[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 8.12.2010

COM(2010) 727 konč.

POROČILO EVROPSKE KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Razvoj razmer na trgu in posledični pogoji za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot

VSEBINA

POROČILO EVROPSKE KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Razvoj razmer na trgu in posledični pogoji za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot 1

POROČILO EVROPSKE KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Razvoj razmer na trgu in posledični pogoji za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot 3

Pooblastilo 3

Uvod….. 3

1. Razvoj razmer na trgu mleka in srednjeročne možnosti 3

1.1. Razvoj trga do danes 3

2. Razvoj v smislu nemotenega postopnega odpravljanja sistema mlečnih kvot 5

2.1. Proizvodnja mleka pod kvotami 5

2.2. Nižanje cen mlečnih kvot 6

2.3. Pričakovan razvoj in analiza občutljivosti 6

2.4. Države članice na dobri poti do „nežnega pristanka“ 7

3. Sklepne ugotovitve 7

POROČILO EVROPSKE KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Razvoj razmer na trgu in posledični pogoji za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot

POOBLASTILO

Člen 184(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) določa, da mora Komisija pred 31. decembrom 2010 in 31. decembrom 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo v zvezi z razvojem razmer na trgu in posledičnimi pogoji za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi. To poročilo je prvo od navedenih dveh poročil.

UVOD

To poročilo vsebuje dva dela. V prvem delu je opisan razvoj razmer na trgu kravjega mleka od leta 2008, ko je bila sprejeta odločitev glede pregleda zdravstvenega stanja SKP, do sredine leta 2010 in predstavljen pregled srednjeročnih možnosti. V drugem delu je obravnavano postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot.

1. RAZVOJ RAZMER NA TRGU MLEKA IN SREDNJEROčNE MOžNOSTI

Po znatnem znižanju cen in prihodkov proizvajalcev v letih 2008 in 2009, ki je sledilo porastu cen v letu 2007, so se razmere na trgu mleka in mlečnih izdelkov v drugi polovici leta 2009 izboljšale in se v prvi polovici leta 2010 še naprej izboljševale.

1.1. Razvoj trga do danes

V zadnjih treh letih so dobave kravjega mleka v EU-27 ostale razmeroma stabilne z le majhnimi odstotnimi razlikami med posameznimi leti (+1 % leta 2008, –0,6 % leta 2009, +0,03 % v prvih sedmih mesecih leta 2010).

Gibanje cen mleka je prikazano v Prilogi I. Po izrednem porastu cen leta 2007 je znižanju cen mlečnih izdelkov sledilo znižanje odkupnih cen mleka. Po rahlem izboljšanju med julijem in septembrom 2008 so maja 2009 cene padle na nizko raven, ki je bila povprečno nekoliko višja od varnostne ravni. Od maja 2009 do novembra 2009 so cene mleka naraščale in se v prvem četrtletju leta 2010 ustalile približno na tej ravni, kar je v nasprotju s sezonskim vzorcem, za katerega je pozimi in spomladi običajno značilno zniževanje cen. Od spomladi 2010 so cene mleka naraščale in avgusta dosegle približno 31,5 c/kg kot tehtano povprečje za EU-27. Pregled znatnih razlik v cenah med državami članicami je predstavljen v Prilogi II, ki vsebuje primerjavo cen mleka v avgustu 2010 in avgustu 2009 v različnih državah članicah.

