[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.12.2006

COM(2006) 822 konč.

2006/0269 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje

- Razlogi za predlog in njegovi cilji: Enostavnejši pravni okvir za SKP – ena horizontalna skupna ureditev trga namesto 21

Glavni cilj predlagane uredbe je posodobiti sedanjih 21 uredb o sektorskih skupnih ureditvah trga in jih združiti v eno samo celovito uredbo s ciljem racionalizacije in poenostavitve pravnega okvira brez spreminjanja temeljnih politik.

Tako je namen predloga zagotoviti en sam sklop usklajenih pravil na klasičnih področjih tržne politike, kot so intervencija, zasebno skladiščenje, uvozne tarifne kvote, izvozna nadomestila, zaščitni ukrepi, državna pomoč in pravila konkurence ter sporočanje in poročanje o podatkih. Sedanja sektorska pravila za te zadeve so se preuredila po instrumentu ali politiki in, kjer je bilo to mogoče, združila v horizontalne določbe. Kot sinteza sedanjih določb o skupnih ureditvah na ravni Sveta naj bi predlagana uredba veljala za vse kmetijske proizvode, ki jih trenutno zajema skupna ureditev trga.

- Splošno ozadje

Ta predlog je bistven element načrtov Komisije, da racionalizira in poenostavi skupno kmetijsko politiko (SKP). Ključna vprašanja pristopa Komisije so bila določena v njenem sporočilu iz leta 2005 o „poenostavitvi in boljši zakonski ureditvi skupne kmetijske politike“ (v nadaljevanju „sporočilo“)[1]. V tem dokumentu je Komisija poudarila, „da bo zmanjševanje nepotrebnih postopkov v kmetijskem sektorju, tako da pravila postanejo bolj pregledna, lažje razumljiva in manj obremenjujoča, zmanjšalo stroške za podjetja in zagotovilo stroškovno učinkovitost za evropske državljane“.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Bistven del sedanjega pravnega okvira SKP je sestavljen iz 21 skupnih ureditev trgov, ki so bile vzpostavljene od uvedbe SKP (glej Prilogo 1 k temu dokumentu ). Vsako od teh skupnih ureditev trga ureja posebna osnovna uredba Sveta, ki jo pogosto spremlja še dodaten niz podrejenih predpisov Sveta.

Večina osnovnih uredb ima enako obliko in veliko skupnih določb. To velja zlasti za pravila o trgovanju s tretjimi državami in splošne določbe, vendar v določenem obsegu tudi za pravila v zvezi z notranjim trgom. Poleg tega osnovne uredbe pogosto vsebujejo različne rešitve za enake ali podobne probleme. V zvezi s to zadnjo točko sporočilo omenja reformo SKP iz leta 2003, ki „je poenostavila zakonodajno okolje SKP z vzpostavitvijo horizontalnega pravnega okvira za vsa neposredna plačila, niz sistemov podpore pa je bil združen v shemo letnega plačila“. V sporočilu je Komisija objavila svojo namero razširiti horizontalni pristop na 21 skupnih ureditev trga in v tem smislu preučiti obseg, v katerem je uskladitev možna in se sektorski pristopi lahko nadomestijo s horizontalnimi.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ta predlog je na področju kmetijstva sestavni del celovitega pristopa Komisije k boljši zakonski ureditvi in poenostavitvi, kot je izražen v sporočilu z dne 25. oktobra 2005 o „ Izvajanju Lizbonskega programa skupnosti – strategiji za poenostavitev regulativnega okvira“ [2] in potrjen z Medinstitucionalnim sporazumom o boljšem oblikovanju zakonodaje z dne 16. decembra 2003[3].

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija je svojo namero sestaviti predlog celovitih predpisov za skupno ureditev trga objavila v svojem sporočilu z dne 19. oktobra 2005. Po obravnavi je Svet decembra 2005 sprejel sklepe, ki niso posebej obravnavali te zadeve. Pri pripravljalnem delu o predlogu so imele tako države članice kot interesne skupine priložnost izraziti svoja stališča o projektu. Posvetovanje z državami članicami je bilo opravljeno na sestanku strokovne skupine Komisije za poenostavitev 27. junija 2006, z interesnimi skupinami pa na priložnostnem srečanju svetovalnega odbora za kmetijstvo 30. junija 2006, v obeh primerih na podlagi informativnega dokumenta s povzetkom splošne zasnove predvidenega predloga.

Predstavniki držav članic so v splošnem sprejeli, da bi pristop lahko vodil k poenostavitvi pravnega okvira SKP. Vendar pa so pridržali stališča svojih vlad do podrobne predstavitve zakonodajnega predloga.

Predstavniki interesnih skupin so bili enako zadržani pri podrobnem komentiranju pristopa. Nekaj jih je pokazalo pripravljenost, da preučijo predlog celovitih predpisov za skupno ureditev trga, pod pogojem, da bi bil ta omejen na tehnični postopek in ne bi prinesel sprememb sedanjih politik. Izraženo je bilo nekaj pridržkov glede oblikovanja enega upravljalnega odbora za vse tržne sektorje.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanja strokovna podpora ni bila potrebna.

- Ocena učinka

Se ne uporablja. Za predlog se ne uporabljajo zahteve ocene učinka, saj ni vključen v zakonodajni in delovni program Komisije.

3. Pravni elementi in glavne značilnosti horizontalne skupne ureditve trga

- Pravna podlaga

Člena 36 in 37 Pogodbe

- Vsebina predloga

Poenostavitev pravnega okvira brez spremembe politike

Tako obsežen zakonodajni projekt, ki združuje precejšnje število ločenih pravnih aktov v eno celovito uredbo, očitno presega zgolj konsolidacijo obstoječih zakonodajnih besedil. Neizogibno zahteva preureditev in preoblikovanje besedila številnih zadevnih določb. Vendar se to ne sme gledati kot poskus spreminjanja političnih odločitev, ki jih je Svet v več letih sprejel v zvezi z vprašanji SKP in ki so vsebovane v sedanjih skupnih ureditvah trgov. Čeprav ni splošne in dogovorjene tipologije za pobude poenostavljanja, je predlagana uredba v bistvu akt „tehnične poenostavitve“, in sicer pomeni, kot je navedeno v sporočilu, „revizijo pravnega okvira, upravnih postopkov in mehanizmov upravljanja, da se zagotovi racionalizacija in večja stroškovna učinkovitost ter dosežejo cilji sedanje politike bolj učinkovito, brez spreminjanja temeljnih politik“. Tako se ne predlaga razveljavitev ali sprememba sedanjih instrumentov, razen če niso zastareli, odvečni, ali po svoji naravi ne bi smeli biti obravnavani na ravni Sveta. To pomeni tudi, da se v okviru tega predloga ne bi razširil sedanji obseg skupnih ureditev trga niti se ne bi uvedli novi instrumenti ali ukrepi.

V skladu s temi merili predlagane ureditve od ureditev v sedanjih uredbah odstopajo v omejenem številu točk. To vprašanje je zlasti pomembno za nekaj določb, ki trenutno pooblaščajo Svet za sprejemanje pravnih aktov brez posvetovanja s Parlamentom (tako imenovani akti „druge generacije“). V skladu z institucionalnim ravnovesjem, določenim v tretji alinei člena 202 Pogodbe, se predlaga, da se taki akti bodisi sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 37 Pogodbe, to je po posvetovanju s Parlamentom, bodisi se ustrezno pooblasti Komisija.

Ker pa trenutno ni potrebe po vsebinski spremembi ali razveljavitvi ustreznih uredb druge generacije, jih predlog dopušča, vendar izrecno določa pooblastilo Komisije, da take akte spremeni ali razveljavi s postopkom upravljalnega odbora, ko to postane potrebno. Poleg tega je treba omeniti, da se za nekatera vprašanja, ki zaradi svojega posebnega tehničnega značaja niso primerna za obravnavo v osnovni uredbi Sveta, predlaga ustrezna pooblastitev Komisije.

Obseg predloga

Obseg predlagane uredbe izraža načelo postopnosti, ki je že določeno v sporočilu. Tako se za novo osnovno uredbo predlaga, da se uporablja od vsega začetka za vse kmetijske proizvode, ki jih trenutno ureja skupna ureditev trga. Poleg tega bi morala zaradi celovitosti in doslednosti nova osnovna uredba vključevati tudi nekatere druge kmetijske proizvode, kot so sviloprejke, etanol kmetijskega izvora in čebelarski proizvodi, za katere se zdaj ne uporablja popolna skupna ureditev trga, ampak jih ureja niz posebnih kmetijskih predpisov, ne dajejo pa jim polnega statusa skupne tržne ureditve. Vendar je treba omeniti, da zaradi svojega posebnega statusa izdelka, ki ni zajet v Prilogi I k Pogodbi[4], bombaž ni vključen v ta predlog.

V zvezi s sektorji, v katerih poteka ali bo kmalu potekala revizija politike (sveže in predelano sadje in zelenjava, vino), se zdi ustrezno, da se v predlog vključijo le tiste določbe, na katere take revizije ne vplivajo ali ne bodo vplivale. Tu gre predvsem za horizontalna ali skupna pravila, kot so določbe o državni pomoči in konkurenci, postopki komitologije in sporočila držav članic Komisiji. Tako bo vsaka revizija opravljena na podlagi posebnega predloga. Ko bo postopek revizije končan, bo treba v njem sprejete pravne akte nato v drugem koraku vključiti v novo osnovno uredbo. V ta namen bo Komisija Svetu pravočasno predložila ustrezne predloge. Dokler taki predlogi ne bodo sprejeti, bodo poleg nove osnovne uredbe ostale v uporabi sedanje določbe, ki urejajo ta pravila.

Vključeni pravni akti

Poleg aktov Sveta, navedenih pod točko b), se predlaga, da se v novo osnovno uredbo vključijo tudi nadaljnja pravila Sveta, ki trenutno formalno niso del uredb o skupnih ureditvah trgov, čeprav se uporabljajo za kmetijske proizvode, zajete v sedanjih skupnih ureditvah trgov in drugih aktih Sveta. Ta kategorija vključuje npr. pravila za mlečne kvote, posebne določbe za zasebno skladiščenje in javno intervencijo[5] ter določbe iz Uredbe št. 1184/2006[6] v zvezi s pravili o konkurenci in državni pomoči za proizvodnjo in trgovanje z kmetijskimi proizvodi. Priloga 2 k temu dokumentu vsebuje popoln seznam takih pravnih aktov.

