[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 17.11.2010

COM(2010) 674 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pokličite 116 000 – Posebna evropska klicna številka za pogrešane otroke

KAZALO

Uvod ….. 3

1. Katere ovire preprečujejo uvedbo posebne klicne številke 116000? 4

1.1. Ukrepi do aktiviranja posebne klicne številke 116000 4

1.2. Katere težave so bile ugotovljene? 4

1.2.1. Pomanjkanje informacij 5

1.2.2. Stroški delovanja posebne klicne številke 5

1.2.3. Stroški klica na posebno klicno številko 6

2. Najboljše prakse 6

2.1.1. Pomanjkanje informacij 6

2.1.2. Postopek dodelitve številke 7

2.1.3. Stroški delovanja 7

2.1.4. Telekomunikacijski stroški 7

3. Skupna minimalna merila, ki zagotavljajo visoko kakovost storitev 7

Sklepne ugotovitve 8

UVOD

Po vsej EU vsak dan izginevajo otroci. Ampak na koga naj bi se obrnili starši pogrešanega otroka? Ker čedalje več državljanov Unije živi, dela in potuje v druge države EU, je nadvse pomembno, da pri dostopu do osnovnih storitev niso odvisni od „lokalnega znanja“. Posebne klicne številke, na katerih je mogoče prijaviti pogrešane otroke, že obstajajo v več državah članicah, a se med temi državami razlikujejo.

Evropska komisija je 15. februarja 2007 sprejela Odločbo[1], v skladu s katero morajo države članice rezervirati šestmestno območje oštevilčenja, ki se začenja s „116“, za storitve z družbeno vrednostjo v EU. Telefonska številka 116000 je bila prva številka, ki je bila v vseh državah članicah rezervirana kot posebna klicna številka, na kateri je mogoče prijaviti pogrešane otroke. To je bil eden prvih praktičnih ukrepov, sprejetih na podlagi Sporočila Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“[2]. S kombinacijo „ista številka – ista storitev“ se bo zagotovilo, da bo ista storitev po vsej Evropski uniji vedno povezana z isto številko. Z uvedbo iste posebne klicne številke bo otrokom in staršem v stiski lažje poiskati pomoč, kadar bodo zunaj svoje države članice izvora, na primer če bi otrok izginil med družinskimi počitnicami.

Komisija je junija 2008 države članice[3] pozvala, naj ji pošljejo podrobne podatke o uvedbi posebne klicne številke 116000. Rezultati tega pregleda so pokazali, da države članice niso veliko storile, da bi razširile informacijo o tej telefonski številki. Zato je pri uvedbi te posebne klicne številke za pogrešane otroke po vsej EU prišlo do zamude. V revizijo „telekomunikacijskega svežnja“, sprejetega novembra 2009, je bila vključena nova obveznost[4] za države članice, in sicer da si morajo po najboljših močeh prizadevati za aktiviranje te posebne klicne številke. Države članice morajo to določbo v svoje nacionalne zakonodaje prenesti do 25. maja 2011. Komisija želi zagotoviti, da bi posebna klicna številka 116000 delovala brezhibno povsod po EU.

Več kot tri leta po sprejetju Odločbe Komisije 2007/116/ES razmere še zdaleč niso zadovoljive. Posebna telefonska številka 116000 trenutno deluje le v 13 državah članicah, to so Belgija, Danska, Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in Združeno kraljestvo[5].

To sporočilo ima dvojni namen. Komisija po eni strani ponovno poziva države članice, naj kot prednostno nalogo uvedejo posebno klicno številko za pogrešane otroke. Po drugi strani pa namerava Komisija zagotoviti storitve enako visoke kakovosti po vsej Uniji.

Zato namerava državam članicam, ki še niso uvedle posebne klicne številke, zagotoviti praktično pomoč, s tem da opozori na doslej ugotovljene težave in omogoči lažjo izmenjavo najboljših praks.

Sporočilo je razdeljeno na več oddelkov: v prvem so opredeljene ovire, ki preprečujejo uvedbo posebne klicne številke v tistih državah članicah, v katerih ta storitev še vedno ne deluje. V drugem so opredeljene najboljše prakse in rešitve, ki bi zadevnim državam članicam pomagale prebroditi ugotovljene težave. Tretji oddelek pa vsebuje predloge skupnih minimalnih meril, ki zagotavljajo visoko kakovost storitev za posebno klicno številko.

KATERE OVIRE PREPREčUJEJO UVEDBO POSEBNE KLICNE šTEVILKE 116000?