Intervencijske zaloge masla in posnetega mleka v prahu so bile leta 2008 prazne, vendar so se zasebne/industrijske zaloge posnetega mleka v prahu in masla v obdobju 2007–2008 povečevale, kar kaže na to, da so bile kljub optimističnim trgom v EU vse večje količine razsutega blaga, ki ni našlo poti do trga. Po zmanjšanju povpraševanja so se intervencijske zaloge leta 2009 naglo povečale. Poslabšanje razmer na trgu leta 2009 je spodbudilo mlekarne, da se preusmerijo od mlečnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo (kot so sir, sveži izdelki, jogurti itd.) v intervencijske proizvode (posneto mleko v prahu in maslo). Skupaj je bilo leta 2009 intervencijsko odkupljenih 76 367 t masla in 256 982 t posnetega mleka v prahu. Varnostna mreža se je izkazala za učinkovito pri ponovnem uravnoteženju trga z umikom izdelkov, ki ustrezajo 1 ali 2 % celotne proizvodnje mleka, iz prodaje. Ob znatnem dvigu cen masla konec leta 2009 in v letošnjem letu ter na splošno ugodnem razvoju razmer na trgu mlečnih izdelkov leta 2010 ni bilo intervencijskih odkupov, intervencijske zaloge masla pa so zdaj skoraj prazne, intervencijske zaloge posnetega mleka v prahu pa se postopoma zmanjšujejo zaradi sprostitve v okviru sheme pomoči najbolj ogroženim osebam in prodaje z javnim razpisom. Ponovni dvig cen mleka in mlečnih izdelkov je bil predvsem posledica zmanjšanih dobav z južne poloble in ponovnega povečanja svetovnega povpraševanja po mlečnih izdelkih, ki je bilo večje od pričakovanega. Zaradi boljših razmer na trgu so se mlekarne zopet usmerile v izdelke z visoko dodano vrednostjo.

Gibanje povprečnih cen glavnih mlečnih izdelkov v EU je bilo od leta 2008 do zdaj nestanovitno. Čeprav so bile na začetku leta 2008 cene še vedno na zelo visokih ravneh, so v prvi polovici leta 2009 padle na zelo nizke ravni, nato pa so se v drugi polovici leta 2009 in prvih treh četrtletjih leta 2010 stalno višale.

Izvoz mleka in mlečnih izdelkov EU, zlasti masla in maslenega olja, se je leta 2008 zmanjšal, pri čemer je bila edina izjema polnomastno mleko v prahu. Ta trend se je ustavil leta 2009 z uvedbo izvoznih nadomestil, ki so pokrila del čedalje večje razlike med cenami na svetovnem trgu in v EU. Izvoz EU se je v prvih mesecih leta 2010 zaradi povečanega svetovnega povpraševanja izboljšal brez izvoznih nadomestil.

1.2. Srednjeročni razvoj trga

Srednjeročne tržne možnosti za EU so predstavljene z modelom AGLINK-COSIMO. Svetovno tržno in politično okolje temelji na Napovedi OECD in FAO za kmetijstvo za obdobje 2010–2019 ( OECD-FAO Agricultural Outlook 2010–2019) , ob uporabi najnovejših razpoložljivih makroekonomskih napovedi in ob predpostavki, da odločitvam glede pregleda zdravstvenega stanja SKP ne bodo sledile nobene spremembe SKP in da se trgovinske politike ne bodo spremenile. Med najpomembnejšimi dejavniki tržnih napovedi so izboljšane možnosti za rast BDP, predpostavka o postopni krepitvi eura v primerjavi z ameriškim dolarjem ter napovedi OECD in FAO glede cen na svetovnem trgu[1] za mleko in mlečne izdelke. Če se katera koli od teh napovedi ali predpostavk ne bo uresničila, bo to močno vplivalo na končne napovedi. Poleg tega pričakovanja glede večje nestanovitnosti cen niso vključena v model AGLINK-COSIMO.

Na podlagi tega modela in zgoraj navedenih predpostavk se predvideva, da se bo proizvodnja mleka od leta 2011 zopet začela povečevati, na kar bo vplivala dokaj optimistična napoved povpraševanja, ki temelji na izboljšanih makroekonomskih možnostih. Leta 2020 naj bi proizvodnja mleka v EU-27 za približno 3 % presegla raven iz leta 2009. Za dobave mleka se pričakuje, da se bodo povečale po nekoliko višji stopnji, razlika pa bo nastala zaradi postopnega zmanjševanja porabe na kmetijah v EU-12. V okviru odprave kvot naj bi sektor proizvodnje mleka v EU-27 po napovedih pokazal zelo majhen odziv na prenehanje sistema kvot pri dobavah EU (glej diagram 2 v Prilogi III).

