nekaterih državah članicah težje pridobijo nalog za zamrznitev bančnih računov (ali pa ga težje pridobijo brez predhodnega zaslišanja dolžnika) kot v drugih državah članicah, spodbuja pa tudi izbiro najugodnejšega sodišča (t. i. forum-shopping). Pri trenutnem stanju evropske zakonodaje se dodatna težava pojavi, ker v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije začasni ukrepi, izdani brez predhodnega zaslišanja dolžnika, v okviru uredbe Bruselj I niso priznani in izvršeni v drugi državi članici[8]. To težavo je že obravnaval predlog Komisije za prenovitev uredbe Bruselj I;

· druga težava je povezana z dejstvom, da je v številnih državah članicah težko ali celo nemogoče, da bi upnik pridobil informacije o tem, kje se nahaja bančni račun njegovega dolžnika, ne da bi pri tem uporabil storitve zasebnih preiskovalnih agencij. To pomanjkanje preglednosti bo upniku pogosto preprečilo dostop do te vrste začasnega ukrepa;

· tretjič, stroški pridobitve in izvršitve naloga za zamrznitev bančnih računov v čezmejnem primeru so na splošno višji kot v domačih primerih, kar upnike odvrača od izterjave njihovih zahtevkov v tujini s pomočjo pravosodnega sistema;

· razlike v nacionalnih izvršilnih sistemih in trajanje postopkov predstavljajo resno težavo za upnike, ki poskušajo izvršiti sodno odločbo. To ogrozi učinkovitost začasnih ukrepov, kot so nalogi za zamrznitev bančnih računov, ki so že sami po sebi odvisni od hitre izvršbe.

V oceni učinka, ki je priložena temu predlogu, je predstavljena podrobna analiza težav veljavnega sistema in so navedeni učinki različnih možnih rešitev teh težav.

Splošni cilji tega predloga so prispevanje k razvoju notranjega trga EU, kot je opisano v strategiji za rast Evropa 2020[9], in k oblikovanju resničnega evropskega območja civilnega pravosodja na področju izvršbe. Poleg tega so splošni cilji tega predloga olajšanje izterjave čezmejnih zahtevkov za državljane in podjetja, zlasti MSP, ter izboljšanje učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v zvezi s čezmejnimi spori, kar vpliva na zmanjšanje tveganj pri čezmejni trgovini, poveča zaupanje trgovcev, izboljša plačilno vedenje dolžnikov v čezmejnih primerih in spodbuja več čezmejnih poslovnih dejavnosti.

Natančneje, namen predloga je

· upnikom omogočiti, da pridobijo nalog za zamrznitev bančnih računov na podlagi enakih pogojev, ne glede na državo, v kateri ima sedež pristojno sodišče;

· upnikom omogočiti, da pridobijo informacije o tem, kje se nahajajo bančni računi njihovih dolžnikov; in

· zmanjšati stroške in zamude za upnike, ki poskušajo pridobiti in izvršiti nalog za zamrznitev bančnih računov v čezmejnih primerih.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Pred pripravo predloga je potekalo obsežno posvetovanje z zainteresirano javnostjo, državami članicami, drugimi institucijami in strokovnjaki glede obstoječih težav sedanjega sistema in o možnih rešitvah teh težav. 24. oktobra 2006 je Komisija sprejela zeleno knjigo o izboljšanju učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v EU – zaplemba bančnih računov[10], ki je predlagala uvedbo začasnega evropskega ukrepa za zamrznitev bančnih računov in glede katere je Komisija prejela 68 mnenj. Pri pripravi teh predlogov je Komisija upoštevala rezultate primerjalne pravne študije, ki jo je predložil prof. Burkhard Hess z Univerze v Heidelbergu februarja 2004 (študija obsega takratnih 15 držav članic)[11]. Empirični podatki o učinku različnih možnosti za ta predlog so bili zbrani še z eno zunanjo študijo, zaključeno januarja 2011[12], in anketo evropskih podjetij, ki je bila izvedena prek Posvetovalnega odbora evropskih podjetij (EBTP) in katere rezultati so bili objavljeni avgusta 2010[13]. Junija 2010 je potekala javna obravnava. Za pomoč Komisiji pri pripravi tega predloga je bila ustanovljena skupina zasebnih strokovnjakov, ki se je med februarjem in aprilom 2011 sestala štirikrat. Posvetovanje glede predhodnega osnutka predloga s strokovnjaki držav članic je potekalo na sestanku marca 2011.

Iz postopka posvetovanja je razvidno, da je podpora zainteresiranih strani in držav članic glede uvedbe samostojnega evropskega postopka za zamrznitev bančnih računov velika. Nekaj zainteresiranih strani, ki izpodbijajo potrebo po pobudi, na splošno trdi, da njihovi nacionalni postopki delujejo dobro. Druge zainteresirane strani pa priznavajo, da nov evropski postopek morda res ni potreben za izboljšanje postopkov v njihovih državah članicah, vendar bi imel dodano vrednost za „odhodne“ zahtevke, ki se obravnavajo v drugih državah, saj imajo nekatere države zelo neučinkovite postopke za naloge za zamrznitev bančnih računov. Glede ključnih značilnosti predvidenega predloga velika večina zainteresiranih strani in Evropski parlament podpirajo mnenje, da bi moral biti predvideni evropski nalog za zamrznitev bančnih računov samo začasne narave. Obstaja tudi precejšnja podpora temu, da bi bila dovoljena izdaja naloga brez predhodnega zaslišanja dolžnika, da se ohrani „učinek presenečenja“. Najbolj sporni vidiki pobude so povezani z vprašanjem varstva dolžnika, predvsem glede tega, katero sodišče bi moralo biti pristojno za izpodbijanje naloga, ter glede načinov čezmejne izvršitve naloga.

Komisija je v svoji oceni učinka, ki je priložena temu predlogu, analizirala stroške in koristi glavnih vidikov predlagane reforme.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Povzetek predlaganih ukrepov

Predlagana uredba bo uvedla nov in samostojen evropski postopek za zamrznitev bančnih računov, kar bo upniku omogočilo, da prepreči prenos ali dvig sredstev dolžnika s katerega koli bančnega računa v Evropski uniji. Evropski postopek bo na voljo državljanom in podjetjem kot alternativa postopkom, ki obstajajo na podlagi nacionalne zakonodaje. Predlagana uredba bo urejala postopek za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in njegovo izvršitev s strani banke, pri kateri je zadevni račun odprt. Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov bo samo zaščitne narave, tj. bo samo blokiral dolžnikov račun, ne bo pa omogočil izplačila denarja upniku. V skladu s pravnimi tradicijami velike večine držav članic bo imel evropski nalog stvarni učinek, torej bo usmerjen zoper določene račune in ne zoper dolžnika osebno.

Glavne značilnosti predloga je mogoče povzeti na naslednji način:

3.1.1.     Področje uporabe (člena 2, 3)

Predlagana uredba se nanaša na civilne in gospodarske zadeve. Izključitve iz področja uporabe v veliki meri ustrezajo tistim iz uredbe Bruselj I. Kot v uredbi Bruselj I sta iz področja uporabe izključena stečaj in socialna varnost. Prav tako je iz področja uporabe izključena arbitraža. Čeprav bi bilo strankam arbitraže lahko omogočeno, da se zatečejo k evropskemu postopku, bi vključitev arbitraže sprožila zapletena vprašanja, ki jih zakonodaja EU še ni obravnavala, npr. v kakšnih okoliščinah so lahko arbitražne odločbe enakovredne sodnim odločbam, in ni se zdelo primerno, da bi bila ta vprašanja prvič obravnavana v tem pravnem aktu.

V nasprotju z uredbo Bruselj I se bo predlagana uredba uporabljala za zadeve na področju premoženjskih razmerij med zakoncema, posledic registriranih partnerskih skupnosti in dedovanja takoj, ko bodo pravni akti, ki jih je Komisija predlagala na teh področjih, sprejeti in veljavni.

Pravni akt je omejen na primere s čezmejnimi posledicami. Pristop „negativne“ opredelitve teh primerov je nastal na podlagi člena 1 Haaške konvencije o sporazumih o izbiri sodišča.

3.1.2.     Pogoji in postopek izdaje

· Razpoložljivost (člen 5)

Predlog predvideva, da je evropski postopek na voljo v dveh različnih vrstah primerov: pred in po pridobitvi naslova, izvršljivega v državi članici, v kateri se nahaja račun. V praksi to pomeni, da lahko upnik zahteva nalog (1) pred ali med sodnim postopkom v glavni stvari ali pa po pridobitvi izvršilnega naslova v državi članici izvora, ki v državi članici izvršbe še ni izvršljiv, in (2) po pridobitvi naslova, izvršljivega v državi članice izvršbe. Medtem ko Komisija pričakuje, da bo instrument zelo pomemben v prvem primeru, ima lahko v drugem primeru dodano vrednost s povečanjem učinkovitosti izvršbe. Glede na to, da v tem primeru upnik že ima izvršilni naslov, pogoji za izdajo niso tako strogi kot v prvem primeru.

· Pristojnost za izdajo naloga (člena 6, 14)

Na splošno so za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov pristojna sodišča države članice, ki imajo stvarno pristojnost, kot to določajo evropski pravni akti ali nacionalna zakonodaja. Lahko pa nalog izda sodišče države članice, v kateri se nahaja račun. V tem primeru je zaradi izogibanja izbiri najugodnejšega sodišča učinek naloga omejen na državo članico, v kateri je bil nalog izdan, ter se na podlagi predlagane uredbe ne prizna in izvrši v drugih državah članicah. V primerih, ko upnik že pridobi izvršilni naslov, lahko pridobi evropski nalog za zamrznitev bančnih računov od sodišča, ki je izdalo izvršilni naslov, ali pa od organa, pristojnega za izvršitev v državi članici, v kateri se nahaja bančni račun.

Pravila o pristojnosti iz te uredbe tožniku ne preprečujejo, da na podlagi člena 31 uredbe Bruselj I v skladu z nacionalno zakonodajo zahteva ukrepe zavarovanja.

· Pogoji za izdajo (člena 7, 12)

V skladu s splošnim pristopom, ki se uporablja v veliki večini držav članic, predlagana uredba od upnika zahteva, da dokaže, da ima dobre možnosti za zmago v postopku v glavni stvari, tj. da je njegov zahtevek na prvi pogled dobro utemeljen, in da obstaja tveganje, da bo izvršitev naknadne sodne odločbe onemogočena, če ukrep ne bo odobren, ker bi lahko dolžnik dvignil ali preusmeril svoja sredstva. Poleg tega lahko sodišče od upnika zahteva, da zagotovi varščino za nadomestilo morebitne škode, ki jo je utrpel dolžnik v primeru, da je bil nalog pozneje razveljavljen kot neupravičen, ker na primer upnikova terjatev ni bila utemeljena.

· Postopkovni vidiki (členi 10, 11, 44)

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov bo izdan v postopku ex parte, tj. brez predhodnega zaslišanja dolžnika. To bo omogočilo ohranitev „učinka presenečenja“ ukrepa. V primerih, kjer „učinek presenečenja“ ni potreben, npr. ker je račun trenutno zastavljen drugemu upniku, lahko upnik zahteva, da je postopek inter partes. Ker je v postopkih za začasne ukrepe hitrost ključnega pomena, uredba zaslišanje dovoljuje samo v izjemnih okoliščinah. Sodišča lahko kot dokaz sprejmejo pisne izjave prič ali izvedencev. Uredba določa tudi posebne roke za izdajo in izvršitev evropskega naloga. Kadar sodišče ali izvršilni organ v izjemnih okoliščinah teh rokov ne more upoštevati, mora potrebo po dodatnem odlogu upravičiti.

· Pridobivanje informacij o računih dolžnika (člen 17)

Glede na težave, ki jih lahko ima upnik pri pridobivanju informacij o računih svojega dolžnika, morajo države članice v skladu s predlagano uredbo zagotoviti mehanizem, ki bi to olajšal. Uredba državam članicam prepušča izbiro med dvema različnima mehanizmoma: države članice lahko zagotovijo nalog za razkritje, ki vse banke na njihovem ozemlju obvezuje k razkritju, ali ima dolžnik pri njih odprt račun. Namesto tega lahko svojim izvršilnim organom omogočijo dostop do informacij, ki jih imajo javni organi v registrih ali drugih virih. Slednji mehanizem je predstavljen tudi v členu 61 uredbe o preživninah. Pomisleki glede varstva podatkov zahtevajo, da so osebni podatki, izmenjani na podlagi te določbe, omejeni na informacije, potrebne za izvršitev naloga.