Sestava

Sestava nove skupne ureditve trga naj bi v glavnem posnemala sestavo, uporabljeno v večini sedanjih osnovnih uredb. Vendar se zaradi pomena pravil o konkurenci zdi ustrezno predvideti poseben del zanje. Tako je vsebina predlagane uredbe razdeljeno na:

- uvodne določbe (npr. obseg, opredelitve, tržna leta),

- določbe o notranjem trgu (npr. javna intervencija, zasebno skladiščenje, posebni intervencijski ukrepi, kvote, sheme pomoči),

- določbe o trgovini s tretjimi državami (npr. dovoljenja, uvozne dajatve, tarifne kvote, posebni zaščitni ukrepi, izvozna nadomestila, zaščitna klavzula, aktivno in pasivno oplemenitenje),

- pravila o konkurenci (protimonopol, državne pomoči),

- splošne določbe (npr. klavzula o motnjah, sporočila, upravljalni odbor),

- prehodne in končne določbe (npr. spremembe, razveljavitve, prehodna določba, začetek veljavnosti).

Poleg tega predlagana uredba vsebuje številne priloge, ki v glavnem izhajajo iz prilog k sedanjim uredbam za skupne ureditve trgov.

Odločanje Komisije

Kot je predvideno v sedanjih skupnih ureditvah trgov, predlog v veliki večini primerov zahteva od Komisije, da uporabi svoja pooblastila za odločanje v skladu s tako imenovanim postopkom upravljalnega odbora. Da ne bi bilo treba v vsakem posameznem primeru ponavljati potrebe po sklicevanju na ustrezno določbo komitologije, predlog določa to zahtevo na horizontalni ravni.

Začetek veljavnosti in uporaba

Začetek veljavnosti nove uredbe se predlaga za sedmi dan po njeni objavi v Uradnem listu.

Vendar je treba točno določiti datume uporabe določb predlagane uredbe, da se zagotovi gladek prehod na nov pravni okvir. To pomeni, da nove določbe po eni strani ne bi smele začeti veljati sredi tržnih let, Komisija pa mora tudi imeti potreben čas za pripravo in sprejetje potrebnih izvedbenih aktov. Ob domnevi, da bi Svet uradno sprejel predlagano uredbo jeseni 2007, bi se njene določbe uporabljale:

- v sektorjih, kjer so določena tržna leta, od začetka ustreznih tržnih let leta 2008,

- v sektorjih, kjer ni določenih tržnih let, od 1. januarja 2008.

V skladu s sedanjo ureditvijo določbe za kvote za sladkor ne bi smele veljati dlje kot do konca tržnega leta za sladkor 2014/2015 in kvote za mleko do konca tržnega leta za mleko 2014/2015.

- Načelo subsidiarnosti

Predlog je v skladu s ciljem poenostavitve pravnega okvira skupnih ureditev trgov brez spreminjanja temeljnih usmeritev politik.

- Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna, saj je cilj predloga vzpostavitev horizontalne skupne ureditve trga, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

4. Proračunske posledice

Glede na to, da predlog ne prinaša sprememb sedanjih ukrepov SKP, nima proračunskih posledic.

5. Poenostavitev

Predvideva se, da bo predlog povzročil bistveno poenostavitev sedanje zakonodaje. Predlog bo:

- bistveno zmanjšal število pravnih aktov in določb, ki urejajo SKP,

- uskladil in racionaliziral instrumente in ukrepe SKP,

- povečal preglednost pravnega okvira SKP in izboljšal dostopnost za kmete, gospodarske subjekte in nacionalne uprave,

- zmanjšal upravne stroške.

Navsezadnje bodo veliko večino SKP urejale le štiri uredbe Sveta:

- Uredba Sveta o skupni ureditvi trgov,

- Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 o neposrednih plačilih,

- Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 o razvoju podeželja in

- Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 o financiranju SKP.

Predlog je zato pomemben prispevek k procesu poenostavljanja zakonodaje.

Njegov prispevek k poenostavitvi SKP pa se ne sme presojati ločeno, temveč v splošnem okviru prizadevanj Komisije na tem področju. Iz sporočila je jasno razvidno, da so dejavnosti Komisije v zvezi z boljšo zakonsko ureditvijo in poenostavitvijo v SKP sestavljene iz veliko različnih tehničnih in političnih ukrepov in pobud, od katerih je ta predlog le en pomemben del.

Razveljavitev sedanje zakonodaje

Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev 35 uredb Sveta.

PRILOGA 1

SKUPNE UREDITVE TRGOV, VKLJUčENE V PREDLAGANO HORIZONTALNO SKUPNO UREDITEV TRGOV

Uredba | Obseg |

1. | (EGS) št. 234/68 | Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje |

2. | (EGS) št. 827/68 | „Solde“ (skupna ureditev trga za številne proizvode, ki niso zajeti v drugih skupnih ureditvah trgov) |

3. | (EGS) št. 2759/75 | Prašičje meso |

4. | (EGS) št. 2771/75 | Jajca |

5. | (EGS) št. 2777/75 | Perutninsko meso |

6. | (EGS) št. 2075/92 | Surovi tobak |

7. | (ES) št. 1254/1999 | Goveje in telečje meso |

8. | (ES) št. 1255/1999 | Mleko in mlečni izdelki |

9. | (ES) št. 1673/2000 | Lan in konoplja |

10. | (ES) št. 2529/2001 | Ovčje in kozje meso |

11. | (ES) št. 1784/2003 | Žita |

12. | (ES) št. 1785/2003 | Riž |

13. | (ES) št. 1786/2003 | Posušena krma |

14. | (ES) št. 865/2004 | Oljčno olje |

15. | (ES) št. 1947/2005 | Semena |

16. | (ES) št. 1952/2005 | Hmelj |

17. | (ES) št. 318/2006 | Sladkor |

18. | (EGS) št. 404/93 | Banane |

19. | (ES) št. 2200/96 | Sveže sadje in zelenjava |

20. | (ES) št. 2201/96 | Predelano sadje in zelenjava |

21. | (ES) št. 1493/1999 | Vino |

PRILOGA 2

PRAVNI AKTI, VKLJUčENI V PREDLAGANO HORIZONTALNO SKUPNO UREDITEV TRGA, RAZEN OSNOVNIH UREDB O SKUPNIH UREDITVAH TRGA

Izdelki, za katere ne velja skupna ureditev trga

Uredba | Obseg |

(EGS) št. 845/72 | Sviloprejke |

(EGS) št. 707/76 | Skupine gojiteljev sviloprejk |

(ES) št. 670/2003 | Etanol kmetijskega izvora |

(ES) št. 797/2004 | Čebelarski proizvodi |

Horizontalne določbe

Uredba | Obseg |

(ES) št. 1184/2006 | Uredba Sveta o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (= ex Uredba št. 26) |

(EGS) št. 1055/77 | Uredba Sveta o skladiščenju in premikanju proizvodov, ki jih kupi intervencijska agencija |

(EGS) št. 2931/79 | Uredba Sveta o odobritvi pomoči za izvoz kmetijskih proizvodov, ki so upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretjo državo |

(EGS) št. 386/90 | Uredba Sveta o opravljanju nadzora pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski |

Sektor sladkorja

Sklep | Obseg |

74/583/EGS | Sklep Sveta z dne 20. novembra 1974 o spremljanju pretoka sladkorja |

Sektor sadja in zelenjave

Uredba | Obseg |

(EGS) št. 2517/69 | Uredba Sveta o določitvi nekaterih ukrepov za reorganizacijo proizvodnje sadja v Skupnosti |

Sektor prašičjega mesa

Uredba | Obseg |

(EGS) št. 2763/75 | Uredba Sveta o splošnih pravilih za dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje prašičjega mesa |

Sektor mleka

Uredba | Obseg |

(EGS) št. 1898/87 | Uredba Sveta o zaščiti oznak, uporabljenih pri trženju mleka in mlečnih proizvodov |

(EGS) št. 2204/90 | Uredba Sveta o določitvi dodatnih splošnih pravil o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne proizvode glede sira (sistemi predhodnega dovoljenja in upravnega nadzora) |

(ES) št. 2991/94 | Uredba Sveta o določitvi standardov za mazave maščobe |

(ES) št. 2597/97 | Uredba Sveta o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko |

(ES) št. 2250/1999 | Uredba Sveta o tarifni kvoti za maslo s poreklom iz Nove Zelandije |

(ES) št. 1788/2003 | Uredba Sveta o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov |

Sektorji jajc

Uredba | Obseg |

(ES) št. 1028/2006 | Uredba Sveta o tržnih standardih za jajca (= ex Uredba (EGS) št. 1907/90) |

Sektor perutnine

Uredba | Obseg |

(EGS) št. 1906/90 | Uredba Sveta o nekaterih standardih trženja za perutninsko meso |

Sektor gojenja cvetja

Uredba | Obseg |

(EGS) št. 4088/87 | Uredba Sveta o določitvi pogojev za uporabo preferencialnih carin pri uvozu nekaterega cvetja s poreklom iz Cipra, Izraela in Jordanije |

Tobačni sektor

Uredba | Obseg |

(EGS) št. 2077/92 | Uredba Sveta o medpanožnih organizacijah in sporazumih na področju tobaka |

Razvrščanje trupov

Uredba | Obseg |

(EGS) št. 1358/80 | Uredba Sveta, ki določa orientacijsko ceno in intervencijsko ceno za odraslo govedo, ki je prišlo na trg v letih 1980/81, in predstavlja razvrstitveno lestvico za trupe odraslega goveda |

(ES) št. 1183/2006 | Uredba Sveta o lestvici Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih goved (= ex. Uredba (EGS) št. 208/81) |

(EGS) št. 3220/84 | Uredba Sveta o določitvi lestvice Skupnosti za klasificiranje prašičjih trupov |

(EGS) št. 1186/90 | Uredba Sveta o razširitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih goved |

(EGS) št. 2137/92 | Uredba Sveta o lestvici Skupnosti za razvrščanje trupov ovc in določitvi standardne kakovosti Skupnosti za sveže ali hlajene trupe ovc ter podaljšanju Uredbe (EGS) št. 338/91 |

