[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.2.2007

COM(2007)49 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU SVETU IN ODBORU REGIJ

o enakosti med spoloma – 2007

KAZALO

1. Uvod 3

2. Glavno dogajanje 3

2.1 Politike in zakonodaja 3

2.2 Razlike med ženskami in moškimi 5

3. Strateški izzivi in usmeritve 6

3.1 Odprava razlik med spoloma na trgu dela 6

3.2 Spodbujanje večjega ravnovesja med spoloma pri delitvi zasebnih in družinskih obveznosti 7

3.3 Zagotavljanje popolne podpore politik enakosti med spoloma s politikami kohezije in razvoja podeželja 8

3.4 Zagotoviti dejansko izvajanje predpisov 8

4. Sklepne ugotovitve 9

ANNEX 10

1. UVOD

Evropski svet je marca 2003 zahteval od Komisije, da mu letno poroča o doseženem napredku pri spodbujanju enakosti med spoloma in o smernicah za vključitev vidika moški-ženske v različne politike. To je četrto poročilo, s katerim se izpolnjuje ta zahteva.

Glede vprašanja enakosti med spoloma v EU sta v letu 2006 pomembna dva dogodka: Komisija je sprejela časovni načrt o enakosti med spoloma za obdobje 2006–2010, Evropski svet pa pakt za enakost med spoloma. Ti dve ključni pobudi pričata o aktivnem zavzemanju EU pri uresničevanju cilja, da se doseže dejanska enakost med spoloma.

EU, danes razširjena na 27 držav članic, se pripravlja na praznovanje petdesete obletnice politike enakosti med spoloma in proslavitev evropskega leta enakih možnosti za vse. Poleg tega se politika enakosti kaže kot rdeča nit pri dveh vprašanjih, ki sta v središču pozornosti: vprašanju rasti in zaposlovanja ter vprašanju demografskih sprememb. Potrebovala bo polno podporo kohezijske politike, katere novo programsko obdobje se bo začelo leta 2007.

2. Glavno dogajanje

2.1 Politike in zakonodaja

S sprejetjem načrta za enakost med ženskami in moškimi [1] 1. marca 2006 je Komisija opredelila svoje prednostne naloge in okvir delovanja za spodbujanje enakosti do leta 2010, s čimer nadaljuje nalogo spodbujanja enakosti med spoloma in skrbi, da vse njene politike prispevajo k temu cilju. Časovni načrt pomeni zavezo Komisije, da bo nadaljevala in okrepila svoje delo na tem področju. Vsako leto bo sestavljeno podrobno poročilo o spremljanju.

Na zasedanju Evropskega sveta 23. in 24. marca 2006 so države članice odobrile Evropski pakt za enakost med spoloma [2]. Pakt izraža željo držav članic, da se odločno zavzamejo za izvajanje politik, ki bodo spodbudile zaposlovanje žensk, in zagotovijo večje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, da bi bili kos demografskim izzivom. Za izpolnitev barcelonskih ciljev[3] je s tega vidika zelo pomemben razvoj otroškega varstva.

Staranje prebivalstva je skupaj z upadanjem rodnosti velik izziv za naše družbe, na kar opozarja Sporočilo o demografski prihodnosti Evrope[4], ki ga je Komisija sprejela 12. oktobra 2006. Jasno se kaže, da bodo politike enakosti med spoloma občutno prispevale k reševanju tega vprašanja: po eni strani s spodbujanjem zaposlovanja žensk, s čimer naj bi nadomestili predvideno upadanje števila aktivnega prebivalstva, po drugi strani pa s podporo uresničevanja individualnih odločitev žensk in moških, vključno z odločitvijo o številu otrok, ki jih želijo imeti.

Obenem je Komisija začela formalno posvetovanje s socialnimi partnerji [5] o možni usmeritvi skupnih ukrepov glede usklajevanja poklicnega, zasebnega in družinskega življenja, vključno s pospeševanjem oblik prožnega dela, razvoja varstvenih in negovalnih služb ter morebitno spremembo sedanjih določb o porodniškem in starševskem dopustu[6].

Zakonski okvir enakosti med spoloma se je občutno izboljšal, ko je bila junija 2006 sprejeta direktiva[7], ki poenostavlja in posodablja obstoječo zakonodajo Skupnosti o enakem obravnavanju moških in žensk pri zaposlovanju. Večja razumljivost zakonodaje naj bi spodbudila njeno boljšo uporabo in s tem prispevala k doseganju cilja o „boljšem sprejemanju zakonodaje“. Države članice bodo morale poskrbeti za prenos direktive v svojo nacionalno zakonodajo najpozneje do avgusta 2008. V zvezi s prenosom direktive iz leta 2002 o enakem obravnavanju[8] je bil proti devetim državam članicam uveden postopek za ugotavljanje kršitev, od tega so konec leta 2006 štirje postopki še vedno v teku.

Uredba o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov je bila sprejeta decembra 2006.[9] Naloga inštituta je, da zagotovi izdatno strokovno pomoč pri razvoju politik enakosti med spoloma.

Leta 2006 so bili sprejeti novi predpisi o strukturnih skladih [10] in strateške usmeritve Skupnosti v zvezi s kohezijo[11] za obdobje 2007–2013, ki predvidevajo tako posebne ukrepe kot vključitev vidika enakosti v vse izvajane ukrepe[12]. Njihova uvedba bo v glavnem v pristojnosti držav članic, ki jih bodo izvajale z nacionalnimi strateškimi referenčnimi okviri in operativnimi programi. Uredba o Evropskem skladu za razvoj podeželja prav tako vključuje načelo enakosti med moškimi in ženskami[13] pri politiki podpore razvoju podeželja. Sicer program Skupnosti Progress[14] vsebuje oddelek, ki je posvečen enakosti med ženskami in moškimi v podporo uvedbi politike Skupnosti o enakosti spolov na področju zaposlovanja in socialne solidarnosti.

Revščina pogosto prizadene ženske, zlasti med starejšimi osebami ali enostarševskimi družinami. Sicer pa sistemi zdravstvenega varstva in socialne zaščite ne upoštevajo vedno različnih potreb žensk in moških. Zato je spodbujanje enakosti med spoloma dobilo mesto med splošnimi cilji novega okvira za proces socialne zaščite in socialne vključenosti , ki ga je marca 2006 sprejel Evropski svet.[15] Njegovo izvajanje bi moralo pomagati pri vodenju politik, s katerimi naj bi na teh področjih zmanjšali razlike med ženskami in moškimi.

Na področju nasilja in trgovine z ljudmi je Komisija v sporočilu iz avgusta 2006 predstavila akcijski načrt za merjenje kriminalitete in kazenskega sodstva[16], vključno s področji trgovine z ljudmi, nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Tako se bo lahko občutno izboljšalo poznavanje teh nadlog, katerih glavne žrtve so ženske.