3.1.3.     Izvršljivost in izvršitev naloga

· Odprava eksekvature (člen 23)

V skladu z veljavnimi evropskimi postopki[14] bodo nalogi za zamrznitev bančnih računov, izdani na podlagi predlaganega postopka v eni državi članici, samodejno priznani in izvršeni v drugi državi članici brez kakršnega koli posebnega postopka.

· Vročitev naloga banki in tožencu (člena 24, 25)

Določbe o dejanski izvršitvi evropskega naloga, izdanega na podlagi novega postopka, so glavna novost predlagane uredbe. Nalog za zamrznitev bančnih računov z učinkom in rem je izvršen z vročitvijo banki ali bankam, pri katerih so odprti zadevni računi in ki morajo izvršiti nalog. Določbe predlagane uredbe glede vročitve banki razlikujejo med dvema primeroma. Če je sodišče v isti državi članici kot banka, vročitev ureja nacionalna zakonodaja. Če mora biti vročitev opravljena čez mejo, mora biti to storjeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 s pomembno spremembo glede načina vročitve: dokumente, ki jih je treba vročiti, sodišče izvora ali tožnik neposredno pošlje pristojnemu organu v državi članici izvršbe, ki jih vroči banki ali tožencu. V primerjavi z drugimi metodami vročanja ali prosto izbiro med različnimi metodami ima ta način vročanja pomembno prednost, saj vključuje pristojne organe države članice izvršbe. S tem je zagotovljeno, da banke prejmejo nalog prek znanih kanalov, obenem pa to pristojnemu organu omogoča, da po uradni dolžnosti upošteva zneske, ki so izvzeti iz izvršbe, kadar je to mogoče v skladu z nacionalno zakonodajo.

Dolžnik mora biti obveščen takoj po začetku veljavnosti ukrepa, da lahko pripravi svojo obrambo. Predlagana uredba zagotavlja, da se vročitev izvede čim prej po izvršitvi naloga.

· Izvršba s strani banke in izjava banke (člena 26, 27)

Banka mora nalog izvršiti takoj in blokirati znesek, ki ustreza znesku naloga. Posebne določbe upoštevajo primere računov s finančnimi instrumenti in račune v valuti, ki se razlikuje od valute, za katero je izdan nalog. Banka mora v 8 dneh podati izjavo o tem, ali je nalog zamrznil dovolj sredstev. Za zagotavljanje ustreznega varstva osebnih podatkov dolžnika stanje na računu ne sme biti razkrito, če v celoti zadošča za izvršitev naloga.

· Zamrznitev več računov, skupnih in imenskih računov (člena 28, 29)

Če je naložena zamrznitev več računov, predlagana uredba omejuje možnost upnika, da zaseže preveč sredstev, saj mora upnik takoj, ko je o tem obveščen, sprostiti znesek, ki morda presega njegov zahtevek. Glede na velika razhajanja nacionalne zakonodaje glede pogojev, pod katerimi se lahko zamrznejo skupni in imenski (skrbniški) računi, predlagana uredba to vprašanje prepušča ustrezni nacionalni zakonodaji.

· Zneski, izvzeti iz izvršbe (člen 32)

Glede zneskov, ki so izvzeti iz izvršbe zaradi zagotavljanja preživetja dolžnika in njegove družine ali omogočanja podjetju, da nadaljuje s svojim običajnim poslovanjem, se nacionalne zakonodaje v EU med seboj precej razlikujejo. To se nanaša predvsem na vprašanje, ali so zneski izvzeti po uradni dolžnosti ali samo na zahtevo dolžnika. Predlagana uredba državam članicam omogoča, da ohranijo svoj nacionalni sistem.

· Razvrstitev konkurenčnih upnikov (člen 33)

Nacionalna zakonodaja se v EU zelo razlikuje tudi glede učinkov začasnega ukrepa glede razvrstitve upnikov. To vprašanje je zelo zapleteno in povezano z nacionalno izvršilno in stečajno zakonodajo. Zaradi teh razlik predlagana uredba zagotavlja, da ima evropski nalog enako raven kot enakovreden ukrep v okviru nacionalne zakonodaje.

3.1.4.     Pravna sredstva zoper evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (členi 34, 35, 36)

Predlagana uredba daje upniku pravico, da izpodbija nalog za zamrznitev iz vsebinskih ali procesnih razlogov. Glede vprašanja, katero sodišče bi moralo biti pristojno za odločanje o zahtevi dolžnika za presojo, predlagana uredba upošteva pristop, uporabljen pri prenovitvi uredbe Bruselj I. Načeloma mora toženec ugovarjati nalogu, preden ga sodišče izda (sodišče izvora). Ta pristop zagotavlja, da je sodišče, ki odloča o nalogu in njegovi presoji, isto sodišče. Izjemoma morajo biti ugovori, povezani z določenimi vidiki izvršilnega postopka, zlasti glede zneskov, izvzetih iz izvršbe, vloženi pri sodišču države članice izvršbe, ker je ta država članica zadolžena za postopek. Da bi dolžniku, ki zahteva presojo naloga pri sodiščih druge države članice, olajšala delo, uredba zagotavlja standardne obrazce, ki bodo na voljo v vseh jezikih Unije, zaradi česar bodo stroški prevajanja manjši. Drugačno pravilo o pristojnosti velja za določene kategorije dolžnikov, za katere se na splošno šteje, da so v sporu „šibkejša stranka“ – potrošnike, zaposlene in zavarovane osebe. Ti dolžniki lahko vložijo ugovor zoper nalog pri sodišču države članice stalnega prebivališča. To pravilo zagotavlja, da lahko šibkejše stranke vedno izpodbijajo evropski nalog znotraj pristojnosti matične države, s čimer daje zaščitnim pravilom o pristojnosti, ki jih vsebuje uredba Bruselj I, dodatno zaščito.

3.1.5.     Druge določbe

· Pravno zastopanje (člen 41)

V skladu s pravnim položajem v večini držav članic in z namenom znižanja stroškov postopka predlagana uredba zagotavlja, da pravno zastopanje v postopkih za pridobitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov ni obvezno. To upniku omogoča, da vloži vlogo za izdajo evropskega naloga brez kakršne koli pomoči odvetnika ali pomoči odvetnika, ki ima dovoljenje za delo v državi članici, v kateri je sedež sodišča. Vendar lahko v primeru, ko dolžnik izpodbija nalog, nacionalna zakonodaja zahteva, da stranki zastopa odvetnik. Da bi upniku, ki vloži vlogo za izdajo evropskega naloga, olajšala delo, predlagana uredba vsebuje standardni obrazec vloge z ustreznimi navodili za izpolnjevanje. Obrazec bo na voljo v vseh jezikih Unije, zaradi česar bo prevajanje omejeno na samo nekaj elementov poljubnega besedila.

· Stroški izdaje (členi 30, 31, 43)

Več določb predlagane uredbe obravnava stroške: banke lahko pristojbino za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov zaračunajo samo, če so do tega upravičene pri izvajanju enakovrednih ukrepov v skladu z nacionalno zakonodajo. Da bi povečale preglednost, morajo zadevne države članice določiti enotno fiksno pristojbino, ki velja za njihovo ozemlje. Enotna fiksna pristojbina mora biti določena tudi za stroške, ki nastanejo zaradi storitev pristojnega organa, kot je sodni izvršitelj. V skladu s členom 43 mora neuspešna stranka v postopku plačati stroške evropskega postopka. Čeprav imajo države članice proste roke pri zaračunavanju sodnih taks za evropski postopek, te ne smejo biti višje od taks za pridobitev enakovrednega ukrepa v skladu z nacionalno zakonodajo, nesorazmerne z zneskom zahtevka in tako visoke, da bi odvrnile od uporabe postopka.

3.2.        Pravna podlaga

Ta predlog temelji na členu 81(2) PDEU, ki zlasti, kadar je to potrebno za pravilno delovanje notranjega trga, Evropskemu parlamentu in Svetu daje pravico, da sprejmeta ukrepe, namenjene zagotavljanju, med drugim, vzajemnega priznavanja in izvrševanja sodnih odločb med državami članicami (točka a), učinkovitega dostopa do sodnega varstva (točka e) in odprave ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki veljajo v državah članicah (točka f).

Naslov V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije ne velja za Dansko na podlagi Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbama. Prav tako ne velja za Združeno kraljestvo in Irsko, razen če se ti dve državi odločita drugače v skladu z ustreznimi določbami protokola o njunem stališču glede območja svobode, varnosti in pravice.

3.3.        Subsidiarnost in sorazmernost

Ta predlog ustreza zahtevam glede subsidiarnosti in sorazmernosti.

Glede subsidiarnosti imajo zgoraj opisane težave očitno čezmejno razsežnost in jih države članice same ne morejo ustrezno obravnavati. Čeprav je teoretično možno, je zelo malo verjetno, da bi države članice z usklajenim delovanjem uskladile svojo zakonodajo o zamrznitvi bančnih računov, zaradi česar ukrep EU ne bi bil potreben. Vprašanje izvršbe nikoli ni bilo predmet mednarodnih dogovorov ali vzorčnih zakonov, ki jih uveljavljajo mednarodne organizacije, in nič ne kaže na to, da bi se mednarodna pobuda uresničila v bližnji prihodnosti. Tudi če bi se to zgodilo, je zaradi razlik med veljavnimi izvršilnimi sistemi v EU zelo malo verjetno, da bi bil med državami članicami v razumnem času sprejet sporazum o skupnem pristopu, zlasti glede na to, da bi vsak dogovor zunaj evropskega zakonodajnega postopka zahteval soglasje.

Ocena učinka, ki je priložena temu predlogu, kaže, da koristi ključnih elementov tega predloga odtehtajo njihove stroške in da so zato predlagani ukrepi sorazmerni.

3.4.        Učinek na temeljne pravice

Kakor je podrobno določeno v oceni učinka, ki je priložena temu predlogu, in v skladu s strategijo za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji[15], vsi elementi predloga upoštevajo pravice, določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Z oblikovanjem hitrega in cenovno ugodnega evropskega postopka za zamrznitev bančnih računov predlog izboljšuje pravico upnika do učinkovite izvršbe njegovih zahtevkov, ki je del pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47(1) Listine. Hkrati predlog zagotavlja, da so pravice dolžnika varovane v popolni skladnosti z zahtevami glede pravice do nepristranskega sodišča (člen 47(2) Listine) ter pravice do spoštovanja človekovega dostojanstva in družinskega življenja (člen 1 oziroma člen 7 Listine). Varstvo pravic dolžnika je zagotovljeno zlasti z naslednjimi elementi predloga:

· zahtevo, da mora biti dolžnik takoj po izvršitvi naloga obveščen o vseh dokumentih, ki jih je upnik predložil sodišču;

· možnostjo dolžnika, da nalog izpodbija z zahtevo za presojo pri sodišču izvora, sodišču izvršbe ali – če je dolžnik potrošnik, zaposleni ali zavarovana oseba – sodišču stalnega prebivališča;

· dejstvom, da bodo zneski, potrebni za zagotavljanje preživetja dolžnika in njegove družine, izvzeti iz izvršbe.

2011/0204 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti točk (a), (e) in (f) člena 81(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[16],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Unija si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Unija med drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar je to potrebno za pravilno delovanje notranjega trga.

(2) V skladu s členom 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) morajo biti ti ukrepi namenjeni zagotavljanju, med drugim, vzajemnega priznavanja in izvrševanja sodnih odločb med državami članicami, učinkovitega dostopa do sodnega varstva in odprave ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki veljajo v državah članicah. Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 potrdil načelo vzajemnega priznavanja sodb kot temelj pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, pri čemer je določil, da mora med drugim veljati za naloge za zavarovanje, ki pristojnim organom omogočajo zaseg premičnega premoženja.

(3) Program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je skupen Komisiji in Svetu in je bil sprejet 30. novembra 2000[17], zagotavlja vzpostavitev ukrepov zavarovanja na evropski ravni in izboljšanje ukrepov zaplembe v zvezi z bankami, npr. z vzpostavitvijo evropskega sistema za zaplembo bančnih računov.

(4) Komisija je zeleno knjigo o izboljšanju učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji – zaplemba bančnih računov sprejela 24. oktobra 2006[18]. Zelena knjiga je sprožila posvetovanje o potrebi in možnih značilnostih enotnega evropskega postopka za zamrznitev bančnih računov.