2006/0269 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[7],

VSEBINA

DEL I UVODNE DOLOČBE 33

DEL II NOTRANJI TRG 36

NASLOV I TRŽNA INTERVENCIJA 36

POGLAVJE I JAVNA INTERVENCIJA IN ZASEBNO SKLADIščENJE 36

ODDELEK I SPLOŠNE DOLOČBE 36

ODDELEK II JAVNA INTERVENCIJA 38

Pododdelek I Splošne določbe 38

Pododdelek II Začetek in opustitev odkupa 39

Pododdelek III Intervencijska cena 40

Pododdelek IV Prodaja iz intervencije 41

ODDELEK III ZASEBNO SKLADIŠČENJE 43

Pododdelek I Obvezna pomoč 43

Pododdelek II Neobvezna pomoč 44

ODDELEK IV SKUPNE DOLOČBE 46

POGLAVJE II POSEBNI INTERVENCIJSKI UKREPI 49

ODDELEK I IZREDNI UKREPI ZA PODPORO TRGA 49

ODDELEK II UKREPI V SEKTORJIH ŽIT IN RIŽA 50

ODDELEK III UKREPI V SEKTORJU SLADKORJA 50

ODDELEK IV PRILAGODITEV DOBAVE 53

POGLAVJE III SISTEM OMEJEVANJA PROIZVODNJE 54

ODDELEK I SPLOŠNE DOLOČBE 54

ODDELEK IISLADKOR 54

Pododdelek I Dodelitev in upravljanje kvot 54

Pododdelek II Prekoračitev kvote 56

ODDELEK III MLEKO 58

Pododdelek I splošne določbe 58

Pododdelek II Dodelitev in upravljanje kvot 59

Pododdelek III Prekoračitev kvote 64

ODDELEK IV POSTOPKOVNE DOLOČBE 67

POGLAVJE IV SHEME POMOčI 67

ODDELEK I POMOČ ZA PREDELAVO 67

Pododdelek I Posušena krma 67

Pododdelek II Lan in konoplja, gojena za vlakna 70

ODDELEK II PROIZVODNO NADOMESTILO 71

ODDELEK III POMOČI V SEKTORJU MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV 72

ODDELEK IV POMOČI V SEKTORJU OLJK 73

ODDELEK V SKLAD SKUPNOSTI ZA TOBAK 74

ODDELEK VI POSEBNE DOLOČBE ZA SEKTOR ČEBELARSTVA 75

ODDELEK VII POMOČI V SEKTORJU SVILOPREJK 76

NASLOV II PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN PROIZVODNJO 77

POGLAVJE I TRžNI STANDARDI IN POGOJI ZA PROIZVODNJO 77

ODDELEK I TRŽNI STANDARDI 77

ODDELEK II POGOJI ZA PROIZVODNJO 79

ODDELEK III POSTOPKOVNA PRAVILA 79

POGLAVJE II ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV, MEDPANOžNE ORGANIZACIJE, ORGANIZACIJE IZVAJALCEV 80

ODDELEK I SPLOŠNA NAČELA 80

ODDELEK II PRAVILA O MEDPANOŽNIH ORGANIZACIJAH V SEKTORJU TOBAKA 82

ODDELEK III POSTOPKOVNA PRAVILA 82

ODDELEK III TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI 84

POGLAVJE I SPLOšNE DOLOčBE 84

POGLAVJE II UVOZ 84

ODDELEK I UVOZNA DOVOLJENJA 84

ODDELEK IIUVOZNE DAJATVE IN PRELEVMANI 86

ODDELEK III UPRAVLJANJE UVOZNIH KVOT 88

ODDELEK IV POSEBNE DOLOČBE ZA NEKATERE PROIZVODE 89

Pododdelek I Posebne določbe za uvoz v zvezi s sektorjema žit in riža 89

Pododdelek II Preferencialni uvozni režim 90

Pododdelek III Posebne določbe za uvoz konoplje 92

Pododdelek IV Posebne določbe za uvoz hmelja 92

ODDELEK V ZAŠČITNI UKREPI IN AKTIVNO OPLEMENITENJE 93

POGLAVJE III IZVOZ 94

ODDELEK I IZVOZNA DOVOLJENJA 94

ODDELEK IIIZVOZNA NADOMESTILA 95

ODDELEK III UPRAVLJANJE IZVOZNIH KVOT V SEKTORJU MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV 99

ODDELEK IV POSEBNE UGODNOSTI PRI UVOZU V TRETJE DRŽAVE 99

ODDELEK V POSEBNE DOLOČBE ZA ŽIVE RASTLINE 99

ODDELEK VI PASIVNO OPLEMENITENJE 100

DEL IV PRAVILA KONKURENCE 101

POGLAVJE I PRAVILA ZA PODJETJA 101

POGLAVJE II PRAVILA O DRžAVNI POMOčI 103

DEL V POSEBNE DOLOČBE TA POSAMEZNE SEKTORJE 105

DEL VI Splošne določbe 108

DEL VII IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 110

POGLAVJE I IZVEDBENE DOLOčBE 110

POGLAVJE II PREHODNE IN KONčNE DOLOčBE 111

ob upoštevanju naslednjega:

1. Delovanje in razvoj skupnega trga za kmetijske proizvode mora spremljati oblikovanje skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu skupna kmetijska politika „SKP“), z namenom vključiti zlasti skupno ureditev kmetijskih trgov (v nadaljnjem besedilu „SUT“), katere oblika je v skladu s členom 34 Pogodbe lahko odvisna od vrste proizvoda.

2. Od uvedbe SKP je Svet sprejel 21 skupnih ureditev trgov za vsak proizvod ali skupino proizvodov in za vsakega velja posebna osnovna uredba:

3. Uredba Sveta (EGS) št. 234/68 z dne 27. februarja 1968 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje ter okrasno listje[8]

4. Uredba Sveta (EGS) št. 827/68 z dne 28. junija 1968 o skupni ureditvi trga za nekatere proizvode, navedene v Prilogi II k Pogodbi[9]

5. Uredba Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za prašičje meso[10]

6. Uredba Sveta (EGS) št. 2771/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za jajca[11]

7. Uredba Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za perutninsko meso[12]

8. Uredba Sveta (EGS) št. 2075/1992 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak[13]

9. Uredba Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane[14]

10. Uredba Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo[15]

11. Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo[16]

12. Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso[17]

13. Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov[18]

14. Uredba Sveta (ES) št.1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino[19]

15. Uredba Sveta (ES) št. 1673/2000 z dne 27. julija 2000 o skupni tržni ureditvi za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna[20]

16. Uredba Sveta (ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso[21]

17. Uredba Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita[22]

18. Uredba Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž[23]

19. Uredba Sveta (ES) št. 1786/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo[24]

20. Uredba Sveta (ES) št. 865/2004 z dne 29. aprila 2004 o skupni ureditvi trga za oljčno olje in namizne oljke ter o spremembi Uredbe (EGS) št. 827/68[25]

21. Uredba Sveta (ES) št. 1947/2005 z dne 23. novembra 2005 o skupni ureditvi trga za semena in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2358/71 in (EGS) št. 1674/72[26]

22. Uredba Sveta (ES) št. 1952/2005 z dne 23. novembra 2005 o skupni ureditvi trga za hmelj in razveljavitvi uredb (EGS) št. 1696/71, (EGS) št. 1037/72, (EGS) št. 879/73 in (EGS) št. 1981/82[27]

23. Uredba Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja[28].

24. Poleg tega je Svet sprejel tri uredbe s posebnimi pravili za nekatere proizvode, vendar brez določitve skupne ureditve trgov za te proizvode:

25. Uredba Sveta (ES) št. 670/2003 z dne 8. aprila 2003 o posebnih ukrepih glede trga z etanolom kmetijskega porekla[29]

26. Uredba Sveta (ES) št. 797/2004 z dne 26. aprila 2004 o ukrepih, ki izboljšujejo splošne pogoje za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov[30];

27. Uredba Sveta (ES) št. 1544/2006 z dne 5. oktobra 2006 o posebnih ukrepih za spodbujanje gojenja sviloprejk[31].

28. Zgoraj navedene uredbe (v nadaljevanju „osnovne uredbe“) pogosto spremlja sklop drugih stranskih uredb Sveta. Večina osnovnih uredb ima enako obliko in veliko skupnih določb. To se kaže zlasti v zvezi s pravili o trgovanju s tretjimi državami in splošnimi določbami vendar v določenem obsegu tudi za pravila v zvezi z notranjim trgom. Osnovne uredbe pogosto vsebujejo različne rešitve za enake ali podobne probleme.

29. Poenostavitev regulativnega okvira SKP je že nekaj časa cilj Skupnosti. V skladu s tem je bil vzpostavljen horizontalni pravni okvir za vsa neposredna plačila, vrsta sistemov podpore pa združena v shemo letnega plačila s sprejetjem Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete [32]. Uporabo tega pristopa bi bilo treba razširiti na osnovne uredbe. V tem okviru bi bilo treba pravila iz teh uredb združiti v enotni pravni okvir in, kadar je to mogoče, sektorske pristope nadomestiti s horizontalnimi.

30. Zaradi poenostavitve ne bi smele biti vprašljive politične odločitve, sprejete v preteklih letih na področju SKP. Ta uredba bi v bistvu morala biti tehnična poenostavitev. Zato ne bi smela razveljaviti ali spremeniti obstoječih instrumentov, razen če so zastareli, odvečni ali po svoji naravi ne bi smeli biti obravnavani na ravni Sveta, in tudi ne sme uvajati novih instrumentov ali ukrepov.

31. Na podlagi navedenega ta uredba ne bi smela uvajati tistih delov skupnih ureditev trgov, ki so predmet revizije politike. To velja glede nekaterih delov sektorjev sadja in zelenjave ter sektorja banan in sektorja vina. Zato bi bilo treba pravila iz uredb (EGS) št. 404/93, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1493/1999 vključiti v to uredbo samo v tistem obsegu, ki ni predmet reform politike.

32. Glede na prej navedene vidike je treba osnovno uredbo razveljaviti in nadomestiti z eno samo uredbo.

33. V skupnih ureditvah trgov za žita, riž, sladkor, posušeno krmo, semena, oljke, lan in konopljo, banane, vino, mleko in mlečne izdelke ter sviloprejke so določena tržna leta, ki so v glavnem prilagojena biološkim proizvodnim ciklom vsakega od teh proizvodov. V skupnih ureditvah trgov za sadje in zelenjavo je bila Komisija pooblaščena, da določi tržna leta, ker se proizvodni cikli teh proizvodov precej spreminjajo in ker v nekaterih primerih tržnega leta ni treba določiti. Tržna leta, kakor so bila določena v navedenih sektorjih, in pooblastila Komisije za določitev tržnih let za sadje in zelenjavo ter predelano sadje in zelenjavo je zato treba vključiti v to uredbo.

34. Da bi se stabilizirali trgi in zagotovila primerna življenjska raven za kmetijsko skupnost, je bil oblikovan diferenciran sistem zaščite cen za različne sektorje, vzporedno z uvedbo neposrednih shem ter ob upoštevanju različnih potreb v vsakem od teh sektorjev na eni strani in medsebojnih odvisnosti med različnimi sektorji na drugi strani. Ti ukrepi imajo obliko javne intervencije ali izplačila pomoči za zasebno skladiščenje izdelkov iz žit, riža, sladkorja, oljk, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega, ovčjega in kozjega mesa. Glede na cilje te uredbe je zato treba ohraniti ukrepe za zaščito cen, kadar so predvideni v instrumentih, kakor so bili oblikovani v preteklosti, vendar brez bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjim pravnim stanjem.