Napovedi se zdijo ugodne za mlečne izdelke z višjo dodano vrednostjo, kar je posledica čedalje večjega povpraševanja po siru in svežih mlečnih izdelkih. Proizvodnja svežih mlečnih izdelkov (vključno s konzumnim mlekom, smetano, jogurti itd.) naj bi se po napovedih povečala za približno 8 % (med letoma 2009 in 2020), proizvodnja sira pa naj bi se povečala za približno 10 %. Tudi napovedi za izvoz sira se lahko štejejo za ugodne, ne glede na predpostavke o postopni krepitvi eura, pri čemer naj bi EU ohranila stabilni, več kot 30-odstotni delež v svetovnem izvozu sira.

Kar zadeva polnomastno mleko v prahu, naj bi proizvodnja padla le nekoliko pod raven iz leta 2009, izvoz EU pa naj bi srednjeročno ostal stabilen pod vplivom nespremenjenega svetovnega povpraševanja. Kljub temu naj bi se tržni delež EU v svetovnem izvozu do leta 2020 postopoma zmanjšal na 21 % (s 24 % leta 2009).

V napovedih je predvidena nadaljnja stabilnost trga z maslom, ki pa je odvisna od zanesljivega domačega povpraševanja. Povečanje predvidene proizvodnje za leto 2015 (leto odprave kvot) naj bi povzročilo povečanje izvoza EU.

Napovedi za izvoz posnetega mleka v prahu so manj ugodne ob upoštevanju predpostavke o krepitvi eura in močne dobave od drugih izvoznikov. Kljub razmeroma ugodnim napovedim in očitni stabilnosti trga posnetega mleka v prahu pa so kratkoročne napovedi še naprej odvisne od svetovnih gibanj ponudbe in povpraševanja ter sposobnosti trga EU, da sprejme sprostitev intervencijskih zalog.

Ustrezni diagrami so priloženi v Prilogi III.

2. RAZVOJ V SMISLU NEMOTENEGA POSTOPNEGA ODPRAVLJANJA SISTEMA MLEčNIH KVOT

2.1. Proizvodnja mleka pod kvotami

Svet je 1. aprila 2008 sklenil za 2 % povečati mlečne kvote. Posledica odločitev glede pregleda zdravstvenega stanja SKP, sprejetih novembra 2008, sta bila letno povečanje mlečnih kvot za 1 % v petih zaporednih letih od 1. aprila 2009 in prilagoditev korekcijskega koeficienta maščobe, ki je dejansko povzročila dodatno povečanje kvot za 1 %. Do 1. aprila 2015, ko naj bi se končal sistem kvot, ostanejo še tri letna povečanja za 1 % (razen v Italiji, kjer je bilo sklenjeno, da se 5-odstotno povečanje predčasno izvede že 1. aprila 2009).

Mlečne kvote postajajo vsako leto manj pomembne, saj proizvodnja mleka v čedalje več državah članicah zaostaja za kvotami. V kvotnem letu 2008/2009 je moralo presežne dajatve plačati šest držav članic, v kvotnem letu 2009/2010 pa bodo take dajatve plačale le tri države članice. V skladu z uradnimi obvestili držav članic naj bi ob koncu kvotnega leta 2009/2010 dobave mleka v EU za kvotami zaostajale za približno 7 % (glej diagram v Prilogi IV).

Kljub 2-odstotnemu povečanju kvot, ki je bilo določeno za kvotno leto 2008/2009, in razmeroma ugodni ceni mleka, ki se je v koledarskem letu plačevala proizvajalcem, je bilo povečanje proizvodnje mleka v EU leta 2008 zanemarljivo. Gospodarska recesija je negativno vplivala na povpraševanje v EU in svetovno povpraševanje po mlečnih izdelkih z dodano vrednostjo, kar je povzročilo pritisk na cene mlečnih izdelkov in znaten padec cen proizvajalcev mleka v letu 2009. Nizke cene mleka so prispevale k rahlemu zmanjšanju proizvodnje mleka v EU v letu 2009 in na začetku leta 2010. Posledično se je kvotno leto 2008/2009 končalo z rekordnim zaostankom dobav EU v primerjavi s kvotami. Ta zaostanek se je v kvotnem letu 2009/2010 še povečal. Proizvodnja mleka v EU se je v letu 2010 povečala, vendar je še vedno znatno zaostajala za ravnijo kvot.