Enakost med spoloma je priznana kot dejavnik gospodarskega razvoja tudi v okviru zunanjih odnosov EU. Komisija pripravlja za začetek leta 2007 sporočilo o vključitvi enakosti med spoloma v razvojno sodelovanje . Sicer je bil novembra 2006 v okviru partnerstva Euromed sprejet petletni akcijski načrt o okrepitvi vloge žensk v družbah sredozemskih držav . Ta načrt je okvir, v katerem bodo EU in sredozemske države sodelovale pri krepitvi vloge žensk na socialnem, političnem, gospodarskem in kulturnem področju.

2.2 Razlike med ženskami in moškimi

Zaposlenost žensk je zadnja leta še naprej hitro naraščala, vključno med starejšimi delavkami. Vendar pa to ne sme prikriti nedvomno neugodnega položaja žensk na trgu dela v primerjavi z moškimi. Razlike ostajajo velike in so vedno na škodo žensk. Neskladja v načinih dela in razlikovanje na trgu dela ne nazadujejo, kar se kaže v veliki in stalni razliki v plačilu.

Gonilna sila rasti zaposlovanja v Evropi ostaja ženska delovna sila. Od začetka izvajanja lizbonske strategije leta 2000 so ženske zapolnile šest od osmih milijonov odprtih delovnih mest v EU. Leta 2005 je stopnja zaposlenosti žensk dosegla že dvanajsto zaporedno leto rasti in se ustavila na 56,3 odstotka, kar je 2,7 odstotne točke več kot leta 2000 v primerjavi s povečanjem stopnje zaposlenosti pri moških za 0,1 odstotne točke. Nadaljevanje te pozitivne smeri razvoja[17] bi omogočilo izpolnitev lizbonskega cilja o 60-odstotni zaposlenosti žensk leta 2010. Enako je bila rast stopnje zaposlenosti pri ženskah, starejših od 55 let, veliko hitrejša od rasti pri moških in zdaj dosega 33,7 odstotka, kar je skoraj 7 odstotnih točk več kot leta 2000.

Posledično se je razlika v stopnji zaposlenosti med ženskami in moškimi zmanjšala na 15 odstotnih točk leta 2005, kar pomeni znižanje za 2,6 odstotne točke v petih letih. Treba je pripomniti, da se razlika zelo spreminja glede na starost, saj znaša samo 5,9 odstotne točke pri mladih (15–24 let), 16,7 odstotne točke pri delavcih v starosti od 25 do 54 let in dosega vrh z 18,1 odstotne točke pri starejših od 55 let. Pozitivno gibanje zaposlenosti žensk se kaže tudi v sorazmerno hitrejšem zmanjševanju njihove stopnje brezposelnosti , pri kateri se je razlika v primerjavi z moškimi zmanjšala z 2,8 leta 2000 na 2 leta 2005.

Kljub tem pozitivnim premikom ostajajo zelo očitne čedalje večje težave žensk pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter neenaka razdelitev del v gospodinjstvu in družini. Preseneča ugotovitev, da se stopnja zaposlenosti žensk v starosti med 20 in 49 leti zniža za 15 odstotnih točk, kadar imajo otroka, medtem ko se pri moških poveča za 6 odstotnih točk. Še več, čedalje pogostejše zahteve po prožnosti delovne sile v večjem delu bremenijo ženske. Skoraj ena tretjina žensk dela s skrajšanim delovnim časom (32,9 % leta 2006) v primerjavi s samo 7,7 % moških; 14,8 % zaposlenih žensk je delalo na podlagi pogodbe za določen čas, to je za en odstotek več od deleža zaposlenih moških. Odločitev za prožno delo je lahko odraz osebne izbire, vendar velike razlike med spoloma opozarjajo na neravnovesje med moškimi in ženskami pri preživljanju časa.

Sicer trg dela ostaja precej razdeljen. Gibanje poklicnih in sektorskih indeksov razlikovanja po spolu ne kaže nobenega znamenja o občutnem zniževanju. Zato se zdi, da zaposlovanje žensk poteka v glavnem v panogah dejavnosti in poklicih, ki so že pretežno ženski. Skoraj štiri zaposlene ženske od desetih delajo bodisi v javni upravi, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu bodisi socialnih dejavnostih, polovica zaposlenih žensk pa je uslužbenk, prodajalk ali delavk z nizko kvalifikacijo ali brez nje.

Poleg tega obstoji je neravnovesje med ženskami in moškimi na vodilnih mestih , tako v politiki kot v gospodarstvu. Manj kot tretjina vodilnega osebja so ženske in v upravah 50 največjih evropskih podjetij, ki kotirajo na borzi, je bila leta 2005 samo ena ženska na deset moških. V nacionalnih parlamentih znaša povprečni delež žensk samo 24 odstotkov, v Evropskem parlamentu pa 33 odstotkov.

Razlikovanje najdemo tudi v izobraževanju . Čeprav danes ženske predstavljajo večino novih diplomantov v visokem šolstvu (59 %), so študijska področja še vedno zelo stereotipna. Skoraj polovica diplomiranih žensk in manj kot četrtina diplomiranih moških prihaja s področja izobraževanja, družboslovja, umetnosti in zdravja. Nasprotno se za tehnični študij odloča samo vsaka deseta ženska, toda kar štiri desetine moških.

Ena od posledic teh razlik in neenakosti, ki so jim ženske izpostavljene na trgu dela, se kaže v vztrajni razliki v plačah med ženskami in moškimi. Za vsako opravljeno delovno uro ženske povprečno zaslužijo 15 odstotkov manj kot moški[18].

V socialnem pogledu so ženske bolj izpostavljene izključenosti in revščini, zlasti med starejšimi osebami in starši samohranilci. Dvajsetim odstotkom žensk v starosti nad 65 let grozi revščina, kar je 5 odstotnih točk več kot pri moških, medtem ko pri enostarševskih družinah[19] ta odstotek znaša 34 %. Poleg tega je stopnja dolgotrajne brezposelnosti pri ženskah 4,5 odstotka, kar je za eno odstotno točko več kot pri moških. Ženske predstavljajo tudi večino neaktivnega prebivalstva in so zato še posebej izpostavljene nevarnosti revščine.

3. Strateški izzivi in usmeritve

Spomladi 2006 je Evropski svet poudaril, da so politike enakosti med spoloma glavni instrument gospodarske rasti, blaginje in konkurenčnosti. Evropska strategija za rast in zaposlovanje prav tako priznava prispevek enakosti med spoloma k uresničevanju ciljev lizbonske strategije. Da bi popolnoma izkoristili produktivni potencial evropske delovne sile, je nujno spodbujanje sodelovanja in stalne prisotnosti žensk na trgu dela ter odpravljanje razlik med spoloma na vseh področjih. Za spopad s temi izzivi bodo politike enakosti potrebovale aktivno podporo kohezijske politike in učinkovite uveljavitve zakonodaje o enakem obravnavanju. Komisija bo podprla dejavnosti držav članic na številnih ključnih področjih, kjer je še vedno treba doseči velik napredek, v skladu s prednostnimi nalogami, na katere je opozoril načrt za enakost med ženskami in moškimi.

3.1 Odprava razlik med spoloma na trgu dela

Dostop do plačane in dobre zaposlitve je zagotovilo za gospodarsko neodvisnost žensk in moških. Vendar pa med spoloma ostajajo zelo velike razlike, zlasti glede načinov dela (delo s skrajšanim časom, začasne pogodbe) ali sektorjev in poklicev, v katerih sta prisotna. Nujno je treba proučiti dejavnike teh razlik in se z njimi konkretno spoprijeti.