35. Zaradi jasnosti in preglednosti, je treba za določbe, ki urejajo te ukrepe, predvideti skupno strukturo, pri čemer je treba nadaljevati politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. Zaradi tega je ustrezno razlikovati med referenčnimi in intervencijskimi cenami.

36. Skupne ureditve kmetijskih trgov za žita, goveje in telečje meso ter mleko in mlečne izdelke vsebujejo določbe, v skladu s katerimi lahko Svet skladno s postopkom, določenim v členu 37(2) Pogodbe, spremeni ravni cen. Zaradi občutljivosti cenovnih sistemov je treba navedbo te možnosti ohraniti. Ker ta možnost ne velja samo za navedene sektorje, jo je treba razširiti na vse sektorje, ki jih zajema ta uredba.

37. Da bi razpolagali z zanesljivimi podatki o cenah sladkorja na trgu Skupnosti, bi bilo treba sistem poročanja o cenah, kakor je naveden v skupni ureditvi trga za sladkor, vključiti v to uredbo in na podlagi tega bi bilo treba določiti raven tržnih cen za beli sladkor.

38. Da se prepreči, da bi sistem intervencij glede žit, riža, masla in posnetega mleka v prahu sam po sebi postal izhod, je treba ohraniti možnost za začetek javne intervencije samo v nekaterih obdobjih leta. Za izdelke iz govejega in telečjega mesa ter masla bi morala biti začetek in konec javne intervencije odvisna od ravni tržne cene v posameznem obdobju. Za sektorja sladkorja in riža bi bilo treba ohraniti zgornjo omejitev količin, do katere se lahko izvede odkup z javno intervencijo. Za maslo in posneto mleko v prahu je treba ohraniti pristojnost Komisije, da ustavi običajni odkup, kadar je dosežena določena količina, ali ga zamenja z odkupom po razpisnem postopku.

39. Raven cen, po katerih je treba izvajati intervencijski odkup („intervencijska cena“), je bila v preteklosti znižana v okviru skupnih ureditev trga za žita, riž ter goveje in telečje meso in določena hkrati z uvedbo sheme neposrednih podpor v teh sektorjih. Pomoč v okviru navedenih shem na eni strani in intervencijske cene na drugi so zato tesno povezane. Intervencijska cena za proizvode sektorja mleka in mlečnih izdelkov je bila določena z namenom pospeševanja porabe proizvodov navedenega sektorja in izboljšanja njihove konkurenčnosti. Za sektorja riža in sladkorja so bile cene določene zato, da bi to prispevalo k stabilizaciji trga, kadar tržna cena v posameznem tržnem letu pade pod referenčno ceno, določeno za naslednje tržno leto. Te odločitve glede politike Sveta še vedno ostanejo veljavne.

40. Doslej so bile ravni cen v sektorjih riža in sladkorja za proizvode standardne kakovosti določene, kakor je opredelil Svet. Zaradi zelo tehnične narave navedenega pojma je ustrezno pooblastiti Komisijo za določitev standardnih kakovosti. Pri opredelitvi standardne kakovosti bi morala Komisija upoštevati zlasti tržno in trgovinsko okolje zadevnega proizvoda.

41. Kakor v prejšnjih skupnih ureditvah trga bi bilo v tej uredbi treba zagotoviti možnost za prodajo proizvodov odkupljenih z javno intervencijo. Take ukrepe bi bilo treba sprejeti na način, s katerim bi se bilo mogoče izogniti motnjam na trgu ter zagotoviti enak dostop do blaga in enako obravnavanje kupcev.

42. Zaradi svojih intervencijskih zalog različnih kmetijskih proizvodov ima Skupnost možnost, da bistveno prispeva k blaginji svojih najbolj ogroženih državljanov. V interesu Skupnosti je, da se ta možnost dolgotrajno izkoristi, dokler se z uvedbo ustreznih ukrepov zaloge ne znižajo na običajno raven. Glede na te ugotovitve je Uredba Sveta (EGS) št. 3730/87 z dne 10. decembra 1987 o splošnih pravilih za dobavo hrane in intervencijskih zalog imenovanim organizacijam za razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Skupnosti[33] doslej zagotovila razdeljevanje hrane prek dobrodelnih organizacij. Ta pomemben socialni ukrep, ki lahko upravičencem mnogo pomeni, bi bilo treba ohraniti in vključiti v okvir te uredbe.

43. Kot prispevek k uravnoteženju trga mleka in za stabilizacijo tržnih cen je skupna ureditev trga za mleko in mlečne izdelke zagotovila dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere izdelke iz masla in nekatere izdelke iz sira. Poleg tega je bila Komisija pooblaščena, da določi dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih drugih izdelkov iz sira in tudi za beli sladkor, nekaterih vrst oljčnega olja in nekaterih izdelkov iz govejega in telečjega mesa, posnetega mleka v prahu, svinjskega mesa ter ovčjega in kozjega mesa. Glede na namen te uredbe bi bilo treba te ukrepe ohraniti in jih vključiti vanjo.

44. Na podlagi osnovnih uredb glede sektorjev govejega in telečjega mesa, svinjskega, ovčjega in kozjega mesa so bile določene lestvice Skupnosti za uvrščanje trupov. Te sheme so bistvene za beleženje cen in uporabo intervencijskih ureditev v sektorjih govejega in telečjega mesa ter svinjskega mesa.Poleg tega je njihov cilj izboljšati preglednost trga. Take sheme za uvrstitev trupov bi bilo treba ohraniti. Zaradi njihove pretežno tehnične narave se zdi primerno, da se Komisiji zaupa potrebna pooblastila za sprejetje ustreznih pravil na podlagi temeljnih meril za sedanje sheme.

45. Omejitev prostega pretoka, ki temelji na uporabi ukrepov, katerih namen je preprečiti širitev bolezni živali, lahko povzroči težave na trgu za nekatere proizvode v eni državi članici ali več. Izkušnje kažejo, da so hude motnje na trgu, kakor je znatno znižanje porabe ali cen, neposredno povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi ali živali.

46. Posebne ukrepe za podporo trgu, katerih namen je odpraviti take razmere, predvidene v skupnih ureditvah trga za goveje in telečje meso, mleko in mlečne izdelke, svinjsko meso, jajca in perutnino, bi zato bilo treba vključiti v to uredbo pod istimi pogoji, kakor so se uporabljali doslej. Take posebne ukrepe za podporo trgu bi morala sprejeti Komisija in bi morali biti v neposredni povezavi z zdravstvenimi in veterinarskimi ukrepi ali izhajati iz teh ukrepov, sprejetih za boj proti širjenju bolezni. Treba bi jih bilo sprejeti na zahtevo držav članic, da bi se bilo mogoče izogniti hudim motnjam na zadevnih trgih.

47. V tej uredbi bi bilo treba ohraniti možnost, da Komisija sprejema posebne intervencijske ukrepe, predvidene v skupnih ureditvah trgov za žita in za riž, kadar se pokaže, da je to potrebno, zaradi uspešnega in učinkovitega odzivanja ob morebitnih motnjah na trgu v sektorju žit in zato, da se za sektor riža prepreči množična uporaba javne intervencije v nekaterih regijah Skupnosti ali pri odpravi pomanjkanja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč.

48. Treba bi bilo določiti najnižjo ceno za sladkorno peso, za katero veljajo kvote in ustreza standardni kakovosti, ki bi jo bilo treba opredeliti, da bi se pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa v Skupnosti zagotovilo primerno življenjsko raven. Standardna kakovost sladkorne pese, za katero veljajo kvote, je bila doslej opredeljena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 318/2006. Zaradi pretežno tehnične narave teh določb se šteje za bolj ustrezno, da se ta vprašanja obravnavajo na ravni Komisije.

49. Potrebni so posebni instrumenti za zagotovitev pravega ravnovesja pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato bi bilo treba standardne določbe za urejanje pogodbenih razmerij med kupci in prodajalci sladkorne pese, doslej vsebovane v skupni ureditvi trga za sladkor, prenesti v to uredbo. Podrobni pogoji so določeni v okviru skupne ureditve trga za sladkor v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 318/2006. Zaradi pretežno tehnične narave teh pogojev se šteje za bolj ustrezno, da se ta vprašanja obravnavajo na ravni Komisije.

50. Raznolikost naravnih, gospodarskih in tehničnih okoliščin otežuje poenotenje odkupnih pogojev za sladkorno peso v vsej Skupnosti. Panožni sporazumi med organizacijami pridelovalcev sladkorne pese in podjetji za proizvodnjo sladkorja že obstajajo. Zato bi bilo treba z okvirnimi določbami določiti le najmanjša jamstva, ki jih zahtevajo tako pridelovalci sladkorne pese kot tudi industrija sladkorja, da se zagotovi neovirano delovanje trga za sladkor z možnostjo odstopanja od nekaterih pravil v okviru panožnih sporazumov.

51. Uvesti bi bilo treba proizvodno dajatev, ki bi prispevala k financiranju stroškov, ki nastanejo v okviru skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja.

52. Za ohranitev strukturnega ravnovesja trgov za sladkor na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, bi morala imeti Komisija možnost, da se odloči za umik sladkorja s trga za toliko časa, kolikor je potrebno, da se na trgu ponovno vzpostavi ravnovesje.

53. V skupnih ureditvah trgov za žive rastline, goveje in telečje meso, svinjsko meso, ovčje meso in kozje meso, jajca in perutnino je predvidena možnost za sprejetje nekaterih ukrepov za lažjo prilagoditev dobave potrebam trga. Taki ukrepi bi lahko prispevali k stabiliziranju trgov in zagotavljanju primerne življenjske ravni zadevne kmetijske skupnosti. Zaradi ciljev te uredbe bi bilo treba navedeno možnost ohraniti. V skladu z navedenimi določbami bi Svet lahko sprejel splošna pravila v zvezi s takimi ukrepi v skladu s postopkom, določenim v členu 37 Pogodbe. Cilji, ki jih je treba doseči s takimi ukrepi so jasno določeni, hkrati pa določajo naravo ukrepov, ki bi lahko bili sprejeti. Zato Svetu ni treba sprejeti dodatnih splošnih pravil in tudi ni treba več predvideti te možnosti.