Počasen odziv na povečanje kvot je povezan z gospodarsko recesijo, ki je povzročila manjše povpraševanje po mlečnih izdelkih, pa tudi z višjimi proizvodnimi stroški in posledično nižjimi maržami. Izkušnje glede učinka povečanja kvot v kvotnem letu 2008/2009 kažejo, da je bil odziv proizvodnje mleka na skupni ravni EU dokaj majhen, kljub znatno višji povprečni ceni proizvajalcev mleka. Poznejše številke, ki zajemajo obdobje do julija 2010, kažejo večji odziv proizvodnje na povišanje cen mleka.

Ker mlečne kvote postajajo čedalje manj pomembne, se lahko dobava mleka EU bolje odzove na tržne priložnosti, odziv kmetov na cenovne signale je manj izkrivljen, s prestrukturiranjem pa se lahko doseže večja učinkovitost.

V državah članicah, kjer so kvote še vedno presežene, pa gre verjetno za posledico tega, da nekateri proizvajalci dosegajo zadosten pribitek na stroške, da lahko prevzamejo tveganje prekoračitve dobav in v celoti izkoristijo svoje zmogljivosti v upanju, da drugi svojih v celoti ne bodo. Tem kmetom se zdi povečevanje proizvodnje kljub njenemu vplivu na nižje cene potrebno za pokrivanje investicijskih stroškov, pod pogojem, da cene pokrivajo mejne proizvodne stroške. Za nekatere države članice, kjer je sektor predelave mleka in mlečnih izdelkov izvozno usmerjen, pa je pomembno tudi to, da jim prodajni program omogoča, da proizvajajo za izvozne trge in najdejo trg za svoje proizvode.

2.2. Nižanje cen mlečnih kvot

Eden glavnih znakov „nežnega pristanka“ je postopno zmanjševanje „dohodka od kvot“. Dohodek od kvot je opredeljen kot razlika med ceno na podlagi kvote (ki je višja od tržne cene, kadar so kvote zavezujoče) in mejnimi proizvodnimi stroški. Dober pokazatelj dohodka od kvot je cena kvote. Kot je podrobno prikazano v Prilogi V, se cena mlečne kvote znižuje s čedalje krajšo dobo režima kvot in je v večini držav članic že nizka ali blizu ničelne vrednosti. Razmere je mogoče obravnavati s treh vidikov:

1) Države članice, kjer so dobave mleka precej pod zgornjimi vrednostmi kvot

V državah članicah, kjer so dobave mleka precej pod zgornjimi vrednostmi kvot, je cena mlečne kvote že zdaj zelo nizka ali celo enaka ničelni vrednosti. V nekaterih izmed teh držav članic so bile sprejete nacionalne upravne ureditve, ki določajo vsakoletno nižanje cene kvote tako, da bi ta do leta 2015 dosegla ničelno vrednost.

V državah članicah, kjer cena kvote ni upravno določena, temveč je že zdaj zelo nizka ali enaka ničelni vrednosti, se ne pričakuje, da bodo cene kvot veliko odstopale od trenutnih ravni, pod pogojem, da bodo ravni proizvodnje sledile najnovejšim gibanjem. V državah članicah, kjer deluje trg za kvote, pa imajo mlečne kvote še vedno določeno ceno, ne glede na to, da se ne plačujejo nikakršne presežne dajatve. S približevanjem letu 2015 bodo vse kvote popolnoma izgubile vrednost, saj se zmanjšuje njihov pomen za trg, obdobje odpisa pa se skrajšuje.