- Treba je dejavno odpravljati vzroke razlikovanja na trgu dela, ki izvira predvsem iz stereotipne izbire področja vzgoje, izobraževanja in poklicne usmeritve.

- Treba je okrepiti prizadevanja za odpravo ovir, ki otežujejo dostop žensk do vodilnih položajev.

- Treba je nadaljevati prizadevanja za zmanjšanje razlik v plačah med ženskami in moškimi v sodelovanju z vsemi udeleženimi strankami. Posebno pozornost je treba nameniti nizki ravni plač v poklicih in sektorjih, ki jih zasedajo predvsem ženske, in razlogom, ki vodijo do znižanja plač v poklicih in sektorjih, ki jih vedno bolj zasedajo ženske.

- Pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politike fleksibilnosti in varnosti[20] bi morali upoštevati različen učinek na ženske in moške in se izogibati, da bi vidik „fleksibilnosti“ prizadel predvsem ženske, vidik „varnosti“ pa moške.

- Politike in ukrepi, s katerimi se poskuša povečati zaposlenost pri posebnih skupinah, mladih, starejših, dolgotrajno brezposelnih, etničnih manjšinah, delavcih migrantih ali invalidih, bi morali upoštevati posebne okoliščine in ovire pri moških in ženskah v posameznih skupinah.

3.2 Spodbujanje večjega ravnovesja med spoloma pri delitvi zasebnih in družinskih obveznosti

Številne prisile omejujejo svobodno izbiro posameznika glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, na primer premalo ustanov otroškega varstva, finančni vidiki, negativen vpliv na kariero, tveganje izgube delovnih znanj in sposobnosti, težave z vrnitvijo na delovno mesto ali pritisk stereotipov. Ponovno je treba proučiti ureditev dopustov, da bi prispevali k boljši razdelitvi zasebnih in družinskih obveznosti med spoloma in tako spodbujali kakovost življenja in blagostanja otrok.

- Treba je zagotoviti, da je starševski dopust namenjen tako moškim kot ženskam in predvsem da se ga koristi posamezno (da je neprenosljiv), da je finančno privlačen, da ga je mogoče deliti in da njegovo trajanje ne ovira vrnitve na delo.

- Ob upoštevanju staranja prebivalstva EU je zelo pomembno, da se nadaljuje razvoj zdravstvenih storitev, ki bodo dostopne in cenovno ustrezne za vzdrževane osebe. Prav tako bi lahko predvideli uvedbo „hčerinskih dopustov“, ki bi tako moškim kot ženskam omogočali oskrbo ostarelih staršev.

- Treba je spodbujati očetovske dopuste, ki omogočajo vključitev očetov v domače in družinske obveznosti od otrokovega rojstva dalje.

- Vse udeležene strani morajo na vseh ravneh okrepiti boj proti stereotipom, ki bi moral zadevati predvsem moške in podjetja.

- Pomembno je ohraniti zaposljivost zaposlenih v času starševskega dopusta s spremljevalnimi ukrepi med dopustom in po vrnitvi. Sem so vključeni ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje delovnih znanj in sposobnosti zaposlenega in njegov dostop do izobraževanja kot tudi zagotovilo za nadaljevanje kariere.

- Podjetja, predvsem mala in srednje velika, bi bilo treba podpreti pri izvajanju ukrepov za uskladitev poklicnega, zasebnega in družinskega življenja.

3.3 Zagotavljanje popolne podpore politik enakosti med spoloma s politikami kohezije in razvoja podeželja

Leto 2007 je prvo leto novega obdobja programiranja politike kohezije in razvoja podeželja. Politike so bile preusmerjene tako, da še bolj prispevajo k ciljem, določenim v Lizboni, in da tako spodbujajo gospodarsko rast, produktivnost in ustvarjanje delovnih mest. Nujno je, da se popolnoma izkoristi potencial skladov kot katalizatorja politik enakosti med spoloma.

- Države članice bi morale zagotoviti spodbujanje enakosti med spoloma kot tudi vključitev vidika spola v vsako fazo izvajanja skladov, zlasti z vključitvijo organov za spodbujanje enakosti med spoloma kot partnerjev.[21]

- Dokumenti o programiranju skladov bi morali spodbujati in v praksi uporabljati dvojni pristop politike enakosti s posebnimi ukrepi, ki bi spodbujali enakost, in s posebnim upoštevanjem načina, s katerim lahko drugi projekti in upravljanje skladov vplivajo na moške in ženske.[22]

- Skladi bi morali prispevati k izboljšanju dostopa do delovnih mest, povečanju deleža in napredovanja žensk na delu kot tudi podpirati uresničitev ciljev v zvezi z zmogljivostmi za varstvo otrok in razvojem drugih zmogljivosti za nego ter olajšati dostop do njih.[23] Skladi morajo prav tako podpirati žensko podjetništvo, vključno s storitvami za podjetja in dostopom do financiranja.[24]

- Treba je spodbuditi akcije za razširjanje in izmenjavo dobrih praks in kampanje ozaveščanja o vprašanju enakosti med spoloma ter okrepiti dialog med udeleženimi stranmi.[25]

3.4 Zagotoviti dejansko izvajanje predpisov

Pravni red Skupnosti na področju enakosti med spoloma je veliko prispeval k doseženemu napredku v zadnjih 50 letih. Pravni red se še naprej razvija in posodablja, da bi bil bolj jasen in učinkovit. Vendar je kljub temu pomembno zagotoviti dejansko izvajanje zakonodaje, ki presega sam prenos pravnega reda. Dolžnost nacionalnih nosilcev je, da dejavno podpirajo izvajanje te zakonodaje, s čimer se zajamči polna uporaba prava.

- Pomembno je sprejeti ukrepe za izboljšanje sposobnosti akterjev pravnega sistema v zvezi z vprašanjem enakosti med spoloma, zlasti sodnikov in odvetnikov, da bi imeli potrebno izobrazbo in strokovno podporo za reševanje vprašanj enakosti med ženskami in moškimi v njihovih dejavnostih.

- Države članice in socialni partnerji bi morali dejavno podpirati zakonodajo o enakem obravnavanju žensk in moških in ustvariti razmere, ki omogočajo njeno spoštovanje.

- Organi za spodbujanje enakosti, predvideni v Direktivi 2002/73,[26] lahko aktivno sodelujejo pri izvajanju zakonodaje. Pri njihovem delu bi jih bilo treba podpirati s tem, da se jim zagotovijo potrebni finančni in kadrovski viri in poskrbi, da imajo vse pristojnosti, ki so naštete v Direktivi.