54. V sektorjih sladkorja ter mleka in mlečnih izdelkov je količinska omejitev proizvodnje, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 318/2006 in Uredbi Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov[34], že vrsto let bistveni instrument tržne politike. Razlogi, ki jih je imela Skupnost v preteklosti za sprejetje sistema proizvodnih kvot v obeh sektorjih, še vedno veljajo. Ker je kvotni sistem za sladkor neposredno vključen v Uredbo (ES) št. 318/2006[35], ustrezni sistem v sektorju mleka in mlečnih izdelkov še vedno ureja poseben pravni akt, in sicer Uredba (ES) št. 1788/2003. Glede na bistven pomen teh shem in ciljev te uredbe je zato primerno vključiti ustrezne določbe v to uredbo brez bistvenih sprememb pri shemah in njihovih načinih delovanja v primerjavi s prejšnjim pravnim stanjem.

55. Sistem kvot za sladkor iz te uredbe bi zato moral odražati ureditve, določene v Uredbi (ES) št. 318/2006, in zlasti ohraniti pravni status kvot, če v skladu s sodno prakso Sodišča sistem kvot pomeni mehanizem za urejanje trga v sektorju sladkorja, katerega namen je doseganje ciljev javnega interesa.

56. Ta uredba bi zato morala Komisiji omogočiti prilagoditev kvot na trajnostno raven po letu 2010, ko preneha delovati sklad za prestrukturiranje, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o vzpostavitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti[36].

57. Glede na potrebo po omogočanju nacionalne prožnosti pri strukturnem prilagajanju predelovalne industrije ter pridelovanja sladkorne pese in sladkornega trsa v obdobju uporabe kvot, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v okviru nekaterih omejitev spremenijo kvote podjetij, pri tem pa ne ovirajo delovanja sklada za prestrukturiranje kot instrumenta.

58. Da bi se bilo mogoče izogniti presežkom sladkorja, ki izkrivljajo trg za sladkor, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da v skladu z nekaterimi merili zagotovi prenos presežkov sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa v kvoto proizvodnje za naslednje tržno leto. Če poleg tega ustrezni pogoji za nekatere količine niso izpolnjeni, bi bilo treba zaračunati dajatev za presežek, da bi se izognili kopičenju teh količin, ki ogrožajo stanje na trgu.

59. V skladu z namenom te uredbe bi morala biti struktura kvot za mleko usklajena z določbami glede kvot za sladkor. Ustrezno temu pa izhodišče za pravila v sektorju mleka ne bi smelo biti več obveznost plačila dodatne dajatve, kadar je nacionalna referenčna količina presežena, temveč določitev nacionalnih kvot, katerih morebitno preseganje je podlaga za pobiranje presežnih dajatev.

60. V bistvu bi morala biti shema kvot za mleko oblikovana v skladu z Uredbo (ES) št. 1788/2003. Treba je ohraniti zlasti razliko med oddajo in neposredno prodajo, shema pa bi se morala uporabljati na podlagi individualnih reprezentativnih vsebnosti maščob in nacionalno referenčno vsebnostjo maščobe. Kmetom bi pod nekaterimi pogoji moral biti dovoljen začasen prenos svojih individualnih kvot. Čeprav bi bilo treba ohraniti načelo, da se ob prodaji, zakupu ali prenosu kmetije z dedovanjem ustrezna kvota prenese na kupca, zakupnika ali dediča skupaj z ustreznim zemljiščem, pa bi bilo treba narediti nekaj izjem pri načelu, v skladu s katerim so referenčne količine povezane s kmetijami, da bi se lahko nadaljevalo prestrukturiranje proizvodnje mleka in izboljšanje okolja. Skladno z različnimi vrstami prenosa referenčnih količin in z uporabo objektivnih meril, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da del prenesenih količin uvrstijo v nacionalne rezerve.

61. Presežno dajatev bi bilo treba določiti na ravni, katere učinek bi bil odvračilen, in bi jo morale plačati države članice takoj, ko je nacionalna referenčna količina presežena. Država članica mora potem breme plačila porazdeliti med proizvajalce, ki so prispevali k prekoračitvi. Ti bi morali biti dolžni državi članici plačati svoj prispevek k dajatvi zgolj zaradi dejstva, da so presegli svojo razpoložljivo količino. Države članice plačajo Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS) dajatev, ki ustreza prekoračitvi njihovega nacionalnega referenčnega zneska, zmanjšanega za 1-odstotni pavšalni znesek, in sicer zaradi upoštevanja primerov stečaja ali dokončne nesposobnosti nekaterih proizvajalcev, da bi prispevali k plačilu dolgovane dajatve.

62. V skladu s členom 34(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike[37] so prejemki, ki izhajajo iz uporabe dodatne dajatve v sektorju mleka, „namenski prejemki“, ki jih je treba vplačati v proračun Skupnosti in se ob ponovni uporabi uporabijo izključno za financiranje odhodkov EKJS ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Člen 22 Uredbe (ES) št. 1788/2003, v skladu s katerim se prejemki, ki izhajajo iz dajatve, štejejo kot intervencija za stabiliziranje kmetijskih trgov in jih je treba uporabljati za financiranje odhodkov v sektorju mleka, je zastarel in zato ni vključen v to uredbo.

63. V različnih skupnih ureditvah trgov so predvidene različne vrste shem pomoči.

64. S skupnimi ureditvami trgov za posušeno krmo ter lan in konopljo je za te sektorje uvedena pomoč za predelavo kot sredstvo za urejanje notranjega trga za zadevne sektorje.

65. Glede na posebne tržne razmere za žitni in krompirjev škrob so skupne ureditve za trg žit vsebovale določbe, ki so dovoljevale dodelitev nadomestil za proizvodnjo, kadar je to bilo potrebno. Proizvodno nadomestilo mora biti take narave, da so osnovni proizvodi, ki jih uporablja zadevna industrija, lahko na voljo po nižji ceni, kakor je tista, ki temelji na uporabi skupnih cen. V skupni ureditvi trga za sladkor je uvedena možnost dodelitve nadomestila za proizvodnjo, kadar se glede na proizvodnjo nekaterih industrijskih, kemičnih ali farmacevtskih izdelkov poveča potreba po ukrepih, katerih cilj je dati na voljo nekatere izdelke iz sladkorja.

66. Financiranje Skupnosti, ki pomeni odstotni delež neposredne pomoči, ki jo države članice smejo zadržati v skladu s členom 110i(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, je potrebno za spodbujanje odobrenih organizacij izvajalcev, da pripravijo delovne programe s ciljem izboljšati kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk. V tem okviru je v skupni ureditvi trga za oljčno olje in namizne oljke predvidena podpora Skupnosti, dodeljena v skladu s prednostno lestvico dejavnosti, ki se izvajajo v okviru zadevnih delovnih programov.

67. Kot prispevek k uravnoteženju trga mleka in za stabilizacijo tržnih cen mleka in mlečnih izdelkov so potrebni dodatni ukrepi, ki povečujejo možnost prodaje mlečnih izdelkov. V skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke je zato predvideno dodeljevanje pomoči za trženje nekaterih mlečnih izdelkov glede na specifične uporabe in namembne kraje. Poleg tega, da je v skupni ureditvi trga to predvideno za spodbujanje porabe mleka pri mladini, bi morala Skupnost kriti del stroškov odobritve pomoči za dobavo mleka otrokom v šolah.

68. Sklad Skupnosti za tobak, financiran z nekaterimi odbitki iz shem pomoči v navedenem sektorju, je bil ustanovljen v skladu z Uredbo (EGS) št. 2075/92 z namenom, da bi se izvajali različni ukrepi za ta sektor. Leto 2007 bo zadnje, v katerem so odbitki od shem pomoči iz poglavja 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 še na voljo skladu Skupnosti za tobak. Medtem ko se bo financiranje sklada končalo pred začetkom veljavnosti te uredbe, bi bilo treba določbe člena 13 Uredbe (EGS) št. 2075/92 kljub temu ohraniti, da bi služile kot pravna podlaga za večletne programe, ki bi jih lahko financiral sklad Skupnosti za tobak.

69. Za čebelarstvo kot kmetijski sektor so značilni raznovrstnost proizvodnih pogojev in pridelkov ter razpršenost in različnost gospodarskih subjektov, tako v fazi proizvodnje kot trženja. Poleg tega je zaradi širjenja varoze v več državah članicah v zadnjih letih, in problemov, ki jih ta bolezen povzroča pri proizvodnji medu, še vedno potrebno ukrepanje Skupnosti, saj se varoze ne da popolnoma izkoreniniti in jo je treba zdraviti z odobrenimi proizvodi. Glede na take okoliščine ter za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov v Skupnosti je treba vsaka tri leta pripraviti nacionalne programe, ki vključujejo tehnično pomoč, nadzor varoze, racionalizacijo sezonskih selitev panjev zaradi paše, upravljanje obnove panjev v Skupnosti ter sodelovanje pri raziskovalnih programih o čebelarstvu in čebelarskih proizvodih, da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov. Navedene nacionalne programe bi morala deloma financirati Skupnost.

70. Z Uredbo (ES) št. 1544/2006 je vse nacionalne pomoči za sviloprejke nadomestila shema pomoči Skupnosti za gojenje sviloprejk, ki je dodeljena v obliki fiksnega zneska na uporabljeni zabojček jajčec sviloprejke.

71. Ker so stališča politike, ki so privedla do uvedbe navedenih shem, še vedno veljavna, bi bilo treba vse te sheme vključiti v okvir te uredbe.

72. Uporaba standardov za trženje kmetijskih proizvodov lahko prispeva k izboljšanju ekonomskih pogojev za proizvodnjo in trženje ter tudi kakovosti takih proizvodov. Uporaba takih standardov je zato v interesu proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov. V skladu s tem so bili v okviru skupnih ureditev trgov za banane, oljke, žive rastline, jajca in perutnino uvedeni tržni standardi tam, kjer se nanašajo zlasti na kakovost, razvrščanje, težo, razvrščanje po velikosti, pakiranje, embaliranje, skladiščenje, prevoz, videz, trženje in označevanje. Primerno je ohraniti navedeni pristop iz te uredbe.

73. V skladu s skupnimi ureditvami trgov za oljčno olje in namizne oljke ter banane je bilo Komisiji doslej naloženo sprejetje določb glede tržnih standardov. Zaradi njihove zelo tehnične narave in potrebe, da so vse bolj učinkoviti in da se prilagajajo razvijajočim se trgovskim praksam, se zdi ustrezno razširiti ta pristop na druge zadevne sektorje pri določanju meril, ki jih mora upoštevati Komisija pri oblikovanju ustreznih pravil. Poleg tega bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe, zlasti sodobne analitske metode in druge ukrepe za določitev oblike zadevnih standardov, da bi se bilo mogoče izogniti zlorabam v zvezi s kakovostjo in pristnostjo proizvodov, predstavljenih potrošnikom, in večjim motnjam na trgih, ki bi jih te zlorabe lahko povzročile.