Ukrepi do aktiviranja posebne klicne številke 116000

V skladu s pogoji Odločbe Komisije 2007/116/ES (v nadaljnjem besedilu: Odločba) morajo države članice rezervirati številko 116000 kot posebno klicno številko za pogrešane otroke. Ko države članice sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe , morajo nato objaviti, da je številka prosta , tako da se lahko vložijo vloge za pravico do uporabe te številke. Rok za uskladitev s temi zahtevami je bil 31. avgust 2007. Ta pogoj so izpolnile vse države članice.

Države članice morajo to številko nato dodeliti organizaciji (kot je nevladna organizacija ali telekomunikacijski operater). Do zdaj je ta korak izvedlo le 14 držav članic[6].

Po tej dodelitvi si morajo države članice po svojih najboljših močeh prizadevati, da bi zagotovile brezhibno delovanje te posebne klicne številke.

Katere težave so bile ugotovljene?

Odbor za komunikacije, ki je bil vzpostavljen z Direktivo 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, zagotavlja državam članicam sredstvo, s katerim poročajo Komisiji o uvajanju posebne klicne številke.

Komisija je 29. junija 2010 poslala vprašalnik državam članicam in več kot 30 organizacijam, ki zagotavljajo storitve z družbeno vrednostjo prek številk, ki se začenjajo s „116“[7]. Ta vprašalnik je namenjen zbiranju informacij o i) stroških (splošnih ter v zvezi s telekomunikacijami kot takimi), ii) financiranju storitev, iii) številu obravnavanih klicev, iv) tehničnih vidikih in v) drugih pomembnih vprašanjih.

Na podlagi zbranih podatkov se zdi, da uvajanje posebne klicne številke za pogrešane otroke upočasnjujeta dve ključni zadevi: pomanjkanje informacij in stroški.

Pomanjkanje informacij

Več ponudnikov storitev poroča, da postopek dodeljevanja ovira pomanjkanje informacij o tem, da je številka 116000 rezervirana kot posebna klicna številka za pogrešane otroke. Ta ugotovitev je bila potrjena z nedavno študijo, sofinancirano v okviru programa Daphne III, ki jo je izvedla organizacija Missing Children Europe[8], in s predhodnimi rezultati študije z naslovom „Evaluation of the Impact of the EU Instruments Affecting Children’s Rights“[9].

Po mnenju vprašanih je zaradi pomanjkanja informacij vloge predložilo manj potencialnih ponudnikov storitev, ker niso vedeli, da je številka na voljo. Potencialni ponudniki storitev so se tudi soočili z nezadostnimi informacijami o tem, na kateri javni organ naj se obrnejo, da zaprosijo za dodelitev, nezadostnimi informacijami o postopkih, ki jih morajo upoštevati, ter s pomanjkanjem usklajenosti med organi držav članic in državnimi regulativnimi organi.

Poleg tega je bilo kot težava ugotovljeno še, da javnost o obstoju posebnih klicnih številk za pogrešane otroke ni dovolj obveščena.

Stroški delovanja posebne klicne številke

Glavna težava, ki so jo ugotovili ponudniki storitev, so stroški delovanja posebne klicne številke. Navedli so, da je financiranje eden izmed dejavnikov, ki ovira uvedbo in delovanje posebnih klicnih številk.

V Odločbi je storitev 116000 opisana kot: Storitev (a) sprejema klice s prijavami o pogrešanih otrocih in jih posreduje policiji; (b) osebam, odgovornim za pogrešane otroke, svetuje in jih podpira; (c) podpira preiskavo. Poleg tega se v posebnih pogojih glede pravice do uporabe številke 116000 zahteva, da je storitev na voljo 24 ur na dan, sedem dni na teden in po vsej državi. Vprašani so navedli, da je treba imeti v skladu s to zahtevo usposobljeno osebje ter posebno znanje in izkušnje, ki ga v okviru brezplačne pomoči prostovoljcev ni lahko najti. Navedli so tudi, da storitev ne bi smela biti na voljo le v jeziku zadevne države članice (saj državljani EU, ki potujejo v drugo državo članico, pogosto ne govorijo jezika te države članice). Stroški, povezani z jezikovnim usposabljanjem osebja, so lahko prav tako visoki.

Ponudniki storitev nimajo vedno možnosti nositi stroškov za osebje in drugih upravnih stroškov za posebne klicne številke. V nekaterih primerih morajo tudi telekomunikacijske stroške kriti ponudniki storitev (po ocenah pomenijo približno 5 % celotnega proračuna[10]).