4. Sklepne ugotovitve

Na podlagi tega poročila in v skladu s prednostnimi nalogami, ki izhajajo iz časovnega načrta in Evropskega pakta za enakost med spoloma, se Evropski svet poziva, da države članice nujno spodbudi, da se spopadejo z zgoraj navedenimi izzivi v sodelovanju z vsemi udeleženimi stranmi. Pri tem bo treba posebej paziti, da se:

- stori vse za odpravo razlik v plačah med ženskami in moškimi;

- pri izvajanju politik zaposlovanja bolj vključi vidik enakosti med spoloma;

- nadaljujejo prizadevanja, ki naj bi moškim in ženskam omogočila, da uskladijo poklicno, zasebno in družinsko življenje, in podprejo socialni partnerji pri izvajanju ukrepov v tej smeri;

- sprejme pristop vprašanj v zvezi z demografskimi spremembami, ki upošteva in podpira enakost med spoloma;

- polno uporabijo možnosti, ki jih ponuja politika kohezije in razvoja podeželja za podporo enakosti med spoloma s programi, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov;

- hitro preneseta direktivi 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk (preoblikovana) in 2004/113/ES o enakem obravnavanju žensk in moških pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi.

ANNEX

This statistical annex provides an overview of the situation of women and men in the EU, its evolution over time and remaining gender gaps in different fields such as the labour market, education, presence in decision making positions and social inclusion. Indicators have been chosen according to their relevance in covering aspects of the lives of women and men and the availability of comparable and reliable data. These indicators were already presented in the previous reports in order to facilitate the follow-up from one year to another.

Employment rates

Over the last few years, progress has been achieved towards the Lisbon target of reaching an employment rate for women of 60% by 2010. Female employment rate has risen from 53.6% in 2000 to 56.3% in 2005 whereas over the same period male employment rate has remained stable (from 71.2% to 71.3%). As a result, the gap between women's and men's employment rates decreased from 17.6 percentage points (p.p.) in 2000 to 15 p.p. in 2005. At national level, significant differences exist across the EU, with an employment rate gap below 10 p.p. in Finland, Sweden, Denmark, the Baltic countries, Bulgaria and Slovenia but exceeding 20 p.p. in Cyprus, Spain, Italy, Greece and Malta. The gap between female and male employment rates remains much higher amongst older workers (55 to 64 years) at 18.1 p.p. in 2005, down from 20 p.p. in 2000. This reduction was due to a strong rise in the employment rate of older female workers, from 26.9% in 2000 to 33.7% in 2005.

Unemployment rates

The positive evolution of female employment was reflected in unemployment figures, as the gap between women's and men's unemployment rates narrowed from 2.8 p.p. in 2000 to 2.0 p.p. in 2005. This decrease occurred notably in countries where the gap was the highest in 2000 (Spain, Italy, Cyprus, Germany, France and Poland). Nevertheless women were still more likely to be unemployed than men as the unemployment rate was 9.9% among women in 2005 whereas it was 7.9% among men.

Part-time work

Women's participation in the labour market is still largely characterised by a high share of part-time work. In 2006, the share of women employees working part-time was 32.9% in the EU while the corresponding figure for men was 7.7%. The share of female part-timers exceeded 30% in France, Denmark and Luxembourg, 40% in Sweden, Austria, Belgium, United Kingdom and Germany and even reached 75% in the Netherlands. Conversely, the share of part-timers among female workers was very low in Bulgaria, Slovakia, Hungary, the Czech Republic and Latvia.

Reconciliation of professional , private and family life

Women's participation to employment is affected by their predominant role in the care of children and other dependant persons, such as elderly or disabled persons. The difficulties faced by women in reconciling their professional and private life are evidenced by the strong impact of parenthood on employment rates. Participation in employment and the amount of time worked by women between 20 and 49 years are closely linked to the number and age of their children, which is less the case for men. In 2005, the employment rate for women aged 20-49 was 61.1% when they had children under 12, compared with 76% when they did not. For men with children under 12, however, the employment rate was higher (91.5%) than for those without children (85.6%).

Education and research

In most Member States, more women than men reach a high level of education. However, once graduated, the presence of women clearly decreases at each step of the typical academic career. Indeed, women are more numerous and more successful than men at first degree level (59% of ISCED5a graduates), but their share decreases amongst PhDs (43% of ISCED6 graduates), and reaches a minimum amongst full professors (15% of Grade A full professors). Moreover, study fields continue to be greatly segmented with a low presence of women in engineering or science and technology and a high one in health, education or the humanities.

Segregation

The choice of study fields certainly impacts on the gender segregation of the labour markets evidenced both for occupations and economic sectors. Estonia, Cyprus, Slovakia, Finland and Hungary face high segregation in occupations whilst sectoral segregation is the highest in Estonia, Slovakia, Lithuania, Ireland, Finland and Sweden. In consequence of segregated labour markets there is an under-representation of women in sectors crucial for economic development and usually well remunerated. For example, only 29% of scientists and engineers in the EU are women.

Decision-making

The average number of female members of national parliaments (single/lower houses) was 24% in 2006, just 1 p.p. above the 2004 level. This share exceeds 30% in Germany, Austria, Spain and Belgium and 40% in Finland, the Netherlands, Denmark and Sweden. However, it was below 15% in Greece, France, Slovenia, Ireland and Romania and did not exceed 10% in Malta and Hungary. Regarding decision-making in the economic sphere, women's share among managers in enterprises and administrations was 32% in 2005, just 1 p.p. above the 2000 level. This share exceeded 35% in Baltic countries and France while it was lower than 15% in Malta and Cyprus.

At risk of poverty rate for older people

The consequence of the disadvantaged position of women on the labour market was visible in the gender gap in poverty risk, especially among older persons (aged 65 and over). The share of people being at risk of poverty (having an income below the threshold set at 60% of the national median income) is significantly higher for women than for men in the EU (20% vs. 15%) in almost all Member States. The gap exceeds 10 p.p. in five countries: Romania, Bulgaria, Ireland, Slovenia and Estonia.

Average age of women at first child

The average age of women at child bearing is still increasing, reaching 28.3 years in 2004. It is under 25 years for Bulgaria, Romania and the Baltic countries but was the highest in Germany, the Netherlands, Spain and the United Kingdom.