74. Več pravnih instrumentov je bilo uvedenih za ureditev trženja in označevanje mleka, mlečnih izdelkov in drugih maščob. Njihov cilj je izboljšati položaj mleka in mlečnih izdelkov na trgu na eni strani ter zagotoviti pošteno konkurenco med mazavimi mlečnimi in nemlečnimi maščobami na drugi strani, vse v korist proizvajalcev in potrošnikov. Cilj pravil iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 z dne 2. julija 1987 o zaščiti poimenovanj, uporabljenih pri trženju mleka in mlečnih proizvodov[38], je varstvo potrošnikov in vzpostavitev pogojev konkurence med mlečnimi izdelki in konkurenčnimi izdelki na področju poimenovanja izdelkov, označevanja in oglaševanja, s katerimi bi se bilo mogoče izogniti izkrivljanju. Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko[39] določa pravila, katerih namen je jamčiti za visoko kakovost konzumnega mleka in izdelkov, ki ustrezajo potrebam in željam potrošnikov, ter tako stabilizirati zadevni trg in potrošnikom zagotoviti visokokakovostno konzumno mleko. Uredba Sveta (ES) št. 2991/94 z dne 5. decembra 1994 o določitvi standardov za mazave maščobe[40] določa tržne standarde za mleko in nemlečne izdelke z jasno in razločno uvrstitvijo, skupaj s pravili o označevanju. V skladu s cilji te uredbe bi bilo treba ta pravila ohraniti nespremenjena.

75. Kakor je doslej veljalo v okviru skupne ureditve trga za hmelj, je treba po vsej Skupnosti izvajati politiko kakovosti z izvajanjem določb o potrjevanju, skupaj s pravili, ki praviloma prepovedujejo trženje proizvodov, za katere ni bil izdan certifikat, ali uvoženih proizvodov, ki ne ustrezajo enakovrednim lastnostim pri kakovosti.

76. Opisi in opredelitve oljčnega olja in poimenovanje pomenijo bistveni element tržnega reda, ker določajo standarde kakovosti in potrošnikom zagotavljajo ustrezne informacije o proizvodu.

77. Ena od navedenih shem pomoči, ki prispeva k uravnoteženju trga za mleko in mlečne izdelke in k stabiliziranju tržnih cen v navedenem sektorju, obsega shemo za pomoč za predelavo posnetega mleka v prahu v kazein in kazeinate, kakor je bilo doslej določeno v členu 12 Uredbe (ES) št. 1255/1999. Uredba Sveta (EGS) št. 2204/90 z dne 24. julija 1990 o določitvi dodatnih splošnih pravil o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke je glede sira[41] uvedla pravila, ki se nanašajo na uporabo kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira, zaradi preprečevanja škodljivih učinkov, ki bi lahko temeljili na navedeni shemi pomoči, ob upoštevanju tveganja pri siru zaradi zamenjave s kazeinom ali kazeinati in z namenom stabilizirati trg. Ta pravila je treba vključiti v to uredbo.

78. Predelava nekaterih kmetijskih surovin v etanol je tesno povezana z gospodarno rabo teh surovin. Precej lahko prispeva k zvišanju njihove vrednosti in je lahko posebnega gospodarskega in socialnega pomena za gospodarstvo nekaterih regij Skupnosti, ali pa je lahko pomemben vir dohodka za proizvajalce zadevnih surovin. Omogoča tudi odstranitev proizvodov nezadovoljive kakovosti in kratkoročnih viškov, ki lahko v nekaterih sektorjih začasno povzročijo težave.

79. V sektorjih hmelja, oljk, tobaka in sviloprejk se izvajajo nekateri instrumenti z združitvijo prizadevanj raznovrstnih organizacij, zlasti z namenom stabilizirati trge ter izboljšati in zagotoviti kakovost zadevnih proizvodov s skupnim ukrepanjem. Določbe, ki urejajo delovanje navedenega sistema organizacij, predvidevajo, da ta temelji na organizacijah, ki jih priznavajo države članice ali pod nekaterimi pogoji Komisija, v skladu z določbami, ki jih sprejme Komisija. Navedeni sistem je treba ohraniti in uskladiti doslej veljavne določbe.

80. Za podporo nekaterim dejavnostim medpanožnih organizacij, ki so zlasti zanimive glede veljavnih pravil skupne ureditve trga za tobak, je treba predvideti možnost, da se uporaba pravil, ki jih medpanožna organizacija sprejme za svoje člane, pod določenimi pogoji razširi na vse proizvajalce in skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, v eni regiji ali več. Enako bi moralo veljati glede drugih dejavnosti priznanih medpanožnih organizacij, ki so v splošnem gospodarskem ali tehničnem interesu tobačnega sektorja ter tako koristijo vsem podjetjem, ki delujejo v zadevnih panogah. Države članice in Komisija morajo pri tem tesno sodelovati. Komisija bi morala imeti stalna nadzorna pooblastila zlasti glede sporazumov in usklajenih ravnanj, ki jih take organizacije sprejmejo.

81. Oblikovanje enotnega trga Skupnosti vključuje uvedbo trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti. Navedeni trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in izvozna nadomestila in naj bi načeloma stabiliziral trg Skupnosti. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

82. Spremljanje obsega trgovine s kmetijskimi proizvodi s tretjimi državami v skupnih ureditvah trgov za žita, riž, sladkor, semena, oljke, lan in konopljo, goveje in telečje meso, mleko in mlečne izdelke, svinjsko meso, ovčje in kozje meso, jajca, perutninsko meso, žive rastline in etanol je bilo doslej tako pri uvozu kakor pri izvozu predmet bodisi sistema obveznih dovoljenj bodisi sistema, ki Komisijo pooblašča, da predloži zahteve za dovoljenje.

83. Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem vprašanje upravljanja, ki se ga je treba lotiti na zelo prožen način. Na podlagi navedenega in glede na izkušnje, pridobljene v skupnih ureditvah trgov, pri katerih je upravljanje dovoljenj že dodeljeno Komisiji, se zdi ustrezno razširiti ta pristop na vse sektorje, v katerih se uporabljajo uvozna in izvozna dovoljenja. Odločitev o uvedbi zahtev za dovoljenja mora sprejeti Komisija ob upoštevanju potrebe po uvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.

84. V glavnem so carine, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO), določene v skupni carinski tarifi. Vendar je za nekatere proizvode iz sektorja žit in riža treba zaradi uvedbe dodatnih mehanizmov predvideti možnost za sprejetje odstopanj.

85. Da se preprečijo škodljivi učinki na trg Skupnosti, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, ali ukrepa proti njim, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

86. Pod nekaterimi pogoji je ustrezno Komisijo pooblastiti za odprtje in upravljanje tarifnih kvot, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo ali drugimi akti Sveta.

87. Cilj Uredbe Sveta (EGS) št. 2729/75 z dne 29. oktobra 1975 o uvoznih prelevmanih za mešanice žit, za riž in za lomljeni riž[42] je zagotoviti ustrezno delovanje sistema carin pri uvozu mešanic žit, riža in lomljenega riža. Te določbe je treba vključiti v to uredbo.

88. Med Skupnostjo in tretjimi državami je bilo sklenjenih več preferencialnih ureditev dostopa na trg, ki tem državam dovoljujejo izvoz trsnega sladkorja v Skupnost pod ugodnimi pogoji. Zato je treba oceniti potrebo rafinerij po sladkorju za prečiščevanje in pod nekaterimi pogoji rezervirati uvozna dovoljenja za specializirane uporabnike pomembnih količin uvoženega surovega trsnega sladkorja, ki se v Skupnosti štejejo za stalne rafinerije.

89. Da bi preprečili motnje v skupni ureditvi trga za konopljo za vlakna, ki bi jih povzročile prepovedane rastline, je treba sprejeti določbo o nadzoru uvoza konoplje in semena konoplje, tako da se zagotovi ustreznost takih proizvodov glede vsebnosti tetrahidrokanabinola. Poleg tega se za uvoz semen konoplje, ki niso namenjena setvi, uvede nadzorni sistem, ki zagotavlja sistem dovoljenj za zadevne uvoznike.

90. Na področju proizvodov sektorja hmelja se v vsej Skupnosti upošteva politika kakovosti. Za uvožene proizvode je treba sprejeti določbo, ki bo zagotovila, da se uvozijo samo proizvodi, ki ustrezajo enakovrednim lastnostnim proizvodov najnižje zahtevane kakovosti.

91. Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih razmerah izkazal kot neustrezen. Da v takšnih primerih trg Skupnosti ne ostane brez zaščite proti motnjam, ki se lahko pojavijo, bi morala biti Skupnost zmožna nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe. Taki ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

92. Da se zagotovi ustrezno delovanje skupnih ureditev trgov in zlasti za preprečitev motenj na trgih, je v skupnih ureditvah za trg za številne proizvode običajno predvidena možnost prepovedi uporabe postopka aktivnega in pasivnega oplemenitenja. To možnost bi bilo treba ohraniti. Poleg tega izkušnje kažejo, da je treba ta instrument upravljanja trga uporabiti brez odlašanja, zato da lahko doseže svoje cilje. Zato ima Komisija v nekaterih sektorjih ustrezna pooblastila. Ta pristop je ustrezno razširiti na druge zadevne sektorje.

93. Določbe o odobritvi nadomestil za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Skupnosti in na svetovnem trgu ter spadajo v okvir omejitev, določenih z obveznostmi Skupnosti v STO, bi morale zajamčiti udeležbo Skupnosti v mednarodni trgovini z nekaterimi proizvodi, ki spadajo v to uredbo. Subvencionirani izvozi bi morali biti omejeni glede vrednosti in količine.

94. Skladnost omejitev glede vrednosti bi bilo treba zagotoviti ob določitvi izvoznih nadomestil s spremljanjem plačil na podlagi pravil v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom. Spremljanje se lahko olajša z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil in z možnostjo, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih dopusti sprememba navedenega namembnega kraja znotraj geografskega območja, za katerega se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. Pri spremembi namembnega kraja se plača izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj in je navzgor omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določen namembni kraj.

95. Upoštevanje količinskih omejitev bi bilo treba zagotoviti z uporabo zanesljivega in učinkovitega sistema spremljanja. Zato bi bilo treba za odobritev izvoznih nadomestil predložiti izvozno dovoljenje. Izvozna nadomestila bi bilo treba odobriti v okviru razpoložljivih omejitev glede na posebne okoliščine za vsak zadevni proizvod. Izjeme pri tem pravilu bi bile dovoljene samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi in za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti bi bilo treba odstopanje od strogega upoštevanja pravil upravljanja, kadar ni verjetno, da bi izvoz, ki je upravičen do izvoznih nadomestil, presegel določene količine.