(5) Stockholmski program iz decembra 2009[19], ki določa prednostne naloge na področju pravice, svobode in varnosti za obdobje 2010–2014, je pozval Komisijo, da predloži ustrezne predloge za izboljšanje učinkovitosti izvrševanja sodnih odločb v Uniji v zvezi z bančnimi računi in premoženjem dolžnika.

(6) Upnik bi moral imeti možnost, da pridobi nalog za zavarovanje denarnih sredstev, da se prepreči dvig ali prenos sredstev, ki jih ima njegov dolžnik na bančnih računih v Uniji, če obstaja tveganje, da bo dolžnik preusmeril svoja sredstva, zaradi česar bi bilo nadaljnje izvrševanje meritorne sodne odločbe nemogoče ali pa precej težje.

(7) Nacionalni postopki za pridobitev ukrepov zavarovanja, kot je nalog za zamrznitev bančnih računov, obstajajo v vseh državah članicah, vendar so pogoji za izdajo ukrepa in učinkovitost njegove izvršitve precej različni. Poleg tega je v primerih s čezmejnimi posledicami zatekanje k nacionalnim ukrepom zavarovanja oteženo, zamudno in drago, zlasti če upnik poskuša zamrzniti več računov v različnih državah članicah. Evropski postopek, ki upniku omogoča zamrznitev bančnih računov njegovega dolžnika v primerih s čezmejnimi posledicami na preprost, hiter in cenovno ugoden način, bi moral odpraviti pomanjkljivosti obstoječega stanja.

(8) Postopek, uveden s to uredbo, bi moral biti za tožnika dodatno sredstvo za uveljavljanje njegovih pravic, ki je na voljo kot alternativa obstoječim postopkom za pridobitev ukrepov zavarovanja na podlagi nacionalne zakonodaje.

(9) Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati vse civilne in gospodarske zadeve, razen nekaterih natančno določenih zadev. Ta uredba ne bi smela veljati predvsem v okviru postopkov arbitraže ali stečaja.

(10) Postopek bi moral biti na voljo tožniku, ki želi zagotoviti izvršitev poznejše meritorne sodne odločbe pred začetkom postopka v glavni stvari in v kateri koli fazi postopka. Na voljo bi moral biti tudi tožniku, ki je že pridobil meritorno sodno odločbo ali drug izvršilni naslov. V slednjem primeru ima lahko postopek dodano vrednost, če izvršitev naslova poteka počasi ali če želi upnik ugotoviti, v kateri državi članici ima dolžnik dovolj sredstev, ki bi upravičila začetek izvršilnega postopka.

(11) Za zagotovitev obstoja tesne povezave med sodiščem in ukrepom zavarovanja bi morala biti za izdajo naloga pristojna sodišča, ki so pristojna za odločanje o glavni stvari. Poleg tega bi moralo biti tožniku omogočeno, da vloži vlogo za izdajo naloga za zamrznitev bančnih računov v kraju, kjer se nahaja zadevni račun. V tem primeru bi moral biti učinek naloga omejen na ozemlje države članice, v kateri je bil izdan.

(12) V zvezi s pogoji za izdajo naloga za zamrznitev bančnih računov bi bilo treba doseči ustrezno ravnovesje med interesi upnika, da pridobi nalog, ko ga potrebuje, in interesi dolžnika, da prepreči zlorabo naloga. Zato se bo moralo sodišče pred izdajo sodne odločbe, izvršljive v državi članici, v kateri se nahaja račun, prepričati, da je zahtevek upnika zoper dolžnika dobro utemeljen in da bi bila brez naloga poznejša izvršitev prihodnje sodne odločbe verjetno onemogočena ali pa precej otežena.

(13) Da se zagotovi učinek presenečenja naloga za zamrznitev bančnih računov, dolžnik ne bi smel biti obveščen o vlogi za izdajo naloga, zaslišan pred njegovo izdajo ali obveščen o nalogu, preden ga banka izvrši. Vendar pa bi moral dolžnik imeti možnost, da nalog izpodbija takoj po njegovi izvršitvi.

(14) Od nobene stranke se ne bi smelo zahtevati, da jo mora v postopku na podlagi te uredbe zastopati odvetnik ali pravni strokovnjak.

(15) Ta uredba bi morala zagotoviti zadostne zaščitne ukrepe zoper zlorabo naloga. Razen če upnik že ima sodno odločbo, izvršljivo v državi članici izvršbe, bi moralo imeti sodišče pravico zahtevati od upnika, da zagotovi varščino za nadomestilo morebitne škode, ki jo utrpi dolžnik v primeru, da je nalog neutemeljen. Pogoje, pod katerimi mora upnik dolžniku nadomestiti takšno škodo, bi morala urejati nacionalna zakonodaja. Če zakonodaja države članice ne določa zakonske odgovornosti tožnika, ta uredba ne bi smela izključevati uporabe ukrepov z enakovrednim učinkom, kot je obveznost tožnika, da privoli k povračilu škode.

(16) Glede na to, da imajo upniki praktične težave pri čezmejnem dostopanju do informacij o dolžnikih iz javnih ali zasebnih virov, bi morala uredba vzpostaviti mehanizem, ki pristojnemu organu v državi članici izvršbe omogoča, da pridobi informacije o bančnih računih dolžnika, in sicer tako, da banke zaveže k razkritju informacij o nahajanju računov dolžnika v zadevni državi članici ali da odobri dostop do informacij, ki jih imajo javni organi ali uprave v registrih ali drugih virih.

(17) Za zagotavljanje hitre izvršitve naloga za zamrznitev bančnih računov bi morala uredba zagotoviti, da je prenos naloga od sodišča, ki je nalog izdalo, do banke opravljen z neposrednim vročanjem, kot določa Uredba (ES) št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v državah članicah[20]. Ta uredba bi morala zagotoviti tudi ustrezna pravila za izvršitev naloga s strani banke in bankam naložiti dolžnost, da podajo izjavo o tem, ali je nalog uspešno zajel kakršna koli sredstva dolžnika.

(18) Dolžnikova pravica do poštenega sojenja mora biti zaščitena v postopkih za nalog za zamrznitev bančnih računov. To pomeni predvsem, da je nalog z vsemi dokumenti, ki jih predloži tožnik, takoj po izvršitvi vročen tožencu in da lahko toženec zahteva presojo naloga. Za presojo bi moralo biti pristojno sodišče, ki je izdalo nalog, razen če se izpodbijajo vidiki izvršbe. Če je toženec potrošnik, zaposleni ali zavarovana oseba, mora imeti možnost, da presojo zahteva pri sodiščih države članice stalnega prebivališča. Dolžnik bi moral imeti tudi pravico do sprostitve sredstev na računu, če zagotovi drugo varščino.

(19) Za zagotavljanje, da je nalog za zamrznitev bančnih računov izdan in izvršen hitro in pravočasno, bi morali biti v uredbi določeni najdaljši možni roki, v katerih morajo biti zaključeni različni koraki postopka. Poleg tega bi morala ta uredba zavezovati države članice, da evropski postopek izvedejo enako hitro kot postopek za pridobitev enakovrednega ukrepa na podlagi nacionalne zakonodaje. To zlasti pomeni, da bi v primerih, ko nacionalna zakonodaja določa krajše roke od tistih, ki so v tej uredbi določeni za izdajo nacionalnih ukrepov, krajši roki morali veljati tudi za evropski postopek. Pri računanju rokov in iztekov rokov, določenih v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov[21].

(20) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te uredbe je zagotoviti zlasti popolno spoštovanje človekovega dostojanstva in spodbuditi uporabo členov 7, 8, 17 in 47, ki se nanašajo na spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, lastninsko pravico ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.

(21) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[22] se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe.

(22) Da bi se upošteval tehnični napredek, bi moralo biti Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeljeno pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi. Zelo pomembno je, da Komisija med pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasen, pravočasen in ustrezen prenos zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(23) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, [sta Združeno kraljestvo in Irska predložila uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe] / [Združeno kraljestvo in Irska brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe, ki zanju ni zavezujoča niti se zanju ne uporablja].

(24) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo zato ni zavezujoča niti se zanjo ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1 Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1 Vsebina

1.           Ta uredba uvaja evropski postopek za ukrep zavarovanja, ki upniku omogoča, da pridobi evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (v nadaljnjem besedilu: ENZBR), ki preprečuje dvig ali prenos sredstev, ki jih ima dolžnik na bančnem računu v Uniji.

2.           ENZBR je upniku na voljo kot alternativa ukrepom zavarovanja, ki obstajajo v državah članicah.

Člen 2 Področje uporabe

1.           Ta uredba se uporablja za denarne terjatve v civilnih in gospodarskih zadevah s čezmejnimi posledicami, kot je določeno v členu 3, ne glede na vrsto sodišča. Ne velja zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve.

2.           Ta uredba se ne uporablja za:

(a)     stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih podjetij ali drugih pravnih oseb, postopek prisilne poravnave in podobne postopke;

(b)     socialno varnost;

(c)     arbitražo.

3.           Ta uredba se ne uporablja za bančne račune, ki so v skladu z zakonodajo, ki ureja imuniteto v izvršilnem postopku v državi članici, v kateri se nahaja račun, izvzeti iz izvršbe, ali za sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih država članica določi v skladu s členom 10 Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta[23].

4.           Ta uredba se uporablja za primere premoženjskih razmerij med zakoncema, premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti ali dedovanja, v katerih se v zvezi s pristojnostjo, veljavno zakonodajo ter priznanjem in izvršitvijo sodnih odločb v teh zadevah uporablja zakonodaja Unije.

Člen 3 Zadeve s čezmejnimi posledicami

Za namene te uredbe se šteje, da ima zadeva čezmejne posledice, razen če imajo sodišče, pri katerem je vložena vloga za izdajo ENZBR, vsi bančni računi, ki jih je treba z nalogom zamrzniti, in stranke v postopku sedež ali stalno prebivališče v isti državi članici.

Člen 4 Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe:

1.           „bančni račun“ pomeni vsak račun, ki vsebuje gotovino ali finančne instrumente in je odprt pri banki na ime toženca ali tretje osebe v imenu toženca;

2.           „banka“ pomeni podjetje, čigar poslovanje predstavlja sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter odobravanje kreditov za svoj račun;

3.           „finančni instrumenti“ pomenijo finančni instrument v smislu točke 17 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta[24];

4.           „gotovina“ pomeni denar, knjižen na račun v kateri koli valuti, ali podobne zahtevke za izplačilo denarja, kot so depoziti na denarnem trgu;

5.           „sredstva“ pomenijo gotovino ali finančne instrumente;

6.           „država članica, v kateri se nahaja bančni račun“, pomeni:

(a)     za bančni račun z gotovino: državo članico, navedeno v mednarodni številki bančnega računa (IBAN);

(b)     za bančni račun s finančnimi instrumenti: državo članico, v kateri ima banka, pri kateri je račun odprt, običajno prebivališče, kot določa člen 19 Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[25];

7.           „zahtevek“ pomeni obstoječi zahtevek za plačilo posebnega ali določljivega denarnega zneska;

8.           „sodna odločba“ pomeni vsako odločbo, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na njeno poimenovanje, vključno z odločitvijo o stroških, ki jo izda sodni uradnik;

9.           „sodišče“ pomeni sodišče ali vse organe, za katere država članica določi, da so pristojni za zadeve s področja uporabe te uredbe;

10.         „sodna poravnava“ pomeni poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila med postopkom sklenjena pred sodiščem;

11.         „javna listina“ pomeni listino, ki je bila v državi članici uradno sestavljena ali registrirana kot javna listina in katere pristnost:

(a)     se nanaša na podpis in vsebino javne listine, ter

(b)     je bila potrjena s strani javnega organa ali drugega organa, pooblaščenega za to;

12.         „država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri je bil izdan ENZBR;

13.         „država članica izvršbe“ pomeni državo članico, v kateri se nahaja bančni račun, ki ga je treba zamrzniti;

14.         „pristojni organ“ pomeni organ, ki ga je država članica izvršbe določila za pristojni organ za pridobitev potrebnih informacij o bančnem računu toženca v skladu s členom 17, vročitev ENZBR v skladu s členi 24 do 28 ter določitev zneskov, izvzetih iz izvršbe v skladu s členom 32;

15.         „stalno prebivališče“ pomeni stalno prebivališče, kot je določeno v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001[26].