Trije najpomembnejši viri financiranja so: javna sredstva, sheme družbene odgovornosti gospodarskih družb („Corporate Social Responsibility“) in zasebna sredstva. Finančne ureditve se med državami članicami razlikujejo.

Stroški klica na posebno klicno številko

Večina ponudnikov storitev je navedla, da posebna klicna številka 116000 ni nujno vedno na voljo uporabnikom gostovanja v tujih mobilnih omrežjih in osebam, ki kličejo iz tujine (mednarodni klici). To bi bilo v nasprotju z namenom enotne številke 116000, saj na primer starši in otroci, ki potujejo, ne bi mogli poklicati te posebne klicne številke s svojih mobilnih telefonov.

Organizacije, ki zagotavljajo storitve klicne številke za pomoč, ali sponzorski telekomunikacijski operaterji morda niso pripravljeni (ali sposobni) kriti stroškov teh klicev. Ker mora biti posebna klicna številka 116000 brezplačna, mora stroške klica običajno kriti ponudnik storitev, ki sprejema klice. Za ponudnike storitev s statusom dobrodelne organizacije se lahko to izkaže kot težavno glede na to, da lahko stroški v zvezi z gostovanjem v tujih omrežjih precej obremenijo njihov proračun.

Predpisi glede brezplačnih številk se med državami članicami razlikujejo. Oznaka, da je številka brezplačna, ne zagotavlja, da je dostop do številke dejansko brezplačen za vse vrste oseb, ki kličejo. Odločba državam članicam ne nalaga nikakršne obveznosti kot take, s katero bi se zagotovilo, da bi bili klici na posebno klicno številko za pogrešane otroke, brezplačni. To je v nasprotju s pravnim okvirom EU, ki se uporablja za številke za klic v sili – 112, ki od držav članic zahteva, naj zagotovijo, da lahko končni uporabniki kadar koli brezplačno pokličejo službe za ukrepanje v nujnih primerih.

Še ena zadeva, ki so jo navedli vprašani v zvezi s položajem uporabnikov mobilnih telefonov, ki potujejo prek države članice ali v drugo državo članico, je povezana s pomanjkanjem veljavnih sporazumov o kritju stroškov gostovanja v tujem omrežju.

NAJBOLJšE PRAKSE

Na podlagi povratnih informacij Odbora za komunikacije, rezultatov vprašalnika in ugotovitve študije v okviru programa Daphne III, ki jo je izvedla organizacija Missing Children Europe, obstajajo v več državah članicah primeri dobrih praks, kako najbolje rešiti največje težave na tem področju.

Pomanjkanje informacij

Organizacija Missing Children Europe je 25. maja 2009 ob podpori programa Daphne III začela obširno kampanjo za ozaveščanje javnosti o posebni klicni številki z razdeljevanjem plakatov, letakov in zapestnic v 10 državah članicah.

Francija je leta 2009 začela informacijsko kampanjo, ki je zajemala več kot 50 000 plakatov ter usklajenih ukrepov s policijo in žandarmerijo.

Postopek dodelitve številke

Madžarski organi so organizirali konferenco z madžarskimi telekomunikacijskimi operaterji o uvedbi številke 116000 v madžarski sistem oštevilčenja. Britanski državni regulativni organ je pozval vlado Združenega kraljestva, naj mu pomaga izbrati ponudnika storitev, ki bi mu dodelili posebno klicno številko.

V nekaterih državah je državni regulativni organ sodeloval z ministrstvom za notranje zadeve, ki je z določitvijo posebnih meril zagotovil, da je bil izbran najboljši ponudnik storitev za posebno klicno številko z uporabo rešeta posebnih meril ( Francija ).

Stroški delovanja

Na Madžarskem se skupni stroški posebne klicne številke deloma financirajo z javnimi sredstvi kot del nacionalnega programa za varstvo otrokovih pravic.

Na Portugalskem je ponudniku storitev uspelo pridobiti javna sredstva za celotno opravljanje storitve.

V Belgiji dobiva operater donacijo nacionalne loterije, ki se vsako leto obnovi in deluje na podlagi javno-zasebnega partnerstva.

Grški ponudnik zagotavlja storitev brez kakršnih koli stroškov, vse stroške namreč krije telekomunikacijski operater v okviru svojega programa družbene odgovornosti podjetja.

Nekatere države članice (npr. Belgija in Francija ) so posebno klicno številko spremenile v številko za klic v sili, kar pomeni, da so svoje nekdanje številke za klic v sili preklopile na posebno klicno številko. Kot številka za klic v sili se storitev, zagotovljena na podlagi javno-zasebnega partnerstva, krije iz javnih sredstev.