96. Za izvoz živega goveda bi bilo treba sprejeti določbo, da so izvozna nadomestila dodeljena in izplačana le, če so upoštevane določbe iz zakonodaje Skupnosti, ki se nanašajo na dobro počutje živali, in zlasti tiste, ki se nanašajo na zaščito živali med prevozom.

97. Kmetijski proizvodi so v nekaterih primerih lahko upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretje države, če izpolnjujejo nekatere pogoje glede lastnosti in/ali cene. Za zagotovitev pravilne uporabe takšnega sistema je potrebno upravno sodelovanje med organi tretje države uvoznice in Skupnostjo. V ta namen mora proizvode spremljati certifikat, izdano v Skupnosti.

98. Izvoz cvetnih čebulic v tretje države je velikega gospodarskega pomena za Skupnost. Nadaljevanje in povečevanje tega izvoza je mogoče zagotoviti s stabilizacijo cen v tej trgovini. Zato je treba določiti najnižje izvozne cene zadevnih proizvodov.

99. V skladu s členom 36 Pogodbe bodo določbe poglavja Pogodbe v zvezi s pravili o konkurenci veljale za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določi Svet v okviru člena 37(2) in (3) ter v skladu s postopkom, določenim v tem členu. V različnih skupnih ureditvah trgov je bilo določeno, da se določbe o državni pomoči uporabljajo. Uporaba zlasti pravil Pogodbe, ki se nanašajo na podjetja, je bila nadalje opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi[43]. V skladu s ciljem oblikovati celovit sklop pravil tržne politike je ustrezno vključiti določbe, na katere se nanaša ta uredba.

100. Pravila o konkurenci, ki se nanašajo na sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 81 Pogodbe ter na zlorabo prevladujočega položaja, je treba uporabljati za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi, če njihova uporaba ne ovira delovanja nacionalnih organizacij kmetijskih trgov ali ogroža uresničitve ciljev skupne kmetijske politike.

101. Posebna pozornost je potrebna pri organizacijah kmetov, katerih cilj je zlasti skupna proizvodnja ali trženje kmetijskih proizvodov ali uporaba skupnih objektov, razen če tako skupno delovanje ne izključuje konkurence ali ogroža doseganja ciljev iz člena 33 Pogodbe.

102. Da bi ne bil ogrožen razvoj kmetijske politike ter bi bila hkrati zagotovljena pravna varnost in nediskriminacijska obravnava zadevnih podjetij, mora imeti Komisija izključno pristojnost, ki jo mora nadzorovati Sodišče, da ugotovi, ali so sporazumi, sklepi in ravnanja iz člena 81 Pogodbe v skladu s cilji SKP.

103. Pravilno delovanje enotnega trga na podlagi skupnih cen bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, praviloma uporabljati za proizvode, zajete v to uredbo. V nekaterih okoliščinah bi morale izjeme biti dovoljene. Kadar se take izjeme uporabijo, pa mora biti Komisija zmožna sestaviti seznam obstoječih, novih ali predlaganih državnih pomoči, dajati ustrezne pripombe državam članicam in jim predlagati primerne ukrepe.

104. Od pristopa lahko Finska in Švedska zaradi posebnega gospodarskega položaja proizvodnje in trženja severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi dodelita pomoč za ta sektor. Poleg tega pa Finska lahko zaradi posebnih podnebnih razmer na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen in za določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem. Te izjeme je treba ohraniti.

105. V državah članicah, v katerih se bo kvota za sladkor občutno zmanjšala, bodo imeli pridelovalci sladkorne pese velike težave s prilagajanjem. V takšnih primerih prehodna pomoč Skupnosti pridelovalcem sladkorne pese [iz poglavja 10f naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003] njihovih težav ne bo rešila v celoti. Zato bi bilo treba državam članicam, ki svojo kvoto zmanjšajo za več kakor 50 %, dovoliti, da v obdobju izvajanja prehodne pomoči Skupnosti pridelovalcem sladkorne pese odobrijo državno pomoč. Da se prepreči, da bi države članice odobrile državno pomoč, ki bi presegla potrebe pridelovalcev sladkorne pese, bi morala biti za določitev celotnega zneska zadevne državne pomoči potrebna odobritev Komisije, razen v primeru Italije, kjer je največjo potrebo po večji pridelavi sladkorne pese zaradi prilagoditve tržnim pogojem po reformi možno oceniti na 11 EUR na tono proizvedene sladkorne pese. Poleg tega bi bilo treba zaradi posebnih težav, ki se pričakujejo v Italiji, predvideti ureditev, ki bi pridelovalcem sladkorne pese omogočala, da odobreno državno pomoč prejemajo neposredno ali posredno.

106. Na Finskem se sladkorna pesa prideluje v posebnih geografskih in podnebnih pogojih, kar bo poleg splošnih učinkov reforme sektorja sladkorja prispevalo k dodatnim negativnim vplivom na pridelovanje. Zaradi tega bi bilo treba predvideti dovoljenje tej državi članici, da svojim pridelovalcem sladkorne pese lahko trajno dodeljuje ustrezen znesek državne pomoči.

107. Glede na posebno stanje v Nemčiji, kjer se nacionalna pomoč trenutno dodeljuje velikemu številu manjših proizvajalcev alkohola po posebnih pogojih nemškega alkoholnega monopola, je treba v določenem obdobju dovoliti nadaljnje dodeljevanje take pomoči. Na koncu tega obdobja je treba predvideti tudi poročilo o delovanju tega odstopanja skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.

108. Če želi država članica na svojem ozemlju podpreti ukrepe za pospeševanje porabe mleka in mlečnih izdelkov v Skupnosti, mora predvideti možnost financiranja takih ukrepov s promocijsko dajatvijo za proizvajalce mleka na nacionalni ravni.

109. Da bi se upošteval možen razvoj proizvodnje posušene krme, mora Komisija pred 30. septembrom 2008 na podlagi ocene skupne ureditve trga za posušeno krmo predložiti poročilo Svetu o tem sektorju. Poročilo morajo po potrebi spremljati ustrezni predlogi. Poleg tega mora Komisija v rednih časovnih razmikih poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o shemi pomoči, ki se uporablja za sektor čebelarstva.

110. Potrebne so ustrezne informacije o trenutnem stanju trga za hmelj v okviru Skupnosti in možnostih njegovega razvoja. Zaradi tega je treba predvideti obveznost registracije vseh pogodb o dobavah hmelja, proizvedenega v Skupnosti.

111. Ustrezno je pod nekaterimi pogoji in za nekatere proizvode predvideti ukrepe, ki jih je treba uvesti, kadar pride do motenj ali je možno, da se te pojavijo, zaradi velikih sprememb cen na notranjem trgu ali glede kotacij ali cen na svetovnem trgu.

112. Vzpostaviti je treba okvir posebnih ukrepov za etanol kmetijskega porekla, s katerimi se lahko zbirajo gospodarski podatki in analizirajo statistične informacije za spremljanje trga. Če je trg za etanol kmetijskega porekla povezan s trgom za etanol na splošno, morajo biti na voljo tudi informacije o trgu za etanol nekmetijskega porekla.

113. Stroške, ki jih imajo države članice zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, financira Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005.

114. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov za reševanje specifičnih praktičnih problemov v nujnih primerih.

115. Ker se skupni trg za kmetijske proizvode neprestano spreminja, bi se morale države članice in Komisija medsebojno obveščati o pomembnih spremembah.

116. Da bi se preprečile zlorabe ugodnosti iz te uredbe, se take ugodnosti ne bi smele odobriti ali glede na okoliščine umakniti, kadar se ugotovi, da so bili pogoji, potrebni za pridobitev katere koli od teh ugodnosti, ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji te uredbe.

117. Za zagotavljanje skladnosti z obvezami, določenimi v tej uredbi, je potreben nadzor in uvedba kazni, kadar gre za neizpolnjevanje takih obveznosti. Zato je treba Komisijo pooblastiti, da določi ustrezna pravila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na povračilo neupravičenih izplačil in na obveznosti poročanja držav članic.

118. Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba praviloma sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje izvedbenih pooblastil[44], podeljenih Komisiji . Vendar bi bilo treba v zvezi z nekaterimi pooblastili iz te uredbe, ki so povezana z izključnimi pristojnostmi Komisije in zahtevajo hitro ukrepanje ali pa so popolnoma administrativne narave, Komisijo pooblastiti, da sama ukrepa.

119. S to uredbo so Komisiji podeljena pooblastila, ki so bila v preteklosti predložena Svetu v sprejetje skladno s postopkom glasovanja iz člena 37 Pogodbe. Taki akti Sveta morajo ostati veljavni, dokler Komisija na podlagi pooblastil, ki so ji bila podeljena s to uredbo, ne sprejme ustreznih določb. Da se v takih primerih preprečijo vzporedne določbe, ki jih sprejme Svet na eni strani in Komisija na drugi, bi morala Komisija biti upravičena do razveljavitve takih aktov Sveta.

120. Zaradi vključitve različnih vidikov skupnih ureditev trga za vino ter za sveže in predelano sadje in zelenjavo, bi bilo treba v te skupne ureditve trga uvesti nekatere spremembe.

121. V tej uredbi so vključene določbe, ki se nanašajo na veljavnost pravil o konkurenci iz Pogodbe. Take določbe so bile doslej obravnavane v Uredbi (ES) št. 1184/2006. Navedeno uredbo je treba spremeniti z jasno navedbo, da njene določbe veljajo za proizvode, navedene v Prilogi I k Pogodbi, ki jih ta uredba ne zajema.