Poglavje 2 Postopek za pridobitev ENZBR

Člen 5 Razpoložljivost

1.           Oddelek 1 se uporablja za primere, v katerih

(a)     tožnik vloži vlogo za izdajo ENZBR pred začetkom sodnega postopka v glavni stvari zoper toženca ali v kateri koli fazi takšnega postopka;

(b)     je tožnik pridobil sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino zoper toženca, ki je izvršljiva v državi članici izvora, vendar še ni bila razglašena za izvršljivo v državi članici izvršbe, v kateri je takšna razglasitev zahtevana.

2.           Oddelek 2 se uporablja za primere, v katerih tožnik vloži vlogo za izdajo ENZBR po pridobitvi sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine zoper toženca, ki je po samem zakonu izvršljiva v državi članici izvršbe ali je bila v državi članici izvršbe razglašena za izvršljivo.

Oddelek 1 Izdaja ENZBR pred pridobitvijo izvršilnega naslova

Člen 6 Sodna pristojnost

1.           ENZBR izda sodišče.

2.           Za izdajo ENZBR so pristojna sodišča države članice, v kateri je treba v skladu z veljavnimi pravili o pristojnosti začeti postopek v glavni stvari. Če je za odločanje o glavni stvari pristojno več kot eno sodišče, je pristojno sodišče države članice, v kateri je tožnik začel postopek v glavni stvari ali to namerava storiti.

3.           Ne glede na odstavek 2 so sodišča države članice, v kateri se nahaja bančni račun, pristojna za izdajo ENZBR, ki ga je treba izvršiti v tej državi članici.

Člen 7 Pogoji za izdajo ENZBR

1.           ENZBR se izda za znesek, za katerega se zahteva nalog, ali za njegov del, če tožnik predloži ustrezna dejstva, razumno podprta z dokazili, in sodišče prepriča, da

(a)     je njegov zahtevek zoper toženca dobro utemeljen; in

(b)     bi bila brez izdaje naloga poznejša izvršitev obstoječega ali prihodnjega naslova zoper toženca verjetno ovirana ali precej otežena, med drugim tudi zato, ker obstaja dejansko tveganje, da toženec odstrani, porabi ali prikrije premoženje na bančnem računu ali računih, ki jih je treba zamrzniti.

2.           Če je tožnik že pridobil sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino za plačilo denarnega zneska zoper toženca, ki je izvršljiva v državi članici izvora in upravičena do priznanja v državi članici izvršbe na podlagi ustreznih instrumentov prava Unije, se pogoj iz odstavka 1(a) šteje za izpolnjenega.

Člen 8 Vloga za izdajo ENZBR

1.           Vloge za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov se vložijo na obrazcu iz Priloge I.

2.           Obrazec vloge vključuje vse naslednje podatke:

(a)     ime in naslov tožnika in po potrebi njegovih zastopnikov ter naziv in naslov sodišča, pri katerem se vloga vloži;

(b)     ime in naslov toženca ter po potrebi njegovega zastopnika;

(c)     informacije o računih v skladu s členom 16, razen če je zahteva za pridobitev informacij o računu vložena v skladu s členom 17;

(d)     znesek zahtevka ter znesek obresti in pristojbin v obsegu, v kakršnem so lahko takšne pristojbine zamrznjene v skladu s členom 18;

(e)     opis vseh pomembnih okoliščin, ki predstavljajo podlago za zahtevek in po potrebi za zahtevane obresti;

(f)      opis vseh pomembnih okoliščin, ki upravičujejo izdajo naloga, kot to zahteva člen 7(1)(b);

(g)     opis vseh pomembnih elementov, ki utemeljujejo pristojnost sodišča, pri katerem je bila vloga vložena;

(h)     seznam dokazil, ki jih predloži ali jih bo predložil tožnik;

(i)      v primerih, v katerih velja člen 7(2), kopijo sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njene pristnosti;

(j)      izjavo o tem, ali je tožnik pri drugih sodiščih vložil vlogo za izdajo ENZBR ali naloga z enakovrednim učinkom na podlagi nacionalne zakonodaje v skladu s členom 19.

3.           Vlogi se priložijo vsi ustrezni spremni dokumenti.

4.           Vloga se vloži s katerim koli komunikacijskim sredstvom, vključno z elektronskimi.

Člen 9 Preučitev vloge

1.           Sodišče, pri katerem je vložena vloga za izdajo ENZBR, preveri, ali so zahteve iz členov 2, 6, 7 in 8 izpolnjene.

2.           Če zahteve iz člena 8 niso izpolnjene, sodišče tožniku da možnost, da vlogo dopolni ali popravi, razen če je zahtevek očitno neutemeljen ali je vloga nedopustna.

Člen 10 Postopek ex parte

Toženec ni obveščen o vlogi ali zaslišan pred izdajo ENZBR, razen če tožnik zahteva drugače.

Člen 11 Dokazi

1.           Če pristojno sodišče meni, da ENZBR ne more izdati brez dodatnih dokazov, lahko takšne dokaze dopusti v obliki pisnih izjav prič ali izvedencev.

2.           Sodišče dopusti zaslišanje samo, če meni, da je to potrebno. Če tožnik, priča ali izvedenec nima prebivališča v istem kraju, kjer je pristojno sodišče, sodišče dopusti dokaze v obliki videokonference ali druge komunikacijske tehnologije, če so te tehnologije na voljo.

Člen 12 Varščina, ki jo zagotovi tožnik

Pred izdajo ENZBR lahko sodišče zahteva, da tožnik zagotovi varščino ali enakovredno zagotovilo, namenjeno za nadomestilo morebitne škode, ki jo utrpi toženec, v obsegu, v katerem mora tožnik po nacionalni zakonodaji nadomestiti takšno škodo.

Člen 13 Začetek postopka v glavni stvari

Če je vloga za izdajo ENZBR vložena pred začetkom postopka v glavni stvari, tožnik tak postopek začne v roku 30 dni od dneva izdaje naloga ali v krajšem roku, ki ga določi sodišče, ki je nalog izdalo; če ti roki niso upoštevani, se nalog v skladu s točko (b) člena 34(1) ali členom 35(2) lahko prekliče.

Oddelek 2 Izdaja ENZBR po pridobitvi izvršilnega naslova

Člen 14 Pristojnost za izdajo ENZBR

1.           V primerih iz člena 5(2), v katerih je tožnik pridobil sodno odločbo ali sodno poravnavo, lahko tožnik zahteva, da sodišče, ki je izdalo sodno odločbo ali sodno poravnavo, izda tudi ENZBR.

2.           V primerih, ko je tožnik pridobil javno listino, lahko tožnik zahteva, da pristojni organ v državi članici, v kateri je bila javna listina sestavljena, in ki ga država članica v ta namen imenuje, izda tudi ENZBR.

3.           Tožnik lahko vlogo za izdajo ENZBR naslovi neposredno na organ države članice izvršbe, ki ga je ta država članica imenovala kot pristojnega za izdajo naloga in o tem uradno obvestila Komisijo v skladu s členom 48 (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za izdajo).

4.           Glede postopkov za izdajo ENZBR v skladu s tem oddelkom se uporablja člen 10.

Člen 15 Vloga za izdajo ENZBR

1.           Vloge za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov se vložijo na obrazcu iz Priloge I.

2.           Obrazec vloge vključuje vse naslednje podatke:

(a)     ime in naslov tožnika in po potrebi njegovih zastopnikov ter naziv in naslov sodišča, pri katerem se vloga vloži;

(b)     ime in naslov toženca ter po potrebi njegovega zastopnika;

(c)     znesek vsote, navedene v sodni odločbi, sodni poravnavi ali javni listini, ter znesek obresti in pristojbin v obsegu, v kakršnem so lahko zamrznjene v skladu s členom 18;

(d)     informacije o računih v skladu s členom 16, razen če je zahteva za pridobitev informacij o računu vložena v skladu s členom 17;

(e)     kopijo sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njene pristnosti;

(f)      izjavo, da sodna odločba še ni bila izvršena;

(g)     če je bila sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina izdana v drugi državi članici

(i)      v primeru sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, za katero se ne zahteva izjava o izvršljivosti, ustrezno potrdilo, predvideno na podlagi ustreznega instrumenta za namene izvršbe v drugi državi članici, ki mu je po potrebi priložena transliteracija ali prevod v skladu s členom 47; ali

(ii)      v primeru sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, za katero se zahteva izjava o izvršljivosti, izjavo o izvršljivosti;

(h)     izjavo o tem, ali je tožnik pri drugih sodiščih vložil vlogo za izdajo ENZBR ali naloga z enakovrednim učinkom na podlagi nacionalne zakonodaje v skladu s členom 19.

3.           Vloga se vloži s katerim koli komunikacijskim sredstvom, vključno z elektronskimi.

Oddelek 3 Skupne določbe

Člen 16 Informacije o računu

Razen če tožnik od pristojnega organa zahteva, da pridobi informacije o računu v skladu s členom 17, tožnik zagotovi vse informacije o tožencu in njegovem bančnem računu ali računih, ki jih banka ali banke potrebujejo za identifikacijo toženca in opredelitev njegovega bančnega računa ali računov, vključno s:

(a)     polnim imenom toženca,

(b)     imenom banke, pri kateri ima toženec enega ali več računov, ki jih je treba zamrzniti, in naslovom sedeža banke v državi članici, v kateri se nahaja račun, ter

(c)     ali

(i)      številko računa ali računov, ali

(ii)      polnim naslovom toženca,

(iii)     če je toženec fizična oseba, njegovim datumom rojstva ali številko nacionalne osebne izkaznice ali številko potnega lista, ali

(iv)     če je toženec pravna oseba, številko te pravne osebe v poslovnem registru.

Člen 17 Zahteva za pridobitev informacij o računu

1.           Če tožnik ne razpolaga z vsemi informacijami o računu, zahtevanimi v skladu s členom 16, lahko od pristojnega organa države članice izvršbe zahteva, da pridobi potrebne informacije. Takšna zahteva se vloži v vlogi za izdajo ENZBR.

2.           Vloga mora vsebovati vse informacije o tožencu in njegovih bančnih računih, ki so tožniku na voljo.

3.           Sodišče ali organ, pristojen za izdajo, izda ENZBR v skladu s členom 21 in ga pošlje pristojnemu organu v skladu s členom 24.

4.           Pristojni organ za pridobitev informacij iz odstavka 1 uporabi vsa primerna in razumna sredstva, ki so na voljo v državi članici izvršbe. Ko pridobi potrebne informacije, pristojni organ ENZBR vroči banki v skladu s členom 24.

5.           Metoda za pridobitev informacij na podlagi nacionalne zakonodaje, o kateri se uradno obvesti Komisija v skladu s členom 48, je ena izmed naslednjih metod:

(a)     možnost, da se vsem bankam na ozemlju države članice naloži dolžnost glede razkritja, ali ima toženec pri njih odprt račun;

(b)     dostop pristojnega organa do informacij iz odstavka 1, če jih imajo javni organi ali uprave v registrih ali drugih virih.

6.           Informacije iz odstavka 4 ustrezajo namenu opredelitve računa ali računov toženca, so primerne in ne pretirane ter omejene na:

(a)     naslov toženca,

(b)     banko ali banke, pri katerih ima toženec račun ali račune,

(c)     številko računa ali računov toženca.

Člen 18 Znesek ENZBR

1.           V primerih, ko je ENZBR izdan na podlagi sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, izvršljive v državi članici izvora, lahko tožnik zahteva zamrznitev zneska ter morebitnih obresti in stroškov, določenih v ENZBR.

2.           V vseh drugih primerih lahko tožnik zahteva zamrznitev zneska zahtevka in morebitnih obresti, obračunanih na zahtevek.

Člen 19 Informacije o vlogah, vloženih pri drugih sodiščih

1.           V vlogi za izdajo ENZBR tožnik razkrije, ali je pri katerem drugem sodišču vložil vlogo za izdajo ENZBR ali enakovrednega ukrepa zavarovanja na podlagi nacionalne zakonodaje zoper istega toženca, ki je namenjen zavarovanju istega zahtevka.

2.           Tožnik obvesti sodišče, pri katerem je vložil vlogo za izdajo ENZBR, o katerem koli drugem ENZBR ali ukrepu zavarovanja na podlagi nacionalne zakonodaje, izdanem v skladu z vlogo iz odstavka 1. V tem primeru lahko sodišče ali organ, pristojen za izdajo, opusti izdajo dodatnega naloga, če meni, da že odobreni ukrepi dovolj ščitijo interese tožnika.