Telekomunikacijski stroški

Telekomunikacijski operaterji na Portugalskem in v Romuniji so se strinjali, da bodo pokrili telefonske stroške. Na Poljskem so se vsi mobilni operaterji strinjali, da ponudnikom storitev ne bodo zaračunavali telefonskih stroškov. Zato je storitev brezplačna, tako za osebo, ki kliče, kot za ponudnika storitev.

Na Madžarskem je ponudnik storitev pristal na pogajanja o „komercialni ceni“, ki je določena kot najnižja cena, ki se zaračuna srednje veliki poslovni stranki.

SKUPNA MINIMALNA MERILA, KI ZAGOTAVLJAJO VISOKO KAKOVOST STORITEV

Ko bo posebna klicna številka delovala v vseh državah članicah, je pomembno, da se po vsej Evropski uniji zagotovi storitev visoke kakovosti, tako da lahko starši in otroci računajo na enako pomoč, ne glede na to, kje se nahajajo. Čeprav je v Odločbi poudarjeno, da morajo imeti ljudje, ki potujejo po Evropi, na voljo enako storitev, obstajajo dokazi, da se storitve osebam, ki se po izginotju otroka s klicem obrnejo po pomoč na obstoječe posebne klicne številke, med seboj razlikujejo.

Poleg zahtev iz Odločbe (storitev mora biti na voljo 24 ur na dan, sedem dni na teden in po vsej državi) ter druge ustrezne veljavne zakonodaje, kot so pravila o varstvu podatkov, se lahko določi več minimalnih meril, ki zagotavljajo visoko kakovost storitve, jasno podobo pa dobivajo tudi že najboljše prakse, ki temeljijo na izkušnjah več držav članic:

- Storitev mora biti na voljo v jeziku države članice in vsaj še v angleščini.

Na primer v Romuniji je storitev na voljo tudi v francoščini, angleščini in španščini. V Grčiji je storitev na voljo tudi v angleščini.

- Uslužbenci ponudnika storitve morajo biti usposobljeni za opravljanje dodeljenih nalog, vključno s posebnim usposabljanjem o načinu ravnanja z otroki glede na njihovo starost in zrelost.

Usmerjeno usposabljanje je organizirano za operaterje v Romuniji , na Madžarskem in v Španiji , kjer so uslužbenci po poklicu ponavadi socialni delavci ali psihologi. Operaterji posebne klicne številke obiskujejo program usposabljanja o postopkovnih pravilih in o načinu primernega odziva na klice, pri katerih se srečujejo s čustvi, kot sta jeza ali panika.

- Mednarodne primere je treba predložiti ustreznim organom.

- Ko je primer zaključen, je treba po potrebi ponuditi možnost nadaljnjega ukrepanja.

Čeprav ta praksa ni ustaljena, belgijski ponudnik storitve nadalje ukrepa pri posameznih primerih po telefonu, tako da otroka in/ali družino preusmeri k drugim službam ali organizacijam, ki jim lahko nudijo nadaljnjo podporo.

- Med ponudnikom storitev ter nacionalnimi organi pregona in/ali pravosodnimi organi je treba podpisati sporazume o sodelovanju.

Primeri sporazumov med ponudniki storitev ter nacionalnimi organi pregona in/ali pravosodnimi organi že obstajajo v Romuniji, Španiji, Franciji , na Portugalskem in v Belgiji .

Sklepne ugotovitve

Sveženj ukrepov za reformo telekomunikacijskih storitev pooblašča Komisijo, da sprejme tehnične izvedbene ukrepe, s katerimi bo zagotovila učinkovito uvajanje območja oštevilčenja, ki se začenja s „116“, zlasti za posebno klicno številko 116000 za pogrešane otroke. Te ukrepe je treba sprejeti brez poseganja v organizacijo navedenih storitev, ukrepi tudi ne smejo vplivati nanje, saj ostajajo v izključni odgovornosti držav članic.

Komisija bo državam članicam še naprej nudila podporo pri nemotenem uvajanju in popolnem delovanju posebnih klicnih številk za pogrešane otroke. Za to bo Komisija še naprej spremljala in ocenjevala razmere s pomočjo dela Odbora za komunikacije.

Komisija bo tudi organizirala letne sestanke na visoki ravni z vsemi zainteresiranimi stranmi, dokler ne bo posebna klicna številka delovala v vseh državah članicah. Ti sestanki bodo namenjeni ozaveščanju javnosti, izmenjavam najboljših praks in opredelitvi praktičnih sredstev, s katerimi se zagotovi, da bodo posebne klicne številke začele delovati ter ponujati storitve visoke kakovosti v vseh državah članicah. Ti sestanki bodo potekali okrog 25. maja vsako leto, s čimer se bo obeležil mednarodni dan pogrešanih otrok ter izrazila solidarnost s pogrešanimi otroki in njihovimi družinami.