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

Employment rates (women and men aged 15-64) in EU Member States – 2000 and 2005

Women | Men | Gender gap |

2000 | 2005 | 2000 | 2005 | 2000 | 2005 |

EU (25 countries) | 53.6 | 56.3 | 71.2 | 71.3 | 17.6 | 15 |

Belgium | 51.5 | 53.8 | 69.5 | 68.3 | 18 | 14.5 |

Czech Republic | 56.9 | 56.3 | 73.2 | 73.3 | 16.3 | 17 |

Denmark | 71.6 | 71.9 | 80.8 | 79.8 | 9.2 | 7.9 |

Germany | 58.1 | 59.6 | 72.9 | 71.2 | 14.8 | 11.6 |

Estonia | 56.9 | 62.1 | 64.3 | 67 | 7.4 | 4.9 |

Greece | 41.7 | 46.1 | 71.5 | 74.2 | 29.8 | 28.1 |

Spain | 41.3 | 51.2 | 71.2 | 75.2 | 29.9 | 24 |

France | 55.2 | 57.6 | 69.2 | 68.8 | 14 | 11.2 |

Ireland | 53.9 | 58.3 | 76.3 | 76.9 | 22.4 | 18.6 |

Italy | 39.6 | 45.3 | 68 | 69.9 | 28.4 | 24.6 |

Cyprus | 53.5 | 58.4 | 78.7 | 79.2 | 25.2 | 20.8 |

Latvia | 53.8 | 59.3 | 61.5 | 67.6 | 7.7 | 8.3 |

Lithuania | 57.7 | 59.4 | 60.5 | 66.1 | 2.8 | 6.7 |

Luxembourg | 50.1 | 53.7 | 75 | 73.3 | 24.9 | 19.6 |

Hungary | 49.7 | 51 | 63.1 | 63.1 | 13.4 | 12.1 |

Malta | 33.1 | 33.7 | 75 | 73.8 | 41.9 | 40.1 |

Netherlands | 63.5 | 66.4 | 82.1 | 79.9 | 18.6 | 13.5 |

Austria | 59.6 | 62 | 77.3 | 75.4 | 17.7 | 13.4 |

Poland | 48.9 | 46.8 | 61.2 | 58.9 | 12.3 | 12.1 |

Portugal | 60.5 | 61.7 | 76.5 | 73.4 | 16 | 11.7 |

Slovenia | 58.4 | 61.3 | 67.2 | 70.4 | 8.8 | 9.1 |

Slovakia | 51.5 | 50.9 | 62.2 | 64.6 | 10.7 | 13.7 |

Finland | 64.2 | 66.5 | 70.1 | 70.3 | 5.9 | 3.8 |

Sweden | 70.9 | 70.4 | 75.1 | 74.4 | 4.2 | 4 |

United Kingdom | 64.7 | 65.9 | 77.8 | 77.6 | 13.1 | 11.7 |

Bulgaria | 46.3 | 51.7 | 54.7 | 60 | 8.4 | 8.3 |

Romania | 57.5 | 51.5 | 68.6 | 63.7 | 11.1 | 12.2 |

Eurostat, Labour Force Survey (LFS), annual averages

Employment rates of older workers (women and men aged 55-64) in EU Member States – 2000 and 2005

Women | Men | Gender gap |

2000 | 2005 | 2000 | 2005 | 2000 | 2005 |

EU (25 countries) | 26.9 | 33.7 | 46.9 | 51.8 | 20 | 18.1 |

Belgium | 16.6 | 22.1 | 36.4 | 41.7 | 19.8 | 19.6 |

Czech Republic | 22.4 | 30.9 | 51.7 | 59.3 | 29.3 | 28.4 |

Denmark | 46.6 | 53.5 | 64.1 | 65.6 | 17.5 | 12.1 |

Germany | 29 | 37.5 | 46.4 | 53.5 | 17.4 | 16 |

Estonia | 39 | 53.7 | 55.9 | 59.3 | 16.9 | 5.6 |

Greece | 24.3 | 25.8 | 55.2 | 58.8 | 30.9 | 33 |

Spain | 20.2 | 27.4 | 54.9 | 59.7 | 34.7 | 32.3 |

France | 26.3 | 35.2 | 33.6 | 40.7 | 7.3 | 5.5 |

Ireland | 27.2 | 37.3 | 63.2 | 65.7 | 36 | 28.4 |

Italy | 15.3 | 20.8 | 40.9 | 42.7 | 25.6 | 21.9 |

Cyprus | 32.1 | 31.5 | 67.3 | 70.8 | 35.2 | 39.3 |

Latvia | 26.7 | 45.3 | 48.4 | 55.2 | 21.7 | 9.9 |

Lithuania | 32.6 | 41.7 | 50.6 | 59.1 | 18 | 17.4 |

Luxembourg | 16.4 | 24.9 | 37.2 | 38.3 | 20.8 | 13.4 |

Hungary | 13.3 | 26.7 | 33.2 | 40.6 | 19.9 | 13.9 |

Malta | 8.4 | 12.4 | 50.8 | 50.8 | 42.4 | 38.4 |

Netherlands | 26.1 | 35.2 | 50.2 | 56.9 | 24.1 | 21.7 |

Austria | 17.2 | 22.9 | 41.2 | 41.3 | 24 | 18.4 |

Poland | 21.4 | 19.7 | 36.7 | 35.9 | 15.3 | 16.2 |

Portugal | 40.6 | 43.7 | 62.1 | 58.1 | 21.5 | 14.4 |

Slovenia | 13.8 | 18.5 | 32.3 | 43.1 | 18.5 | 24.6 |

Slovakia | 9.8 | 15.6 | 35.4 | 47.8 | 25.6 | 32.2 |

Finland | 40.4 | 52.7 | 42.9 | 52.8 | 2.5 | 0.1 |

Sweden | 62.1 | 66.7 | 67.8 | 72 | 5.7 | 5.3 |

United Kingdom | 41.7 | 48.1 | 60.1 | 66 | 18.4 | 17.9 |

Bulgaria | 10.3 | 25.5 | 33.2 | 45.5 | 22.9 | 20 |

Romania | 43.8 | 33.1 | 56 | 46.7 | 12.2 | 13.6 |

Eurostat, Labour Force Survey (LFS), annual averages

Unemployment rates (women and men aged 15 and over) in EU Member States – 2000 and 2005

In this table, the gender gap is calculated as women's unemployment rate minus men's unemployment rate