Člen 20 Komunikacija in sodelovanje med sodišči

1.           Če je pri sodiščih države članice vložena vloga za izdajo ENZBR in pred sodišči druge države članice teče postopek v glavni stvari, lahko zadevna sodišča sodelujejo zaradi zagotavljanja ustreznega usklajevanja med postopkom v glavni stvari in postopkom v zvezi z ENZBR.

2.           Sodišče, pri katerem je vložena vloga za izdajo ENZBR, lahko zahteva informacije od drugega sodišča iz odstavka 1 o vseh pomembnih okoliščinah zadeve ali od tožnika zahteva, da pridobi takšne informacije, kot je tveganje, da toženec preusmeri vse premoženje, ali zavrnitev podobnega ukrepa s strani sodišča, ki je začelo postopek v glavni stvari. Takšne informacije se lahko zahtevajo neposredno ali prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena z Odločbo 2001/470/ES[27].

Člen 21 Izdaja, učinek in trajanje ENZBR

1.           Če so zahteve iz tega poglavja izpolnjene, sodišče ali organ, pristojen za izdajo, izda ENZBR.

2.           Če mora biti nalog izvršen v drugi državi članici, se izda na obrazcu iz Priloge II.

3.           V primerih iz člena 5(1) sodišče izda ENZBR najpozneje v 7 koledarskih dneh po vložitvi vloge.

4.           Če je zaradi izjemnih okoliščin potrebno zaslišanje, ga sodišče skliče najpozneje v nadaljnjih 7 koledarskih dneh in izda nalog najpozneje v 7 koledarskih dneh po končanem zaslišanju.

5.           V primerih iz člena 5(2) organ, pristojen za izdajo, izda ENZBR najpozneje v 3 koledarskih dneh po vložitvi vloge.

6.           ENZBR brez poseganja v člen 32 prepreči, da bi toženec ali njegovi upniki z navedenega računa ali računov prenesli ali dvignili znesek, ki je naveden v nalogu, ali kako drugače razpolagali s tem zneskom.

7.           ENZBR velja,

(a)     dokler ga sodišče ne razveljavi v skladu s členom 34, 35, 36 ali 40, ali

(b)     če je tožnik že pridobil sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino v glavni stvari, ki je izvršljiva v državi članici izvora, ali v primerih iz člena 5(2), dokler učinka ENZBR ne nadomesti enakovreden učinek izvršilnega ukrepa na podlagi nacionalne zakonodaje, pod pogojem, da je v prvem primeru tožnik začel izvršilni postopek v roku 30 dni po tem, ko je bila sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina vročena ali je postala izvršljiva, pri čemer se upošteva poznejši datum.

Člen 22 Pritožba zoper zavrnitev izdaje ENZBR

1.           Tožnik lahko pri sodišču, o katerem je treba Komisijo uradno obvestiti v skladu s členom 48, vloži pritožbo zoper odločitev sodišča ali organa, pristojnega za izdajo, da zavrne vlogo za izdajo ENZBR.

2.           Pritožba se vloži v roku 30 dni od vročitve odločitve iz odstavka 1.

Poglavje 3 Izvršljivost in izvršitev ENZBR

Člen 23 Odprava eksekvature

ENZBR, izdan v eni državi članici v skladu s členom 6(2) in členom 14(1), se prizna in je izvršljiv v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez možnosti nasprotovanja njegovemu priznanju.

Člen 24 Vročitev ENZBR banki

1.           ENZBR se banki ali bankam, navedenim v nalogu, vroči v skladu s tem členom.

2.           Če je nalog izdalo sodišče ali organ, pristojen za izdajo, v državi članici izvršbe, se vročitev banki opravi v skladu z zakonodajo te države članice.

3.           Če sodišče, ki je izdalo ENZBR, nima sedeža v državi članici izvršbe, se vročitev opravi v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta[28].

Glede pošiljanja ENZBR velja naslednje:

(a)     oseba ali organ, pristojen za vročitev v državi članici izvora, pošlje ENZBR neposredno pristojnemu organu države članice izvršbe;

(b)     pošljejo se naslednji dokumenti:

(i)      izvod ENZBR na obrazcu iz Priloge II, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove pristnosti;

(ii)      če je potrebno, transliteracija ali prevod obrazca v skladu s členom 47;

(iii)     obrazec za pošiljanje iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1393/2007, ki mu je po potrebi priložena transliteracija ali prevod obrazca v skladu s členom 47;

(c)     pristojni organ ENZBR vroči banki ali bankam, navedenim v nalogu. Pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe, da se vročitev naloga opravi najpozneje v roku 3 delovnih dni po prejemu;

(d)     takoj ko je nalog vročen banki, pristojni organ sestavi potrdilo o vročitvi v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1393/2007 in ga pošlje osebi ali organu, ki je vročitev zahteval.

Člen 25 Vročitev ENZBR tožencu

1.           Tožencu se vročijo ENZBR in vsi dokumenti, ki so bili predloženi sodišču ali pristojnemu organu za pridobitev naloga, brez nepotrebnega odlašanja po opravljeni vročitvi banki v skladu s členom 24 in potem, ko je banka izdala izjavo v skladu s členom 27.

2.           Če ima toženec stalno prebivališče v državi članici izvora, se vročitev opravi v skladu s pravili nacionalne zakonodaje te države članice.

3.           Če ima toženec stalno prebivališče v državi članici izvršbe, pristojni organ te države članice, kateremu je bil poslan ENZBR v skladu s členom 24(3), vroči nalog in spremne dokumente tožencu v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007.

4.           Če ima toženec stalno prebivališče v državi članici, ki ni država članica izvora ali država članica izvršbe, pristojni organ države članice izvršbe, kateremu je bil poslan ENZBR v skladu s členom 24(3), pošlje nalog neposredno pristojnemu organu države članice stalnega prebivališča toženca. Ta organ ENZBR vroči tožencu v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1393/2007.

Člen 26 Izvršitev ENZBR

1.           Banka, ki ji je vročen ENZBR, nalog izvrši takoj po prejemu in s tem zagotovi, da znesek, naveden v nalogu, ni prenesen, porabljen ali dvignjen z računa ali računov, ki so navedeni v nalogu ali za katere je banka ugotovila, da so v lasti toženca. Morebitna sredstva, ki presegajo znesek, določen v ENZBR, morajo ostati na razpolago tožencu.

2.           Če je nalog vročen izven uradnih ur, je izvršen takoj po začetku naslednjega poslovnega obdobja.

3.           Če so sredstva na računu, navedena v ENZBR v skladu z odstavkom 1, finančni instrumenti, se njihova vrednost določi v skladu z ustrezno tržno stopnjo, veljavno na dan izvršbe.

4.           Če valuta sredstev na računu ni enaka valuti, v kateri je izdan ENZBR, banka pretvori znesek v skladu z uradnim menjalnim tečajem na dan izvršbe.

5.           Odgovornost banke za kakršno koli neizpolnitev obveznosti iz tega člena ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 27 Izjava banke

1.           Banka v roku 3 delovnih dni po prejemu ENZBR z obrazcem iz Priloge III obvesti pristojni organ in tožnika, ali in v kolikšni meri so bila sredstva na računu dolžnika zamrznjena. Pristojni organ v roku 1 delovnega dne v skladu s členom 24(3)(a) pošlje izjavo osebi ali organu, ki je zahteval vročitev.

2.           Če stanje na računu zadošča za kritje zneska, navedenega v ENZBR, banka ne razkrije stanja na računu toženca.

3.           Banka lahko svojo izjavo pošlje prek zavarovanega elektronskega komunikacijskega sredstva.

4.           Odgovornost banke za neizpolnitev te obveznosti ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 28 Zamrznitev več računov

1.           Če ENZBR zajema več računov toženca pri eni in isti banki, ga banka izvrši samo v višini zneska, navedenega v nalogu.

2.           Če je izdan en ali več ENZBR ali enakovrednih nalogov zavarovanja na podlagi nacionalne zakonodaje, ki zajemajo več računov toženca pri različnih bankah v eni državi članici ali različnih državah članicah, mora tožnik sprostiti morebitni znesek, ki presega znesek, naveden v ENZBR. Takšna sprostitev se izvede v roku 48 ur po prejemu prve izjave banke v skladu s členom 27, ki izkazuje takšen presežek. Sprostitev se izvede prek pristojnega organa zadevne države članice izvršbe.

Člen 29 Zamrznitev skupnih in imenskih računov

Računi, ki v skladu s podatki banke niso izključno v lasti toženca, računi, ki jih ima tretja oseba v imenu toženca, ali računi, ki jih ima toženec v imenu tretje osebe, se lahko zamrznejo samo v obsegu, ki ga omogočajo pravila nacionalne zakonodaje, ki veljajo za račun in jih je treba sporočiti Komisiji v skladu s členom 48.

Člen 30 Stroški bank

1.           Banka lahko plačilo ali povračilo stroškov, nastalih zaradi izvršitve ENZBR ali naloga v skladu s členom 17(5)(a), zahteva samo, če je do takšnega plačila ali povračila upravičena pri nalogih z enakovrednim učinkom, izdanih na podlagi nacionalne zakonodaje.

2.           Pristojbine, zaračunane za izvršitev ENZBR ali naloga v skladu s členom 17(5)(a), ustrezajo enotni fiksni pristojbini, ki jo ob upoštevanju načel sorazmernosti in nediskriminacije vnaprej določi država članica, v kateri se nahaja račun.

3.           Države članice Komisiji v skladu s členom 48 sporočijo, ali so banke upravičene do povračila svojih stroškov in, če so, višino pristojbine v skladu z odstavkom 2.

Člen 31 Stroški pristojnega organa

Morebitne pristojbine, ki jih pristojni organ zaračuna pri izvršitvi ENZBR ali obravnavanju zahteve za pridobitev informacij o računu, kot je navedeno v členu 17(4), ustrezajo enotnim fiksnim pristojbinam, ki jih ob upoštevanju načel sorazmernosti in nediskriminacije vnaprej določi zadevna država članica ter so sporočene Komisiji v skladu s členom 48.

Člen 32 Zneski, izvzeti iz izvršbe

1.           Če zakonodaja države članice izvršbe to določa, so zneski, potrebni za zagotavljanje preživetja toženca in njegove družine v primeru, ko je toženec fizična oseba, oziroma za zagotavljanje možnosti nadaljevanja običajnega poslovanja v primeru, ko je toženec pravna oseba, izvzeti iz izvršitve naloga.

2.           Države članice uradno obvestijo Komisijo o pravilih, ki v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo veljajo za te primere, vključno s tem, kateri zneski ali vrste terjatev na bančnem računu so izvzeti.

3.           Če se znesek iz odstavka 1 lahko določi, ne da bi moral toženec zagotoviti dodatne informacije, pristojni organ države članice izvršbe po prejemu ENZBR določi znesek in banko obvesti, da mora biti po izvršitvi naloga ta znesek na razpolago tožencu.

4.           Pri določanju zneska iz odstavka 1 pristojni organ uporabi zakonodajo države članice, ki ga je imenovala, tudi če ima toženec stalno prebivališče v drugi državi članici.

Člen 33 Razvrstitev konkurenčnih upnikov

ENZBR je na enaki ravni kot instrument z enakovrednim učinkom na podlagi zakonodaje države članice, v kateri se nahaja bančni račun. Države članice Komisijo v skladu s členom 48 uradno obvestijo o enakovrednih instrumentih in njihovi ravni.

Poglavje 4 Pravna sredstva zoper ENZBR

Člen 34 Pravna sredstva toženca v državi članici izvora

1.           Če je ENZBR izdan v skladu z oddelkom 1 poglavja 2, ima toženec pravico, da zahteva

(a)     presojo ENZBR na podlagi utemeljitve, da pogoji za njegovo izdajo, določeni v členih 2, 6 in 7, niso bili izpolnjeni;

(b)     presojo ENZBR na podlagi utemeljitve, da tožnik postopka v glavni stvari ni začel v roku iz člena 13.

2.           Razen pri presoji v skladu z odstavkom 1(b) se zahteva za presojo vloži nemudoma, najpozneje pa v roku 45 dni od dne, ko je bil toženec uspešno seznanjen z vsebino naloga in se je nanj lahko odzval.

3.           Zahteva za presojo je naslovljena na sodišče, ki je izdalo nalog. Zahteva se vloži na obrazcu iz Priloge IV in s katerim koli komunikacijskim sredstvom, vključno z elektronskimi.