2) Države članice, kjer so dobave mleka blizu zgornjih vrednosti kvot

V državah članicah, kjer so dobave mleka blizu zgornjih vrednosti kvot, na ceno kvot vplivajo napovedi ali pričakovanja glede presežne dajatve. Če nacionalne mlečne kvote niso dovolj izkoriščene, se cene kvot znižajo. Po napovedih naj bi se v prihodnosti odkupi kvot še naprej zmanjševali, dokler ne bodo dosegli ničelne vrednosti, opazna pa bodo nihanja zaradi presežne proizvodnje in cen mleka.

3) Države članice, kjer dobave mleka presegajo kvote

V omejenem številu držav članic, kjer dobave mleka presegajo kvote, so cene kvot še vedno razmeroma visoke in so se v zadnjem času še povišale. V teh državah članicah se zdi, da so proizvajalci dovolj konkurenčni ali da morajo v celoti izkoristiti svoje zmogljivosti, da bi lahko še naprej proizvajali, na koncu pa morajo plačati presežno dajatev. V teh državah članicah ni mogoče zagotoviti „nežnega pristanka“.

2.3. Pričakovan razvoj in analiza občutljivosti

Razvoj proizvodnje mleka po odpravi kvot je odvisen od več dejavnikov: stanja SKP po letu 2013 (tržni ukrepi, neposredna plačila, razvoj podeželja), proizvodnih stroškov, okoljskih obveznosti, alternativnih možnosti v smislu delovnih mest in proizvodnje ter razvoja na nacionalnih in mednarodnih trgih mleka, vključno s cenami mleka.

Na podlagi ekonometričnega modela, ki ga GD za kmetijstvo in razvoj podeželja uporablja za pripravo srednje- in dolgoročnih napovedi, se predvideva, da bo povečanje proizvodnje mleka v prihodnjih letih ostalo skromno tudi po odpravi režima kvot (glej točko 1.2. zgoraj). V nekaterih nacionalnih študijah je predvidena možnost velikega povečanja proizvodnje mleka, vendar jih večina ni upoštevala stanja za celotno EU-27. Strukturnim presežkom naj bi se izognili s cenovnimi mehanizmi. Različne študije[2], opravljene v povezavi s pregledom zdravstvenega stanja SKP, so pokazale, da naj bi zaradi različnih razlogov le omejeno število držav članic v celoti izkoristilo vse višje mlečne kvote, večina držav članic pa naj bi zaradi pričakovanega splošnega znižanja cen mleka proizvajala manj.

2.4. Države članice na dobri poti do „nežnega pristanka“

Razvoj proizvodnje mleka v primerjavi z mlečnimi kvotami in nižanje cen kvot kažeta, da so države članice na dobri poti do „nežnega pristanka“. V večini držav članic kvote niso več pomembne pri omejevanju proizvodnje, cena kvot pa je že dosegla ničelno vrednost ali je na dobri poti, da jo doseže.

V povezavi s pregledom zdravstvenega stanja SKP in odpravo kvot je bil sektor mleka dodan tako imenovanim „novim izzivom“ v okviru drugega stebra SKP, v katerem so za obvladovanje teh novih izzivov predvideni dodatni modulacijski skladi. S tem je zagotovljena dodatna podpora proizvajalcem mleka pri pripravi na prenehanje kvot.

3. SKLEPNE UGOTOVITVE

V sektorju mleka je bilo obdobje med letoma 2007 in 2009 zaznamovano z veliko nestanovitnostjo cen. Od takrat so se razmere na trgu izboljšale, napovedi pa so pretežno pozitivne.

Na splošno sektor mleka postopoma prehaja v večjo tržno usmerjenost. Na ta proces je vplivala gospodarska kriza v letih 2008 in 2009. Nestanovitnost, ki je običajen pojav v tržno usmerjenem sektorju, je postala izrazitejša in zato tudi škodljiva zaradi sovpadanja zunanjih dejavnikov, med drugim upada porabe gospodinjstev kot posledice manjše kupne moči zaradi gospodarske krize.

Večina držav članic je na dobri poti do „nežnega pristanka“. Cene mlečnih kvot so zelo nizke – v nekaterih državah članicah so že dosegle ničelno vrednost, v večini drugih držav članic pa se znižujejo in naj bi ničelno vrednost dosegle do leta 2015. V večini držav članic, zlasti v novih državah članicah, mlečne kvote nimajo več pomena pri omejevanju proizvodnje, v številnih državah članicah pa je tržna usmerjenost že poslala vodilno načelo.