Women | Men | Gender gap |

2000 | 2005 | 2000 | 2005 | 2000 | 2005 |

EU (25 countries) | 10.2 | 9.9 | 7.4 | 7.9 | 2.8 | 2 |

Belgium | 8.5 | 9.5 | 5.6 | 7.6 | 2.9 | 1.9 |

Czech Republic | 10.3 | 9.8 | 7.3 | 6.5 | 3 | 3.3 |

Denmark | 4.8 | 5.3 | 3.9 | 4.4 | 0.9 | 0.9 |

Germany | 8.7 | 10.3 | 6 | 8.9 | 2.7 | 1.4 |

Estonia | 11.8 | 7.1 | 13.8 | 8.8 | -2 | -1.7 |

Greece | 17.2 | 15.3 | 7.5 | 6.1 | 9.7 | 9.2 |

Spain | 16 | 12.2 | 7.9 | 7 | 8.1 | 5.2 |

France | 10.9 | 10.9 | 7.6 | 9 | 3.3 | 1.9 |

Ireland | 4.2 | 4 | 4.3 | 4.6 | -0.1 | -0.6 |

Italy | 13.6 | 10.1 | 7.8 | 6.2 | 5.8 | 3.9 |

Cyprus | 7.2 | 6.5 | 3.2 | 4.3 | 4 | 2.2 |

Latvia | 12.9 | 8.7 | 14.4 | 9.1 | -1.5 | -0.4 |

Lithuania | 14.1 | 8.3 | 18.6 | 8.2 | -4.5 | 0.1 |

Luxembourg | 3.1 | 5.9 | 1.8 | 3.5 | 1.3 | 2.4 |

Hungary | 5.6 | 7.4 | 7 | 7 | -1.4 | 0.4 |

Malta | 7.4 | 9 | 6.4 | 6.5 | 1 | 2.5 |

Netherlands | 3.6 | 5.1 | 2.2 | 4.4 | 1.4 | 0.7 |

Austria | 4.3 | 5.5 | 3.1 | 4.9 | 1.2 | 0.6 |

Poland | 18.1 | 19.1 | 14.4 | 16.6 | 3.7 | 2.5 |

Portugal | 4.9 | 8.7 | 3.2 | 6.7 | 1.7 | 2 |

Slovenia | 7 | 7 | 6.5 | 6.1 | 0.5 | 0.9 |

Slovakia | 18.6 | 17.2 | 18.9 | 15.5 | -0.3 | 1.7 |

Finland | 10.6 | 8.6 | 9.1 | 8.2 | 1.5 | 0.4 |

Sweden | 5.3 | 7.7 | 5.9 | 7.9 | -0.6 | -0.2 |

United Kingdom | 4.8 | 4.3 | 5.8 | 5.1 | -1 | -0.8 |

Bulgaria | 16.2 | 9.8 | 16.7 | 10.3 | -0.5 | -0.5 |

Romania | 6.3 | 7.6 | 7.2 | 8.3 | -0.9 | -0.7 |

Eurostat, Labour Force Survey (LFS), annual averages

Share of part-time workers in total employment, in EU Member States - 2001 and 2006

Women | Men |

2001 | 2006 | 2001 | 2006 |

EU (25 countries) | 29.8 | 32.9 | 6.2 | 7.7 |

Belgium | 36.8 | 42.6 | 5.2 | 7.9 |

Czech Republic | 8.6 | 8.7 | 2.2 | 2.3 |

Denmark | 31.6 | 35.9 | 10.2 | 12.8 |

Germany | 39.3 | 45.8 | 5.3 | 9.3 |

Estonia | 10.4 | 11.6 | 4.7 | 4.6 |

Greece | 7.2 | 10.4 | 2.3 | 3 |

Spain | 17.3 | 23.5 | 2.8 | 4.5 |

France | 30.4 | 30.7 | 5.0 | 5.8 |

Ireland | 31.3 | : | 6.5 | : |

Italy | 17.8 | 26.7 | 3.8 | 4.7 |

Cyprus | 12.9 | 12 | 5 | 4.6 |

Latvia | 12.1 | 8.7 | 7.9 | 4.6 |

Lithuania | 10 | 11.8 | 7.6 | 6.5 |

Luxembourg | 25.6 | 38.2 | 1.8 | 2.5 |

Hungary | 5.1 | 5.7 | 2 | 2.8 |

Malta | 17.1 | 21.8 | 3.7 | 4.5 |

Netherlands | 71.3 | 74.7 | 20 | 23.2 |

Austria | 33.6 | 40.7 | 4.3 | 6.5 |

Poland | 12.6 | 13.5 | 8.2 | 7.1 |

Portugal | 16.7 | 15.9 | 6.9 | 7.5 |

Slovenia | 7.4 | 11.8 | 5 | 7.8 |

Slovakia | 3.8 | 4.8 | 1.2 | 1.2 |

Finland | 16.7 | 18.2 | 7.6 | 9.2 |

Sweden | 32.7 | 40.3 | 10.8 | 11.7 |

United Kingdom | 44.3 | 42.6 | 9 | 10.6 |

Bulgaria | 3.9 | 2.7 | 3.1 | 1.6 |

Romania | 19.1 | 10.2 | 14.7 | 9.3 |

Eurostat, Labour Force Survey (LFS) - Spring results

Pay gap between women and men in unadjusted form in EU Member States - 2005 (Difference between men’s and women’s average gross hourly earnings as a percentage of men’s average gross hourly earnings)

2005 (1) |

EU (25 countries) | 15 |

Belgium | 6 |

Czech Republic | 19 |

Denmark | 17 |

Germany | 22 |

Estonia | 24 |

Greece | 9 |

Spain | 13 |

France | 12 |

Ireland | 11 |

Italy | 7 |

Cyprus | 25 |

Latvia | 17 |

Lithuania | 15 |

Luxembourg | 14 |

Hungary | 11 |

Malta | 4 |

Netherlands | 18 |

Austria | 18 |

Poland | 10 |

Portugal | 5 |

Slovenia | 8 |

Slovakia | 24 |

Finland | 19 |

Sweden | 16 |

United Kingdom | 20 |

Bulgaria | 16 |

Romania | 13 |

Source: Eurostat. Administrative data are used for LU, Labour Force Survey for FR and MT. Provisional results of EU-SILC (Statistics on Income and Living Conditions) are used for BE, EL, ES, IE, IT, AT, PT, and UK. All other sources are national surveys. SI: Provisional results.

Exception to the reference year: (1) 2004: BE, DK, EE, FI, IE, IT, PT

NB: EU25 estimates are population weighted-averages of the latest available values.

Educational attainment (at least upper secondary school) of women and men aged 20 - 24, in EU Member States – 2005

Women | Men |

EU (25 countries) | 80.3 | 74.7 |

Belgium | 85.3 | 78.4 |

Czech Republic | 91.1 | 91.3 |

Denmark | 80.5 | 73.8 |

Germany | 72.5 | 70.4 |

Estonia | 87.6 | 77.6 |

Greece | 88.5 | 79.7 |

Spain | 68.5 | 55.4 |

France | 85 | 80.1 |

Ireland | 88.9 | 82.6 |

Italy | 78.1 | 69.2 |

Cyprus | 89.1 | 71.1 |

Latvia | 85.2 | 74.7 |

Lithuania | 91.8 | 83.9 |

Luxembourg | 75.8 | 66.6 |

Hungary | 84.9 | 81.9 |

Malta | 57 | 50.5 |

Netherlands | 79.9 | 71.4 |

Austria | 87.3 | 84.6 |

Poland | 93.3 | 88.9 |

Portugal | 57.5 | 40.8 |

Slovenia | 93.2 | 88 |

Slovakia | 92.6 | 91 |

Finland | 85.7 | 81 |

Sweden | 88.7 | 86.4 |

United Kingdom | 78.9 | 77.4 |

Bulgaria | 77.1 | 75.9 |

Romania | 76.8 | 75.2 |

Source: Eurostat, Labour Force Survey (LFS), annual averages.

NB: IE: Provisional value. Students living abroad for one year or more and conscripts on compulsory military service are not covered by the EU Labour Force Survey, which may imply lower rates than those available at national level. This is especially relevant for CY.