Komisija je odločena zagotoviti, da bo posebna klicna številka v celoti delovala po vsej EU ter bo še naprej skrbno spremljala napredek, dosežen na nacionalni ravni. Če v razumnem roku ne bo vidnega nadaljnjega napredka, bo Komisija proučila možnost predložitve zakonodajnega predloga, s čimer bo poskrbela, da bo vse otroke in starše od pomoči ločil le telefonski klic, ne glede na to, kje v EU se nahajajo.

PRILOGA

Stanje uvajanja številke 116000 |

Država članica | 116000 | 116000 |

dodeljena | delujoča |

Avstrija |

Belgija | X | X |

Bolgarija |

Ciper |

Češka |

Danska | X | X |

Estonija |

Finska |

Francija | X | X |

Nemčija |

Grčija | X | X |

Madžarska | X | X |

Irska |

Italija | X | X |

Latvija |

Litva |

Luksemburg |

Malta | X |

Nizozemska | X | X |

Poljska | X | X |

Portugalska | X | X |

Romunija | X | X |

Slovaška | X | X |

Slovenija |

Španija | X | X |

Švedska |

Združeno kraljestvo | X | X[11] |

[1] Odločba Komisije 2007/116/ES z dne 15. februarja 2007 o rezervaciji nacionalnega območja oštevilčenja, ki se začenja s „116“, za usklajene številke za usklajene storitve z družbeno vrednostjo (UL L 49, 17.2.2007, str. 30–33), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2009/884/ES. Za več informacij glej tudi: http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/current/pan_european/index_en.htm.

[2] Sporočilo Komisije COM(2006) 367 konč. z dne 4. julija 2006: „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“, na spletni strani:http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2006:0367:FIN:SL:PDF.

[3] Odbor za komunikacije je bil vzpostavljen z Direktivo 2002/21/ES. Države članice prek tega odbora poročajo Komisiji o njihovi uvedbi posebne klicne številke. Odbor za komunikacije, COCOMM 08-06 in COCOMM 08-18,http://circa.europa.eu/Public/irc/infso/cocom1/library?l=/public_documents_2008.

[4] Člen 27a Direktive o univerzalnih storitvah (Direktiva 2009/136/ES, ki spreminja Direktivo 2002/22/ES) določa, naj države članice spodbujajo uvedbo posebnih številk v območju oštevilčenja, ki se začenja s „116“; na svojem ozemlju spodbujajo zagotavljanje storitev, za katere so te številke rezervirane; zagotovijo, da lahko končni uporabniki invalidi v največji možni meri uporabljajo te storitve ter da so državljani ustrezno obveščeni o obstoju in uporabi teh storitev. Države članice si poleg splošnih ukrepov v zvezi s številkami v območju oštevilčenja „116“, kar se da prizadevajo, da imajo državljani dostop do posebne klicne številke za prijavo pogrešanih otrok. Ta storitev je na voljo na številki „116000“. UL L 337, 18.12.2009, str. 11.

[5] V Združenem kraljestvu številka deluje le delno.

[6] Belgija, Danska, Francija, Grčija, Madžarska, Malta, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in Združeno kraljestvo.

[7] Odbor za komunikacije COCOMM10-30, 14. oktober 2010. Poročilo je na voljo na: http://circa.europa.eu/Public/irc/infso/cocom1/library?l=/public_documents_2010.

[8] Organizacija Missing Children Europe je Evropska federacija za pogrešane in spolno zlorabljene otroke. Kot krovna organizacija zastopa 24 nevladnih organizacij, dejavnih v 16 državah članicah Evropske unije in Švici.

[9] Litvanski inštitut za javni red in upravljanje izvaja za Komisijo oceno z naslovom „Evaluation of the Impact of the EU Instruments Affecting Children’s Rights with a View to Assessing the Level of Protection and Promotion of Children’s Rights in the EU“ (ocena učinka instrumentov EU, ki vplivajo na otrokove pravice, da se oceni raven varstva in spodbujanje otrokovih pravic v EU). Končno poročilo bo objavljeno na strani:http://ec.europa.eu/justice/policies/children/policies_children_intro_en.htm.

[10] Vir: Odbor za komunikacije COCOMM10-30, 14. oktober 2010.

[11] Le deloma delujoča.