Ugotovljeno je, da v teh okoliščinah ni razlogov za ponovno proučitev odločitev glede pregleda zdravstvenega stanja SKP v zvezi s postopnim povišanjem kvot in prenehanjem režima kvot 1. aprila 2015.

Da bi dodatno olajšala odpravo kvot leta 2015, želi Komisija dati v proučitev nadaljnje ukrepe, ki bi bili v pomoč pri doseganju „nežnega pristanka“: da bi se povečala ozaveščenost ter okrepila odgovornost nosilcev dejavnosti v mlekarski verigi, da bi bolje upoštevali tržne signale in ponudbo prilagodili povpraševanju, bi bilo treba povečati preglednost, kot je to poudarila skupina na visoki ravni za mleko. Poleg informacijskih sistemov, ki so že vzpostavljeni, bodo organizirani sestanki strokovnjakov Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov in Svetovalne skupine za mleko, na katerih bodo spremljali razvoj trga, da bi ocenili razmere na trgu in tržne obete.

V primeru resne neuravnoteženosti bi lahko Komisija kot dodatno orodje za stabilizacijo trga in kot izreden ukrep, če bi se drugi ukrepi, ki so na voljo v okviru enotne SUT, izkazali za nezadostne, proučila možnost sistema na podlagi člena 186 Uredbe o enotni SUT („klavzula o motnjah“), ki bi proizvajalcem mleka omogočil, da prostovoljno zmanjšajo svojo dobavo v zameno za nadomestilo. Izkušnje, pridobljene med mlečno krizo, so pokazale, da je lahko dovolj že, če se s trga umakne 1 ali 2 % celotne proizvodnje mleka, da se popravijo neuravnoteženosti in se ponovno vzpostavi stabilnost, kot je navedeno v točki 1.1. zgoraj.[3]

Drugo poročilo bo predloženo do konca leta 2012.

Priloge: I. Gibanje cen mleka

II. Odkupne cene mleka v različnih državah članicah

III. Srednjeročne napovedi v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

IV. Proizvodnja mleka v primerjavi s kvotami

V. Gibanje cen mlečnih kvot v EU

PRILOGA I: Gibanje cen mleka

[pic]

PRILOGA II: Odkupne cene mleka v različnih državah članicah

avgust 2010/avgust 2009

[pic]

PRILOGA III: Srednjeročne napovedi v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Diagram 1: Dobava mleka in velikost črede

[pic]

Diagram 2: Predviden razvoj dobave mleka v primerjavi s kvotami

[pic]

Diagram 3: Uravnoteženost trga sira

[pic]

Diagram 4: Uravnoteženost trga masla

[pic]

Diagram 5: Uravnoteženost trga posnetega mleka v prahu

[pic]

Diagram 6: Napovedi cen na svetovnem trgu

[pic]

PRILOGA IV: Proizvodnja mleka v primerjavi s kvotami

[pic]

[pic] [pic]

PRILOGA V: Gibanje cen mlečnih kvot v EU

[pic]

[1] V Napovedi OECD in FAO za kmetijstvo za obdobje 2010–2019 cene na svetovnem trgu temeljijo na ponujenih cenah za Oceanijo.

[2] Economic analysis of the effects of the expiry of the EU milk quota system (Gospodarska analiza učinkov odprave sistema mlečnih kvot EU, glej http://ec.europa.eu/agriculture/analysis/external/milk/index_en.htm),

Economic Impact of the Abolition of the Milk Quota Regime – Regional Analysis of the Milk Production in the EU (Posledice odprave režima mlečnih kvot na gospodarstvo – Regionalna analiza proizvodnje mleka v EU, glej http://ec.europa.eu/agriculture/analysis/external/milkquota/index_en.htm).

[3] Ocena takega sistema, vključno z njegovimi finančnimi posledicami, bo opravljena ob predstavitvi možnega predloga.