4.           Zahteva se tožniku vroči v skladu z veljavnimi predpisi o vročanju pisanj.

5.           Če je zahteva utemeljena na podlagi enega ali več razlogov iz odstavka 1, sodišče najpozneje v roku 30 koledarskih dni od vročitve zahteve tožniku izda odločbo, s katero ENZBR razveljavi ali ustrezno spremeni.

6.           Odločba o razveljavitvi ali spremembi naloga je izvršljiva takoj, ne glede na morebitno pritožbo iz člena 37, razen če se sodišče, da bi zaščitilo interese tožnika, odloči, da njegova odločba postane izvršljiva šele, ko postane pravnomočna.

7.           Odločba se takoj vroči zadevni banki ali bankam, ki jo izvršijo takoj po prejemu in delno ali v celoti sprostijo zamrznjeni znesek. Prav tako se takoj vroči tudi tožniku v skladu z veljavnimi predpisi o vročanju pisanj.

Člen 35 Pravna sredstva toženca v državi članici izvršbe

1.           Če je ENZBR izdan v skladu z oddelkom 1 ali 2 poglavja 2, ima toženec pravico zahtevati, da se

(a)     izvršitev naloga omeji na podlagi utemeljitve, da so določeni zneski na računu izvzeti iz izvršbe na podlagi zakonodaje države članice, v kateri se nahaja račun, in da pristojni organ teh zneskov ni upošteval ali jih ni ustrezno upošteval v skladu s členom 32;

(b)     izvršitev naloga ustavi na podlagi utemeljitve, da je

(i)      bila v državi članici izvršbe izdana sodna odločba, s katero je bil zahtevek, katerega izvršitev želi tožnik zagotoviti z nalogom, zavrnjen; ali

(ii)      zamrznjeni bančni račun izvzet iz izvršbe v skladu z zakonom o imuniteti v izvršilnem postopku v državi članici, v kateri se nahaja račun.

2.           Če je bil nalog izdan v skladu z oddelkom 1 poglavja 2, ima toženec pravico, da zahteva razveljavitev naloga na podlagi utemeljitve, da tožnik postopka v glavni stvari ni začel v roku iz člena 13.

3.           Če je bil nalog izdan v skladu z oddelkom 2 poglavja 2, ima toženec pravico zahtevati, da se

(i)      nalog razveljavi na podlagi utemeljitve, da je bila sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina razveljavljena v državi članici izvora;

(ii)     izvršitev naloga odloži na podlagi utemeljitve, da je bila izvršljivost sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine odložena v državi članici izvora.

4.           Razen pri presoji v skladu z odstavkom 2 se zahteva za presojo vloži nemudoma, najpozneje pa v roku 45 dni od dne, ko je bil toženec uspešno seznanjen z vsebino naloga in se je nanj lahko odzval.

5.           Zahteva je naslovljena na pristojna sodišča države članice izvršbe, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 48. Zahteva se vloži na obrazcu iz Priloge IV v papirni obliki ali z drugimi komunikacijskimi sredstvi, vključno z elektronskimi.

6.           Zahteva se tožniku vroči v skladu z veljavnimi predpisi o vročanju pisanj.

7.           Če je zahteva utemeljena, sodišče najpozneje v roku 30 koledarskih dni od vročitve zahteve tožniku izda odločbo, s katero ENZBR razveljavi ali ustrezno spremeni.

8.           Odločba o razveljavitvi ali spremembi naloga je izvršljiva takoj, ne glede na morebitno pritožbo iz člena 37, razen če se sodišče, da bi zaščitilo interese tožnika, odloči, da njegova odločba postane izvršljiva šele, ko postane pravnomočna.

Člen 36 Pravna sredstva toženca v državi članici stalnega prebivališča

Če je toženec potrošnik, zaposleni ali zavarovana oseba, lahko zahtevo za presojo v skladu s členoma 34 in 35 naslovi tudi na pristojno sodišče države članice stalnega prebivališča, o katerem je treba Komisijo uradno obvestiti v skladu s členom 48.

Člen 37 Pravica do pritožbe

Pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano v skladu s členom 34, 35 ali 36, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 38 Pravica do druge varščine

1.           Pristojni organ države članice izvršbe ustavi izvršitev ENZBR, če toženec temu pristojnemu organu zagotovi znesek varščine, določen v skladu z odstavkom 2, ali enakovredno zagotovilo, vključno z bančnim jamstvom, kot alternativno sredstvo za zaščito pravic tožnika.

2.           V ENZBR je določen znesek varščine, potreben za ustavitev izvršitve naloga.

Člen 39 Pravica tretjih oseb

Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper ENZBR pri sodiščih države članice izvora ali izvršbe, če nalog ali njegova izvršitev krši njene pravice.

Člen 40 Sprememba ali preklic ENZBR

Brez poseganja v pravice toženca v skladu s členi 34, 35 in 36 lahko katera koli stranka pri sodišču izvora kadar koli zahteva spremembo ali preklic ENZBR na podlagi utemeljitve, da so se okoliščine, na podlagi katerih je bil nalog izdan, v tem času spremenile, na primer ker je bila izdana meritorna sodna odločba, s katero je bil zahtevek, katerega izvršitev je zagotovljena z nalogom, zavrnjen, ali ker je toženec plačal zahtevek.

Poglavje 5 Splošne določbe

Člen 41 Zastopanje strank

Zastopanje s strani odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka v postopku za izdajo ENZBR v skladu s to uredbo ni obvezno.

Člen 42 Stroški, ki jih nosi neuspešna stranka

1.           Stroške postopka nosi stranka, ki v pravdi ne uspe. Vendar sodišče ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v pravdi uspe, kolikor so ti nepotrebni ali so nesorazmerni z zahtevkom.

2.           Če je bil ENZBR izdan v skladu z oddelkom 1 poglavja 2, stroške postopka določi sodišče, pred katerim je potekal postopek v glavni stvari, ali sodišče, ki je razveljavilo nalog v skladu s točko (b) člena 34(1) ali členom 35(2).

3.           Če je bil nalog izdan v skladu z oddelkom 2 poglavja 2, stroške določi pristojni organ, ki je izvršil sodno odločbo, javno listino ali sodno poravnavo, na podlagi katere je bil izdan nalog.

Člen 43 Sodne takse

1.           Sodne takse za izdajo ENZBR ne smejo biti višje od taks za pridobitev enakovrednega ukrepa na podlagi nacionalne zakonodaje in nesorazmerne z zneskom zahtevka ter tožnika ne smejo odvrniti od uporabe postopka.

2.           Države članice Komisijo v skladu s členom 48 uradno obvestijo o ustreznih sodnih taksah.

Člen 44 Roki

Če v izjemnih okoliščinah sodišče, organ, pristojen za izdajo, ali pristojni organ ne more upoštevati rokov, določenih v členu 21(3) in (4), točki (c) člena 24(3), členu 27(1), členu 34(5) in (7) ter členu 35(8), čim prej izvede ukrepe, ki jih te določbe zahtevajo. Sodišče ali organ izjemne okoliščine upraviči na zahtevo stranke.

Člen 45 Razmerje do nacionalnega procesnega prava

Vsa procesna vprašanja, ki v tej uredbi niso posebej obravnavana, ureja nacionalno pravo.

Člen 46 Razmerje do drugih pravnih aktov

1.           Brez poseganja v člene 24, 25 in 27 ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (ES) št. 1393/2007.

2.           Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001[29].

3.           Ta uredba ne posega v uporabo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES.

Člen 47 Zahteve glede prevoda in transliteracije

1.           Če se po tej uredbi zahteva transliteracija ali prevod, se besedilo transliterira ali prevede v uradni jezik zadevne države članice ali, če je v tej državi članici več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju izvršbe, in sicer v skladu z zakonodajo te države članice.

2.           V obrazcih iz člena 8(1), člena 15(1), člena 21(2), točke (b) (ii) in (iii) ter točke (d) člena 24(3), člena 27(1) in člena 34(3) ali katerih koli drugih dokumentih, ki jih predložita stranki v skladu s členom 8(2) in členi 34, 35 ali 36, se lahko besedilo transliterira ali prevede tudi v kateri koli drug uradni jezik ali uradne jezike institucij Unije, za katere je zadevna država članica navedla, da so sprejemljivi.

3.           Vsak prevod v skladu s to uredbo opravi oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic.

Člen 48 Informacije, ki jih zagotovijo države članice

1.           Države članice Komisiji najpozneje do __________ [12 mesecev po začetku veljavnosti Uredbe] sporočijo naslednje informacije:

(a)     organ, pristojen za izdajo ENZBR v skladu s členom 14(2);

(b)     metode za pridobitev informacij, ki so na voljo na podlagi njihove nacionalne zakonodaje v skladu s členom 17(4);

(c)     sodišče, pri katerem se lahko vloži pritožba zoper odločitev o zavrnitvi izdaje ENZBR, kot je navedeno v členu 22;

(d)     organ, pristojen za izvršitev ENZBR v skladu s poglavjem 3;

(e)     obseg, v katerem se lahko po nacionalni zakonodaji zamrznejo skupni in imenski računi, kot je navedeno v členu 29;

(f)      predpise, ki veljajo za zneske, izvzete iz izvršbe po nacionalni zakonodaji, kot je navedeno v členu 32;

(g)     enotne fiksne pristojbine bank in pristojnega organa, kot je navedeno v členih 30 in 31;

(h)     raven, ki jo imajo ukrepi zavarovanja, enakovredni ENZBR po nacionalni zakonodaji, kot je navedeno v členu 33;

(i)      pristojna sodišča v državi članici izvršbe, pri katerih se lahko v skladu s členom 34(3) ali členom 36 vloži zahteva za presojo;

(j)      sodne takse za izdajo ENZBR, kot je navedeno v členu 43;

(k)     jezike, ki so sprejemljivi za prevod dokumentov iz člena 47.

2.           Države članice brez nepotrebnega odlašanja sporočijo Komisiji morebitne spremembe informacij iz odstavka 1.

3.           Komisija prek ustreznih sredstev, zlasti prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo 2001/470/ES, omogoči, da so vse informacije, ki jih je prejela v skladu s tem členom, dostopne javnosti.

Člen 49 Sprememba prilog

Komisija je v zvezi s spremembami prilog pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50.

Člen 50 Delegirani akti

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo iz člena 49 se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.           Pooblastilo iz člena 49 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo, določeno v navedenem sklepu. Veljati začne dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v navedenem sklepu. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 49, začne veljati samo, če mu Evropski parlament ali Svet v 2 mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba uradno obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za 2 meseca.

Člen 51 Spremljanje in pregled

1.           Komisija do [5 let po začetku veljavnosti] Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe. Poročilo obsega oceno o delovanju postopka in izvršitvi ENZBR v državah članicah.

2.           Poročilu so po potrebi priloženi predlogi za prilagoditev te uredbe.

3.           Države članice zberejo in dajo Komisiji na voljo informacije o:

(a)     številu vlog za izdajo ENZBR, številu zadev, v katerih je bil nalog odobren, in zneskih, ki so jih nalogi zajemali; ter

(b)     številu zahtev za presojo v skladu s členi 34, 35 in 36 ter rezultatih teh postopkov.

Poglavje 6 Končne določbe

Člen 52 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbama.

Uporablja se od [24 mesecev od začetka veljavnosti], razen člena 48, ki se uporablja od [12 mesecev od začetka veljavnosti].

V […],

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

EVROPSKI NALOG ZA ZAMRZNITEV BANČNIH RAČUNOV

OBRAZEC VLOGE

(člen 8(1) in člen 15(1) Uredbe (ES) št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah)

Izpolni sodišče

Št. zadeve:

Sodišče prejelo dne:   ___/___/_____

POMEMBNE INFORMACIJE PREBERITE NAVODILA NA ZAČETKU VSAKEGA RAZDELKA, KI VAM BODO V POMOČ PRI IZPOLNJEVANJU OBRAZCA

Jezik

Ta obrazec je treba izpolniti v jeziku sodišča, pri katerem vlagate vlogo. Obrazec je na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Evropske unije na spletni strani Evropskega pravosodnega atlasa http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/html/index_sl.htm. To vam je lahko v pomoč pri izpolnjevanju obrazca v zahtevanem jeziku.

Spremni dokumenti

Vlogi morajo biti priloženi vsi ustrezni spremni dokumenti ali dokazila, kot so pogodba, računi, korespondenca med strankama itd.