Members of single/lower houses of national parliaments in EU Member States - Distribution by sex 2004 and 2006

2004 | 2006 |

Women | Men | Women | Men |

EU (25 countries) | 23 | 77 | 24 | 76 |

Belgium | 33 | 67 | 36 | 64 |

Czech Republic | 15 | 85 | 16 | 84 |

Denmark | 38 | 62 | 39 | 61 |

Germany | 32 | 68 | 33 | 67 |

Estonia | 15 | 85 | 20 | 80 |

Greece | 13 | 87 | 13 | 87 |

Spain | 35 | 65 | 36 | 64 |

France | 13 | 87 | 13 | 87 |

Ireland | 12 | 88 | 12 | 88 |

Italy | 12 | 88 | 17 | 83 |

Cyprus | 9 | 91 | 16 | 84 |

Latvia | 17 | 83 | 21 | 79 |

Lithuania | 22 | 78 | 23 | 77 |

Luxembourg | 24 | 76 | 24 | 76 |

Hungary | 9 | 91 | 10 | 90 |

Malta | 9 | 91 | 9 | 91 |

Netherlands | 38 | 62 | 39 | 61 |

Austria | 36 | 64 | 33 | 67 |

Poland | 21 | 79 | 19 | 81 |

Portugal | 20 | 80 | 25 | 75 |

Slovenia | 13 | 87 | 13 | 87 |

Slovakia | 17 | 83 | 21 | 79 |

Finland | 40 | 60 | 38 | 62 |

Sweden | 48 | 52 | 48 | 52 |

United Kingdom | 18 | 82 | 20 | 80 |

Bulgaria | : | : | 21 | 79 |

Romania | : | : | 11 | 89 |

Source: European Commission, Employment, Social affairs and Equal opportunities DG, Database on Women and Men in Decision making. NB: The indicator has been developed within the framework of the follow-up of the Beijing Platform for Action in the EU Council of Ministers.

Data for 2004 are not available for BG and RO.

Distribution of managers by sex in EU Member States – 2000 and 2005

2000 | 2005 |

Women | Men | Women | Men |

EU (25 countries) | 30.6 | 69.4 | 32.2 | 67.8 |

Belgium | 32.2 | 67.8 | 32.9 | 67.1 |

Czech Republic | 24.1 | 75.9 | 30.3 | 69.7 |

Denmark | 24.0 | 76.0 | 23.0 | 77.0 |

Germany | 27.1 | 72.9 | 26.3 | 73.7 |

Estonia | 39.8 | 60.2 | 37.5 | 62.5 |

Greece | 25.1 | 74.9 | 25.8 | 74.2 |

Spain | 31.7 | 68.3 | 32.3 | 67.7 |

France | 35.0 | 65.0 | 38.0 | 62.0 |

Ireland | 26.1 | 73.9 | 30.2 | 69.8 |

Italy | 17.3 | 82.7 | 31.9 | 68.1 |

Cyprus | 15.0 | 85.0 | 13.6 | 86.4 |

Latvia | 37.3 | 62.7 | 44.3 | 55.7 |

Lithuania | 43.1 | 56.9 | 42.7 | 57.3 |

Luxembourg | 27.1 | 72.9 | 23.8 | 76.2 |

Hungary | 33.1 | 66.9 | 34.3 | 65.7 |

Malta | 17.7 | 82.3 | 14.5 | 85.5 |

Netherlands | 25.3 | 74.7 | 25.6 | 74.4 |

Austria | 30.3 | 69.7 | 27.0 | 73.0 |

Poland | 32.7 | 67.3 | 32.5 | 67.5 |

Portugal | 31.3 | 68.7 | 34.2 | 65.8 |

Slovenia | 29.1 | 70.9 | 32.8 | 67.2 |

Slovakia | 30.8 | 69.2 | 31.2 | 68.8 |

Finland | 25.9 | 74.1 | 29.7 | 70.3 |

Sweden | 30.1 | 69.9 | 29.8 | 70.2 |

United Kingdom | 34.1 | 65.9 | 34.5 | 65.5 |

Bulgaria | 30.0 | 70.0 | 34.3 | 65.7 |

Romania | : | : | 30.7 | 69.3 |

Eurostat, Labour Force Survey (LFS), spring data

NB: Managers are persons classified in ISCO 12 and 13.

CY, MT: data lack reliability due to the small sample size. IT: change in data collection method.

Gender segregation in occupations and in economic sectors in EU Member States, in 2001 and 2005

Gender segregation in occupations | Gender segregation in economic sectors |

2001 | 2005 | 2001 | 2005 |

Belgium | 26.1 | 26.2 | 18.1 | 18.1 |

Czech Republic | 29.2 | 28.4 | 18.9 | 19.1 |

Denmark | 28.1 | 26.9 | 19 | 18.7 |

Germany | 27 | 26.5 | 18.2 | 18.2 |

Estonia | 32.4 | 30.8 | 24.4 | 23.7 |

Greece | 21.5 | 22.5 | 15.4 | 15.9 |

Spain | 24.9 | 26.6 | 19.3 | 20.4 |

France | 26.6 | 26.3 | 17.4 | 17.6 |

Ireland | 26.7 | 27.2 | 20.7 | 22.4 |

Italy | 21.9 | 23.9 | 15.2 | 17.9 |

Cyprus | 29.5 | 30.6 | 17.5 | 20.9 |

Latvia | 29.7 | 27.1 | 21 | 21 |

Lithuania | 28.4 | 27.4 | 20.8 | 22.4 |

Luxembourg | 26.8 | 26.4 | 19.6 | 17.4 |

Hungary | 28.3 | 28.4 | 19.3 | 19.8 |

Malta | 17.2 | 24.3 | 15.2 | 15.2 |

Netherlands | 25 | 26.2 | 18.1 | 17.5 |

Austria | 27.2 | 26 | 20.3 | 18.3 |

Poland | 25.6 | 25.5 | 13.9 | 19 |

Portugal | 26.3 | 25.9 | 21.2 | 20.5 |

Slovenia | 26.8 | 27.6 | 17.4 | 18.3 |

Slovakia | 31.2 | 29.5 | 22.8 | 22.4 |

Finland | 29.6 | 28.9 | 21.9 | 22.2 |

Sweden | 28 | 27.4 | 21.2 | 21.6 |

United Kingdom | 26.8 | 25.9 | 18.8 | 18.5 |

Bulgaria | 27.0 | 27.8 | 17.5 | 19.2 |

Romania | : | 22.3 | 13.8 | 15.0 |

Eurostat, Labour Force Survey (LFS) – Spring data

Gender segregation in sectors is calculated as the average national share of employment for women and men applied to each sector; differences are added up to produce the total amount of gender imbalance expressed as a proportion of total employment (NACE classification).

Gender segregation in occupations is calculated as the average national share of employment for women and men applied to each occupation; differences are added up to produce the total amount of gender imbalance expressed as a proportion of total employment (ISCO classification).