Izvodi vloge in po potrebi spremnih dokumentov bodo tožencu vročeni po izvršitvi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov s strani banke. Toženec bo imel možnost, da zahteva presojo evropskega naloga.

1. Sodišče

V tem razdelku je treba navesti sodišče, pri katerem vlagate vlogo. Neizčrpen seznam možnih podlag za pristojnost je v razdelku 5.

1.1 Naziv: 1.2 Ulica in hišna številka/poštni predal: 1.3 Kraj in poštna številka: 1.4 Država članica:

Avstrija (AT)□ Belgija (BE) □ Bolgarija (BU) □ Ciper (CY) □ Češka (CZ) □ Nemčija (DE) □ Estonija (EE) □ Grčija (EL) □ Španija (ES) □ Finska (FI) □ Francija (FR) □ Madžarska (HU) □ Irska (IE) □ Italija (IT) □ Litva (LT) □ Luksemburg (LU) □ Latvija (LV) □ Malta (MT) □ Nizozemska (NL) □ Poljska (PL) □ Portugalska (PT) □ Romunija (RO) □ Švedska (SE) □ Slovenija (SI) □ Slovaška (SK) □ Združeno kraljestvo (UK) □

2. Tožnik

V tem razdelku ste navedeni vi kot tožeča stranka in vaši zastopniki, če jih imate. Zastopanje po odvetniku ali drugem pravnem strokovnjaku ni obvezno. V nekaterih državah ne zadostuje, da kot naslov navedete zgolj številko poštnega predala, zato morate navesti ulico in hišno številko ter poštno številko. Če tega ne storite, dokument morda ne bo vročen.

„Drugi podatki“ lahko vsebujejo informacije, ki pomagajo pri vaši identifikaciji, na primer datum rojstva, osebno identifikacijsko številko ali registrsko številko podjetja.

2.1 Priimek, ime/naziv podjetja ali organizacije: 2.2 Ulica in hišna številka/poštni predal: 2.3 Kraj in poštna številka: 2.4 Država (če je država članica, navedite oznako države iz razdelka 1): 2.5 Telefon[30]: 2.6 Elektronska pošta[31]: 2.7 Zastopnik tožeče stranke, če obstaja, in kontaktni podatki*: 2.8 Drugi podatki*:

3. Toženec

V tem razdelku navedite toženo stranko in njegovega zastopnika, če vam je znan. Zastopanje tožene stranke po odvetniku ali drugem pravnem strokovnjaku ni obvezno.

V nekaterih državah ne zadostuje, da kot naslov navedete zgolj številko poštnega predala, zato morate navesti ulico in hišno številko ter poštno številko. Če tega ne storite, dokument morda ne bo vročen.

Če ne morete navesti vseh informacij, ki niso označene kot neobvezne (*), morate v razdelku 4 navesti dodatne informacije.

3.1 Priimek, ime, (morebitno srednje ime*)/naziv podjetja ali organizacije: 3.2 Ulica in hišna številka/poštni predal: 3.3 Kraj in poštna številka: 3.4 Država (če je država članica, navedite oznako države iz razdelka 1): 3.5 Telefon*: 3.6 Elektronska pošta*: 3.7 Zastopnik tožene stranke, če je znan, in kontaktni podatki*:

4. Podatki o bančnem računu toženca

Navesti morate čim več podatkov o bančnem računu toženca, da prihranite čas in stroške. Če razen podatkov iz razdelka 4.1 ne morete navesti drugih podatkov, lahko pristojni organ v državi članici (državah članicah), kjer se nahaja račun, poskuša pridobiti dodatne informacije od bank ali iz obstoječih javnih registrov. Ta postopek bo trajal nekaj časa in morda boste za informacije morali plačati pristojbino.

Če želite zamrzniti več računov, uporabite dodatne liste.

4.1 Država članica, v kateri se nahaja račun (navedite oznako države iz razdelka 1) 4.2 Naziv banke

4.3 Naslov sedeža banke: ulica in hišna številka/poštni predal, kraj in poštna številka/država 4.4 Številka računa:

4.5 Telefon/telefaks banke*: 4.6 Drugi podatki, ki se nanašajo na vrsto računa*:

Če razen podatka o državi, v kateri se nahaja bančni račun (4.1), ne morete navesti drugih podatkov o bančnem računu, prav tako pa ne poznate polnega naslova toženca (glej 3.2 in 3.3), morate navesti enega od naslednjih dodatnih podatkov:

4.7 Če je toženec fizična oseba,

4.7.1 Datum rojstva toženca: 4.7.2 Številka nacionalne osebne izkaznice toženca: 4.7.3 Številka potnega lista toženca:

4.8 Če je toženec pravna oseba, številko te pravne osebe v poslovnem registru:

5. Sodna pristojnost

Ali ste že pridobili sodno odločbo, javno listino ali sodno poravnavo zoper toženca?

Da. || ¨

Ne. || ¨

Če je odgovor da, pojdite na razdelek 6.

Če je odgovor ne, navedite informacije v tem razdelku in nato pojdite na razdelek 7.

Vlogo je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno za obravnavanje vlog. Za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov je pristojno sodišče, ki je stvarno pristojno v skladu s predpisi zadevnih instrumentov evropske zakonodaje. Informacije o predpisih o pristojnosti so na voljo na spletni strani Evropskega pravosodnega atlasa http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/html/index_sl.htm. Vlogo za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov lahko vložite tudi neposredno v državi članici, v kateri se nahaja račun.

Ta razdelek vsebuje neizčrpen seznam možnih podlag za pristojnost v skladu z navedeno uredbo.

Na spletni strani http://ec.europa.eu/civiljustice/glossary/glossary_sl.htm pa si lahko preberete razlage nekaterih uporabljenih pravnih izrazov.

5. S čim utemeljujete pristojnost sodišča? ||

5.1 Stalno prebivališče toženca || ¨

5.2 Kraj izvajanja pogodbe || ¨

5.3 Kraj, kjer se je zgodil škodljivi dogodek || ¨

5.4 Sodišče, ki ga v dogovoru izberejo stranke v postopku || ¨

5.5 Kraj, kjer se nahaja račun, ki ga je treba zamrzniti || ¨

5.6 Drugo (navedite)

6. Obstoječa sodna odločba, sodna poravnava ali javna listina

6.1 Naziv sodišča/drugega organa: 6.2 Datum sodne odločbe: 6.3 Valuta: □ euro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN)     □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ drugo (navedite oznako ISO): 6.4 Znesek, ki ga mora toženec plačati tožniku v skladu s sodno odločbo 6.4.1 Glavnica: 6.4.2 Obresti, določene v sodni odločbi: – znesek:_____        , ali – stopnja … %. Obresti morajo teči od … (dd. mm. llll) do … (dd. mm. llll). □ obresti začnejo teči na dan izdaje sodne odločbe: – stopnja … %. 6.4.3 Stroški, ki jih nosi toženec □ Ne. □ Da. Navedite vrsto stroškov in znesek (zahtevani znesek ali znesek nastalih stroškov). □ sodne takse: … □ nagrada in izdatki odvetnika: …. □ stroški vročanja pisanj: … □ drugo: … 6.5 Potrjujem, da sodna odločba, javna listina ali sodna poravnava še ni bila izvršena.    □ Da 6.6 Ali je sodna odločba, javna listina ali sodna poravnava po zakonu izvršljiva v državi članici izvršbe ali je bila tam razglašena za izvršljivo? □ Ne – pojdite na razdelek 8. □ Da – priložite             □ potrdilo za namene izvršbe, ki ga je izdalo sodišče ali pristojni organ na podlagi veljavnega instrumenta Unije, ali             □ izjavo o izvršljivosti in pojdite na razdelek 9. ||

7. Znesek in utemeljitev zahtevka (ne izpolnite, če ste izpolnili razdelek 6)

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov se lahko odobri, če predstavite ustrezna dejstva, razumno podprta z dokazili, in sodišče prepričate, da je vaš zahtevek zoper toženca utemeljen za znesek, za katerega zahtevate nalog.

7.1 Znesek glavnice zahtevka: 7.2 Znesek obresti: 7.2.1 Obresti, izračunane do dne vložitve vloge: 7.2.2 Stopnja …% 7.3 Utemeljitev zahtevka zoper toženca: 7.4 Seznam dokazil (priložena pisna dokazila):

8. Razlogi, zakaj je potreben evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (ne izpolnite, če ste v razdelku 6.5 odgovorili z „da“):

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov se lahko odobri samo, če predstavite ustrezna dejstva, da bi bila izvršitev obstoječega ali prihodnjega naslova zoper toženca verjetno onemogočena ali pa precej otežena, zlasti ker obstaja tveganje, da toženec odstrani, porabi ali prikrije premoženje na bančnem računu ali računih, ki jih je treba zamrzniti.

8.1 Ali obstaja tveganje, da toženec odstrani, porabi ali prikrije premoženje na bančnem računu? Če je odgovor da, navedite dodatne informacije: 8.2 Ali obstaja še kakšno drugo tveganje, navedeno v besedilu nad tem razdelkom? Če je odgovor da, navedite dodatne informacije: 8.3 Seznam dokazil (priložena pisna dokazila):

9. Druga sodišča, pri katerih je vložena vloga za odobritev ukrepov zavarovanja

Razkriti morate, ali ste pri katerem drugem sodišču vložili vlogo za odobritev ukrepa zavarovanja zoper istega toženca zaradi istega zahtevka; sodišče, pri katerem ste vložili vlogo za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, morate obvestiti o morebitnem drugem evropskem nalogu za zamrznitev bančnih računov ali ukrepu zavarovanja, odobrenem na podlagi nacionalne zakonodaje.

9.1 Druge vloge za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov 9.1.1 Naziv sodišča: 9.1.2 Naslov sodišča: 9.1.3 Referenčna številka vloge: 9.1.4 Ali je znesek zahtevka enak znesku, zahtevanemu v tej vlogi?

□ Da. □ Ne. Če je odgovor ne, navedite znesek, zahtevan v drugi vlogi, in valuto:

9.2 Vloge za nacionalni ukrep zavarovanja 9.2.1 Naziv sodišča: 9.2.2 Naslov sodišča: 9.2.3 Referenčna številka vloge: 9.1.4 Ali je znesek zahtevka enak znesku, zahtevanemu v tej vlogi?

□ Da. □ Ne. Če je odgovor ne, navedite znesek, zahtevan v drugi vlogi, in valuto:

10. Datum in podpis

Preverite, ali ste jasno zapisali ime ter ali ste vlogo na zadnji strani podpisali in datirali.

Sodišče naprošam, da na podlagi mojega zahtevka izda evropski nalog za zamrznitev bančnih računov zoper toženca.

Izjavljam, da so navedene informacije, kolikor mi je znano, resnične in posredovane v dobri veri.

Kraj:

Datum: ___/___/_____

Ime in podpis:

Seznam dokumentov, priloženih tej vlogi:

PRILOGA II

EVROPSKI NALOG ZA ZAMRZNITEV BANČNIH RAČUNOV

(člen 21 Uredbe (ES) št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah)

1.         Sodišče izvora

1.1       Naziv:

1.2       Naslov:

1.3       Ulica in hišna številka/poštni predal:

1.4       Kraj in poštna številka:

1.5       Država članica:

AT □ BE □ BU □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SE □ SI □ SK □ UK □

1.6       Telefon/telefaks/e-naslov:

2.         Tožnik

2.1       Priimek in ime(-na)/ime podjetja ali organizacije:

2.2       Naslov:

2.2.1    Ulica in hišna številka/poštni predal:

2.2.2    Kraj in poštna številka:

2.2.3    Država (če je država članica, navedite oznako države iz razdelka 1):

3.         Toženec

3.1       Priimek in ime(-na)/ime podjetja ali organizacije:

3.2       Naslov:

3.2.1    Ulica in hišna številka/poštni predal:

3.2.2    Kraj in poštna številka:

3.2.3    Država (če je država članica, navedite oznako države iz razdelka 1):

4.         Datum in referenčna številka evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

4.1       Datum:

4.2       Referenčna številka naloga:

5.         Bančni računi, ki jih je treba zamrzniti

Sodišče je odredilo, da je treba zamrzniti naslednji bančni račun toženca do zneska, navedenega v točki 6.5:

5.1       Podatki o prvem bančnem računu, ki ga je treba zamrzniti

5.1.1    Država članica, v kateri se nahaja račun (navedite oznako države iz razdelka 1):

5.1.2    Naziv in naslov banke:

5.1.3    Številka bančnega računa:

5.2       Podatki o drugem bančnem računu, ki ga je treba zamrzniti:

5.2.1    Država članica, v kateri se nahaja bančni račun:

5.2.2    Naziv in naslov banke:

5.2.3    Številka bančnega računa:

(za dodatne račune uporabite ločen list)

Če je zamrznjen več kot en bančni račun, mora tožnik sprostiti morebiten ohranjen znesek, ki presega znesek, naveden v točki 6.5 (člen 28(2)).

OPOMBA: Če tožnik ni navedel drugih podatkov razen države članice, v kateri se nahaja račun, se lahko ta nalog izvrši samo, če pristojni organ v državi članici izvršbe pridobi potrebne informacije.

6.         Zamrznjen znesek

6.1       Valuta

□ euro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN) □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ drugo

(navedite oznako ISO):

6.2       Glavnica:

6.3       Obresti:

6.4       Stroški (določeni v sodni odločbi):

6.5       Zamrznjen znesek skupno:

7.         Varščina

7.1       Ali mora tožnik zagotoviti varščino?

□ Ne.

□ Da, v znesku

Valuta

□ euro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN) □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ drugo (navedite oznako ISO):

7.2       Izvršitev naloga se ustavi, če toženec zagotovi varščino v višini:

8.         Stroški

8.1       Valuta

□ euro (EUR) □ bolgarski lev (BGN) □ češka krona (CZK) □ madžarski forint (HUF) □ litovski litas (LTL) □ latvijski lats (LVL) □ poljski zlot (PLN) □ britanski funt (GBP) □ romunski lej (RON) □ švedska krona (SEK) □ drugo (navedite oznako ISO):

8.2       Ali mora toženec v celoti ali delno nositi stroške postopka?

□ Ne.

□ Da. Navedite vrsto stroškov in znesek (zahtevani znesek ali znesek nastalih stroškov).

            □ sodne takse: …

□ nagrada in izdatki odvetnika: ….

□ stroški vročanja pisanj: …

□ drugo: …

9. Trajanje naloga

Nalog se prekliče, razen če tožnik začne postopek v glavni stvari do …………..(datum) [30 dni od datuma izdaje naloga][32].

Kraj: ……………….  Datum: ………………………..

…………………………….. Podpis in/ali žig

PRILOGA III

Izjava banke

Informacije za pristojni organ in tožnika o sredstvih, zamrznjenih na podlagi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

(člen 27(1) Uredbe (ES) št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah)

Te informacije se pošljejo pristojnemu organu in tožniku prek zavarovanega elektronskega sredstva ali po pošti.

1. Sodišče izvora 1.1. Naziv: 1.2. Naslov: 1.2.1. Ulica in hišna številka/poštni predal: 1.2.2. Kraj in poštna številka: 1.2.3. Država članica:

AT □ BE □ BU □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SE □ SI □ SK □ UK □

2.         Evropski nalog, ki ga je odobrilo sodišče izvora

2.1       Referenčna številka evropskega naloga:

2.2       Skupni znesek, ki ga je treba zamrzniti:

3.         Tožnik

3.1       Priimek in ime(-na)/ime podjetja ali organizacije:

3.2       Naslov:

3.2.1    Ulica in hišna številka/poštni predal:

3.2.2    Kraj in poštna številka:

3.2.3    Država (če je država članica, navedite oznako države iz razdelka 1):

3.3       E-naslov:

4.         Toženec

4.1       Priimek in ime(-na)/ime podjetja ali organizacije:

4.2       Naslov:

4.2.1    Ulica in hišna številka/poštni predal:

4.2.2    Kraj in poštna številka:

4.2.3    Država (če je država članica, navedite oznako države iz razdelka 1):

5.         Zamrznjena sredstva

5.1       Ime banke:

5.2       Naslov banke:

5.3       Država članica (navedite oznako države iz razdelka 1):

5.4       Telefon/telefaks/e-naslov banke:

5.5       Zamrznjeni denarni znesek:

Kraj: ……………….  Datum: ………………………..

…………………………….. Podpis in/ali žig

PRILOGA IV

ZAHTEVA ZA PRESOJO

(členi 34, 35 in 36 Uredbe (ES) št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah)

POMEMBNE INFORMACIJE

Jezik Ta obrazec je treba izpolniti v jeziku sodišča, pri katerem vlagate zahtevo. Obrazec je na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Evropske unije na spletni strani Evropskega pravosodnega atlasa http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/html/index_sl.htm. To vam je lahko v pomoč pri izpolnjevanju obrazca v zahtevanem jeziku.

1. Vlagatelj 1.1. Priimek in ime(-na)/ime podjetja ali organizacije: 1.2. Naslov: 1.2.1. Ulica in hišna številka/poštni predal: 1.2.2. Kraj in poštna številka: 1.2.3. Država (če je država članica, navedite oznako države iz razdelka 2): 2. Sodišče izvora (sodišče, ki je izdalo evropski nalog za zamrznitev bančnih računov) 2.1. Naziv: 2.2. Naslov: 2.2.1. Ulica in hišna številka/poštni predal: 2.2.2. Kraj in poštna številka: 2.2.3. Država članica:

AT □ BE □ BU □ CY □ CZ □ DE □ EE □ EL □ ES □ FI □ FR □ HU □ IE □ IT □ LT □ LU □ LV □ MT □ NL □ PL □ PT □ RO □ SE □ SI □ SK □ UK □

3. Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov: 3.1. Datum in referenčna številka:

3.2       Skupni znesek, ki ga je treba zamrzniti:

4. Država članica izvršbe

Država članica, v kateri je bil nalog izvršen (navedite oznako države iz razdelka 2):

5. Tožnik 5.1. Priimek in ime(-na)/ime podjetja ali organizacije: 5.2. Naslov: 5.2.1. Ulica in hišna številka/poštni predal: 5.2.2. Kraj in poštna številka: 5.2.3. Država (če je država članica, navedite oznako države iz razdelka 2):

Zahteva za presojo

V večini primerov mora biti zahteva za presojo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov naslovljena na sodišče izvora. To velja tudi v primeru, če želite vložiti ugovor iz razdelka 6, zlasti ugovor zoper obstoj ali znesek zahtevka ali tveganje glede preusmeritve premoženja.

Če želite vložiti ugovor zoper postopek izvršbe iz razdelka 7, zlasti glede zneskov, izvzetih iz izvršbe, morate svojo zahtevo nasloviti na sodišče v državi članici izvršbe.

Če je bila proti vam kot potrošniku, zaposlenemu ali zavarovani osebi vložena tožba, lahko svojo zahtevo za presojo naslovite na pristojno sodišče v državi članici, v kateri imate stalno prebivališče. V tem primeru v razdelku 6 in/ali razdelku 7 označite ugovore, ki jih želite vložiti, nato pa označite kvadratek v razdelku 8.

6. zahteva za presojo pri sodišču izvora

Opomba: Če je bil zoper vas na podlagi obstoječe sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine izdan evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, lahko vložite samo ugovore iz točk 6.1.1, 6.1.2 in 6.2.

Vlagam zahtevo za presojo evropskega naloga, ker (označite ustrezen kvadratek)

6.1 pogoji za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov niso bili izpolnjeni; ker

6.1.1 □ uredba ne velja za zahtevek/sodno odločbo tožnika (člen 2)

6.1.2 □ sodišče izvora ni pristojno (člen 6 ali člen 14(1))

6.1.3 □ zahtevek tožnika ni utemeljen (člen 7(1)), navedite razloge:

6.1.4 □ ni nobenega tveganja, da bi bila sredstva z bančnega računa odstranjena, porabljena ali prikrita (člen 7(2)), navedite razloge:

6.2 □ 6.3 □ bi se moralo od tožnika zahtevati, da zagotovi varščino ali da zagotovi višjo varščino od tiste, ki jo je odredilo sodišče (navedite razloge):

6.4 □ tožnik ni začel postopka v glavni stvari v roku 30 dni od dneva izdaje naloga ali v krajšem roku, ki ga je določilo sodišče, ki je izdalo nalog.

7. Zahteva za presojo v državi članici izvršbe

Opomba: Če je bil zoper vas na podlagi obstoječe sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine izdan evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, ne morete vložiti ugovorov iz točke 7.4.

Vlagam zahtevo za presojo izvršitve evropskega naloga, ker (označite ustrezen kvadratek)

7.1 je bil evropski nalog izvršen v nasprotju z zakonodajo države članice izvršbe, ker:

7.1.1 □ ima toženec pravico do izvzetja določenega denarnega zneska, ta znesek ali njegov del pa je bil prav tako zamrznjen;

7.1.2 □ je račun toženca izvzet iz izvršbe v skladu z zakonodajo, ki ureja imuniteto v izvršilnem postopku.

7.2 □ je izvršitev evropskega naloga treba ustaviti, ker je bila v državi članici izvršbe izdana sodna odločba, s katero je bil zahtevek tožnika zavrnjen.

7.3 □ je evropski nalog treba razveljaviti na podlagi utemeljitve, da je bila sodna poravnava ali javna listina razveljavljena v državi članici izvora.

7.4 □ tožnik ni začel postopka v glavni stvari v roku 30 dni od dneva izdaje naloga ali v krajšem roku, ki ga je določilo sodišče, ki je izdalo nalog.

7.5 □ mora biti izvršitev evropskega naloga odložena na podlagi utemeljitve, da je bila izvršljivost sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine odložena v državi članici izvora.

8. Zahteva za presojo v državi članici stalnega prebivališča toženca

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov je bil izdan zoper mene kot

□ potrošnika

□ zaposlenega

□ zavarovano osebo.

Kraj: …

Datum (dd. mm. ll):

Ime vlagatelja ali pooblaščenega zastopnika

Izjavljam, da so navedene informacije, kolikor mi je znano, resnične in posredovane v dobri veri.

Podpis:

[1]               Program je bil sprejet na zasedanju Evropskega sveta 10. in 11. decembra 2009.

[2]               COM(2010) 171 z dne 20. aprila 2010.

[3]               UL C 33, 31.1.1998, str. 3.

[4]               UL L 12, 15.1.2001, str. 1.

[5]               UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

[6]               Predlog uredbe o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Prenovitev) – COM(2010) 748 z dne 14. decembra 2010.

[7]               Plenarno zasedanje EP z dne 10. maja 2011, dokument JURI 2009/2169(INI), 16.2.2011, poročevalka Arlene McCarthy (S-D/UK).

[8]               Zadeva C-125/79 Denilauler z dne 21. maja 1980.

[9]               Na zasedanju Evropskega sveta 26. marca 2010 so voditelji Evropske unije pripravili načrt „Evropa 2020“ – strategija za okrepitev konkurenčnosti EU ter ustvarjanje večje rasti in več delovnih mest, http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm.

[10]             COM(2006) 618.

[11]             „Improving the enforcement of judicial decisions in the European Union: transparency of the debtor's assets, attachment of bank accounts; provisional enforcement and protective measures“ (Izboljšanje izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji: preglednost premoženja dolžnika, zaplemba bančnih računov; začasni izvršilni in zaščitni ukrepi), http://ec.europa.eu/civiljustice/publications/docs/enforcement_judicial_decisions_180204_en.pdf.

[12]             „Study for an Impact Assessment on a draft legislative proposal on the attachment of bank accounts“ (Študija za oceno učinka o osnutku zakonodajnega predloga o zaplembi bančnih računov), CSES London, v pripravi.

[13]             Gospodarski spori in čezmejna izterjava dolgov, na voljo na       http://ec.europa.eu/yourvoice/ebtp/consultations/2010/cross-border-debt-recovery/index_sl.htm.

[14]             Evropski postopek v sporih majhne vrednosti, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 861/2007, in postopek za evropski plačilni nalog, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1896/2006.

[15]             Sporočilo Komisije – COM(2010) 573 z dne 19. oktobra 2010.

[16]             UL C , , str. .

[17]             UL C 12, 15.1.2001, str. 1.

[18]             COM(2006) 618.

[19]             UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

[20]             UL L 324, 10.12.2007, str. 79.

[21]             UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

[22]             UL L 281, 23.11.1995, str. 319.

[23]             UL L 166, 11.6.1998, str. 47.

[24]             UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

[25]             UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

[26]             UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

[27]             UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

[28]             UL L 324, 10.12.2007, str. 79.

[29]             UL L 12, 16.1.2001, str. 1.

[30]             Neobvezno.

[31]             Neobvezno.

[32]             Velja samo, če je nalog izdan pred začetkom postopka v glavni stvari.