Employment rates of women and men (aged 25-49), depending on whether they have children (under 12) – 2005

Without children | With children | Difference |

Women | Men | Women | Men | Women | Men |

EU (25 countries) | 76 | 85.6 | 61.1 | 91.5 | -14.9 | 5.9 |

Belgium | 76.2 | 87.2 | 70.1 | 92.4 | -6.1 | 5.2 |

Czech Republic | 86.5 | 90.5 | 54.4 | 94 | -32.1 | 3.5 |

Germany | 78.9 | 82.3 | 55.7 | 89.2 | -23.2 | 6.9 |

Estonia | 87.8 | 82.8 | 59.4 | 91.4 | -28.4 | 8.6 |

Greece | 58.7 | 85.4 | 55.9 | 96.1 | -2.8 | 10.7 |

Spain | 66.5 | 89.7 | 56.5 | 93 | -10 | 3.3 |

France | 77.3 | 84.7 | 66.9 | 91.4 | -10.4 | 6.7 |

Italy | 64.7 | 90.6 | 53.4 | 93.8 | -11.3 | 3.2 |

Cyprus | 73.9 | 90.4 | 67.6 | 96.1 | -6.3 | 5.7 |

Latvia | 80.9 | 83 | 65.1 | 90.2 | -15.8 | 7.2 |

Lithuania | 83.9 | 87 | 77.3 | 90.4 | -6.6 | 3.4 |

Luxembourg | 76.6 | 93.7 | 63.7 | 97.2 | -12.9 | 3.5 |

Hungary | 78.9 | 82.7 | 48.5 | 86.2 | -30.4 | 3.5 |

Malta | 36.9 | 88.9 | 28 | 93.1 | -8.9 | 4.2 |

Netherlands | 81.5 | 88.1 | 71.3 | 94.1 | -10.2 | 6 |

Austria | 83.2 | 88.8 | 68.4 | 93.7 | -14.8 | 4.9 |

Poland | 71.5 | 80.4 | 60.5 | 87.2 | -11 | 6.8 |

Portugal | 77.3 | 90.6 | 76.6 | 94.5 | -0.7 | 3.9 |

Slovenia | 82.7 | 87.1 | 84.5 | 94.3 | 1.8 | 7.2 |

Slovakia | 79.6 | 85.4 | 55.7 | 87.7 | -23.9 | 2.3 |

Finland | 79.4 | 78.8 | 70 | 91.8 | -9.4 | 13 |

United Kingdom | 83.2 | 87.2 | 63.3 | 91.2 | -19.9 | 4 |

Bulgaria | 75.1 | 77.1 | 61.4 | 81.5 | -13.7 | 4.4 |

Romania | 70.4 | 83.1 | 64.6 | 86.2 | -5.8 | 3.1 |

Source : Eurostat, European Labour Force Survey, annual averages.

Notes: No data for DK, IE and SE.

At-risk-of-poverty rate after social transfers for older people (women and men aged 65 years and over) in EU Member States – 2003

Women | Men |

EU (25 countries) | 20 | 15 |

Belgium | 21 | 20 |

Denmark | 18 | 16 |

Germany | 18 | 10 |

Estonia | 22 | 7 |

Greece | 30 | 26 |

Spain | 32 | 27 |

France | 17 | 14 |

Ireland | 45 | 34 |

Italy | 18 | 13 |

Cyprus | 55 | 48 |

Latvia | 17 | 7 |

Lithuania | 15 | 5 |

Luxembourg | 6 | 6 |

Hungary | 12 | 6 |

Netherlands | 7 | 6 |

Austria | 20 | 13 |

Poland | 7 | 4 |

Portugal | 30 | 29 |

Slovenia | 23 | 11 |

Slovakia | 11 | 11 |

Finland | 20 | 11 |

Sweden | 18 | 9 |

United Kingdom | 27 | 21 |

Source: Eurostat. SILC and national sources.

NB: 1) At risk of poverty rate for elderly persons: The share of persons aged 65+ with an income below the risk-of-poverty threshold, which is set at 60% of the national median income. Income must be understood as equivalised disposable income (sum from all sources, adjusted for household size and composition). Gender breakdown is based on assumption of equal sharing of resources within household. It should be noted that the data is drawn from the reference European source (EU-SILC) where available, but that during the transition to data collection under the EU-SILC regulations, ex post harmonised national sources are still used for around half of the countries. In consequence, whilst every effort has been made, for this reason indicators cannot be considered to be fully comparable

EU aggregates are computed as population weighted averages of available national values. Data is presented for income reference year 2003. No data is available for CZ or MT for this reference year. NL and SK : provisional values.

Average age of women at birth of first child - 2000 and 2004

2000 | 2004 |

EU (25 countries) | 27.7 | 28.3 |

Czech Republic | 25.0 | 26.3 |

Denmark | 27.7 | 28.4 |

Germany | 28.2 | 28.8 |

Estonia | 24.0 | 24.8 |

Greece | 28.0 | 28.0 |

Spain | 29.1 | 29.2 |

France | 27.9 | 28.4 |

Ireland | 27.6 | 28.0 |

Cyprus | 26.2 | 27.2 |

Latvia | 24.4 | 24.7 |

Lithuania | 23.9 | 24.8 |

Luxembourg | 28.4 | 28.7 |

Hungary | 25.1 | 26.3 |

Netherlands | 28.6 | 28.9 |

Austria | 26.4 | 27.0 |

Poland | 24.5 | 25.5 |

Portugal | 26.5 | 27.1 |

Slovenia | 26.5 | 27.5 |

Slovakia | 24.2 | 25.3 |

Finland | 27.4 | 27.8 |

Sweden | 27.9 | 28.6 |

United Kingdom | 29.1 | 29.7 |

Bulgaria | 23.5 | 24.4 |

Romania | 23.6 | 24.5 |

Source: Eurostat, Demography statistics.

NB: No data available for BE, IT and MT for both years. UK: Scotland and Northern Ireland not included

For DE, LU, UK and BG: birth order of current marriage: the comparability with other countries is limited.

Exceptions to the reference years:

(1) DE, EE, EL and ES: 2003.

[1] COM(2006) 92 konč.

[2] Sklepi predsedstva, 7775/1/06/ REV 1.

[3] Do leta 2010 zagotoviti otroško varstvo za 33 % otrok v starosti od 0 do 3 let in 90 % otrok v starosti od 3 let do šoloobvezne starosti.

[4] COM(2006) 571 konč.

[5] SEC(2006) 1245.

[6] Direktivi 92/85/EGS in 96/34/ES.

[7] Direktiva 2006/54/ES.

[8] Direktiva 2002/73/ES.

[9] Uredba (ES) 1922/2006.

[10] Predvsem uredbi (ES) 1081/2006 in 1083/2006.

[11] Sklep Sveta 2006/702/ES.

[12] Člen 16 Uredbe (ES) 1083/2006.

[13] Člen 8 Uredbe (ES) 1698/2005.

[14] Sklep št. 1672/2006/ES Evropskega parlementa in Sveta z dne 24. oktobra 2006.

[15] Na podlagi dokumenta 6801/06 Sveta z dne 27. 2. 2006.

[16] COM(2006) 437 konč.

[17] Projekcije Evropske komisije kažejo, da naj bi stopnja zaposlenosti žensk še naprej naraščala in leta 2025 dosegla 65 % ter se potem umirila na tej ravni.Glej http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/2006/eesp106en.pdf

[18] Relativna razlika med povprečnim bruto plačilom na uro moških in žensk

[19] Med njimi so ženske v veliki večini.

[20] Politike, s katerimi se skušata doseči hkrati prožnejši trg dela in večja varnost zaposlitve.

[21] Člena 11 in 16 Uredbe Sveta (ES) 1083/2006 in člena 6 in 8 Uredbe Sveta (ES) 1698/2005.

[22] Točka 1 strateških usmeritev Skupnosti.

[23] Točka 1.3.1 strateških usmeritev Skupnosti.

[24] Točka 1.2.4 strateških usmeritev Skupnosti.

[25] Točka 1.3.1 strateških usmeritev Skupnosti.

[26] Člen 8a Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002.