122. Ta uredba vključuje vidike, ki jih zajemajo uredbe, navedene v uvodnih izjavah (2) in (3), razen tistih, ki jih zajemajo uredbe (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1493/1999. Poleg tega ta uredba vključuje vidike iz uredb:

123. Uredba (EGS) št. 2729/75

124. Uredba Sveta (EGS) št. 707/76 z dne 25 .marca 1976 o priznavanju skupin proizvajalcev gojiteljev sviloprejk[45]

125. Uredba Sveta (EGS) št. 1055/77 z dne 17. maja 1977 o skladiščenju in premikanju proizvodov, ki jih kupi intervencijska agencija[46]

126. Uredba Sveta (EGS) št. 2931/79 z dne 20. decembra 1979 o odobritvi pomoči za izvoz kmetijskih proizvodov, ki so upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretjo državo[47]

127. Uredba (EGS) št. 1898/87

128. Uredba (EGS) št. 3730/87

129. Uredba Sveta (EGS) št. 386/90 z dne 12. februarja 1990 o opravljanju nadzora pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski[48]

130. Uredba Sveta (EGS) št. 1186/90 z dne 7. maja 1990 o razširitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih goved[49]

131. Uredba (EGS) št. 2204/90

132. Uredba Sveta (EGS) št. 2077/92 z dne 30. junija 1992 o medpanožnih organizacijah in sporazumih na področju tobaka[50]

133. Uredba (ES) št. 2991/94

134. Uredba (ES) št. 2597/97

135. Uredba Sveta (ES) št. 2250/1999 z dne 22. oktobra 1999 o tarifni kvoti za maslo s poreklom iz Nove Zelandije[51]

136. Uredba (ES) št. 1788/2003

137. Uredba Sveta (ES) št. 1183/2006 z dne 24. julija 2006 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda[52].

138. Navedene uredbe se zato prekličejo. Vendar je treba predvideti, da prehod od veljavnih skupnih ureditev trga v tej uredbi velja le od začetka tržnih let za zadevne proizvode. Zato bi morale ustrezne uredbe veljati še naprej do konca ustreznega tržnega leta 2007/2008. Kadar tržna leta niso določena, mora ta uredba začeti veljati 1. januarja 2008 in uredbe, ki se nanašajo na veljavne skupne ureditve trga, bi zato morale še naprej veljati do navedenega datuma. S to uredbo se pristojnost za sprejetje vsebine, ki jo obravnavajo uredbe (ES) št. 386/90, (ES) št. 1186/90 in (ES) št. 1183/2006, prenese na Komisijo. Komisiji je treba za vzpostavitev ustreznih pravil omogočiti še nekaj več časa. Navedene uredbe zato še naprej veljajo do 31. decembra 2008.

139. Spodaj navedeni akti Sveta so postali odvečni in jih je treba razveljaviti:

140. Uredba Sveta (EGS) št. 2517/69 z dne 9. decembra 1969 o določitvi nekaterih ukrepov za reorganizacijo proizvodnje sadja v Skupnosti[53]

141. Uredba Sveta (EGS) št. 2728/75 z dne 29. oktobra 1975 o pomočeh za proizvodnjo in trgovino s krompirjevim škrobom in krompirjem za proizvodnjo škroba[54]

142. Uredba Sveta (EGS) št. 1358/80 z dne 5. junija 1980 o določitvi orientacijske cene in intervencijske cene za odraslo govedo za tržno leto 1980/81 in o uvedbi razvrstitvene lestvice Skupnosti za trupe odraslega goveda [55]

143. Uredba Sveta (EGS) št. 4088/87 z dne 21. decembra 1987 o določitvi pogojev za uporabo preferencialnih carin pri uvozu nekaterega cvetja s poreklom iz Cipra, Izraela in Jordanije[56]

144. Sklep Sveta z dne 20. novembra 1974 o spremljanju pretoka sladkorja (74/583/EGS)[57].

145. Prehod od trenutnih ureditev iz določb in uredb, ki jih je nadomestila ta uredba, lahko povzroči težave, ki niso zajete v tej uredbi. Za ureditev takšnih težav je treba Komisiji omogočiti, da sprejme prehodne ukrepe.

146. Ta uredba se začne praviloma uporabljati 1. januarja 2008. Vendar, da bi se bilo mogoče izogniti temu, da bi nove določbe posegale v tržna leta, ki bodo tedaj veljavna, bi bilo treba predvideti nekatere izjeme glede datuma začetka uporabe te uredbe za nekatere proizvode –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

DEL I UVODNE DOLOČBE

Člen 1 Področje uporabe

1. S to uredbo se vzpostavlja skupna ureditev trgov za proizvode sektorjev, kakor je dodatno določeno v Prilogi I:

a) žita, del I Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor žit“);

b) riž, del II Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor riža“);

c) sladkor, del III Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor sladkorja“);

d) posušena krma, del IV Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor posušenega sena“);

e) semena, del IV Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor semen“);

f) hmelj, del VI Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor hmelja“);

g) oljčno olje in namizne oljke, del VII Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor oljk“);

h) lan in konoplja, del VIII Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor lana in konoplje“);

i) sadje in zelenjava, del IX Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor sadja in zelenjave“);

j) predelano sadje in zelenjava, del X Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor predelanega sadja in zelenjave“);

k) banane, del XI Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor banan“);

l) vino, del XII Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor vina“); ;

m) žive rastline, del XIII Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor živih rastlin“);

n) surov tobak, del XIV Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor surovega tobaka“);

o) goveje in telečje meso, del XV Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor govejega in telečjega mesa“);

p) mleko in mlečni izdelki, del XVI Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor mleka in mlečnih izdelkov“);

q) svinjsko meso, del XVII Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor svinjskega mesa“);

r) ovčje meso in kozje meso, del XVIII Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor ovčjega in kozjega mesa“);

s) jajca, del XIX Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor jajc“);

t) perutninsko meso, del XX Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor perutninskega mesa“);

u) drugi proizvodi, del XXI Priloge I.

2. Za sektorje sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter sektor vina bodo veljale samo navedene določbe te uredbe:

a) členi 3 in 4;

b) del IV;

c) člen 183;

d) člen 184;

e) člen 185;

f) člen 188 in prvi odstavek člena 189;

g) točka a) člena 195.

3. V tej uredbi so uvedeni posebni ukrepi za sektorje, kakor so navedeni, in glede na primer nadalje opredeljeni v Prilogi II:

a) etanol kmetijskega izvora, del I Priloge II (v nadaljnjem besedilu „sektor etanola“);

b) čebelarski proizvodi, del II Priloge II (v nadaljnjem besedilu „sektor čebelarstva“);

c) sviloprejke, del III Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor sviloprejk“);

Člen 2 Opredelitve pojmov

1. Za namene uporabe te uredbe bodo veljale opredelitve nekaterih sektorjev, kakor je določeno v Prilogi III.

2. V tej uredbi:

a) „kmet“ pomeni kmeta, kakor je opredeljeno v členu 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

b) „plačilna agencija“ pomeni organ ali organe, ki jih določi država članica v skladu z Uredbo (ES) št. 1290/2005.

Člen 3 Tržna leta

1. Določijo se tržna leta:

a) od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor banan;

b) od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za:

i) sektor posušene krme;

ii) sektor sviloprejk;

c) od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:

i) sektor žit;

ii) sektor semen;

iii) sektor oljk;

iv) sektor lana in konoplje;

v) sektor mleka in mlečnih izdelkov;

d) od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta za sektor vina;

e) od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža;

f) od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja.

2. Za proizvode sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave bo po potrebi tržna leta določila Komisija.

Člen 4 Izvedbena pravila

Komisija lahko sprejme izvedbena pravila za uporabo členov 2 in 3 zlasti glede določitve pretvorbenih količnikov za riž v različnih fazah predelave, stroškov predelave in vrednost stranskih proizvodov.

Komisija lahko spremeni opredelitve, ki se nanašajo na riž, določene v delu I Priloge III, in opredelitev „AKP/indijski sladkor“, določeno v točki 12 dela II navedene priloge.

DEL IINOTRANJI TRG

NASLOV I TRŽNA INTERVENCIJA

POGLAVJE I JAVNA INTERVENCIJA IN ZASEBNO SKLADIščENJE

ODDELEK I SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 5 Področje uporabe

1. To poglavje določa pravila, ki se nanašajo, kadar je to ustrezno, na odkup v okviru javne intervencije in dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za sektorje:

a) žit;

b) riža;

c) sladkorja;

d) oljk;

e) govejega in telečjega mesa;

f) mleka in mlečnih izdelkov;

g) svinjskega mesa;

h) ovčjega in kozjega mesa.

2. V tem poglavju:

a) „žita“ pomeni žita požeta v Skupnosti;

b) „mleko“ pomeni kravje mleko, proizvedeno v Skupnosti;

c) „posneto mleko“ pomeni posneto mleko, pridobljeno neposredno in izključno iz kravjega mleka, proizvedenega v Skupnosti;

d) „smetana“ pomeni smetano, pridobljeno neposredno in izključno iz mleka.

Člen 6 Poreklo iz Skupnosti

Ne glede na člen 5(2) so samo proizvodi s poreklom iz Skupnosti upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali dodelitev pomoči za njihovo zasebno skladiščenje.

Člen 7 Referenčne cene

1. Za proizvode, za katere veljajo intervencijski ukrepi iz člena 5(1), so določene referenčne cene:

a) v sektorju žit:

101,31 EUR/t s povečanji za mesec:

- november: za 0,46 EUR/t;

- december: za 0,92 EUR/t;

- januar: za 1,38 EUR/t;

- februar: za 1,84 EUR/t;

- marec: za 2,30 EUR/t;

- april: za 2,76 EUR/t;

- maj: za 3,22 EUR/t;

- junij: za 3,22 EUR/t;

cena, ki velja za koruzo in sirek v zrnju v juniju, ostane veljavna v juliju, avgustu in septembru istega leta;

b) za neoluščeni riž 150 EUR/t za standardno kakovost, kakor jo je opredelila Komisija ob upoštevanju tržnega in trgovinskega okolja in morebitnih pomembnih dogodkov v tem sektorju, zlasti za tržno kakovost in značilnosti donosa ter vsebnost vlage;

c) za sladkor:

i) za beli sladkor:

- 541,5 EUR/t za tržno leto 2008/2009;

- 404,4 EUR/t od tržnega leta 2009/2010;

ii) za surovi sladkor:

- 448,8 EUR/t za tržno leto 2008/2009;

- 335,2 EUR/t od tržnega leta 2009/2010;

referenčne cene iz točk i) in ii) veljajo za nepakirani sladkor, franko tovarna, standardne kakovosti, kakor jo je opredelila Komisija ob upoštevanju tržnega in trgovinskega okolja ter morebitnih pomembnih dogodkov v tem sektorju, zlasti v zvezi z lastnostmi tržne kakovosti belega sladkorja, surovega sladkorja in z donosom belega sladkorja;

d) za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR/t za trupe moškega goveda standardne kakovosti, kakor jo je opredelila Komisija v uvrstitveni lestvici Skupnosti za trupe moškega goveda standardne kakovosti v skladu s točko a) člena 39(1);

e) v sektorju mleka in mlečnih izdelkov:

i) 246,39 EUR za 100 kg za maslo;

ii) 174,69 EUR za 100 kg za posneto mleko v prahu;

f) za sektor svinjskega mesa 1 509,39 EUR/t za trupe prašičev standardne kakovosti, kakor jo je opredelila Komisija v uvrstitveni lestvici Skupnosti za trupe v skladu s točko b) člena 39(1).

2. Svet lahko v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe spremeni referenčne cene, določene v odstavku 1 tega člena, glede na dogodke v proizvodnji in na trgih.

Člen 8 Poročanje o cenah na trgu za sladkor

Komisija vzpostavi informacijski sistem za cene na trgu za sladkor, vključno s sistemom za objavo ravni cen za trg za sladkor.

Sistem temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo s trgovino s sladkorjem. Te informacije se obravnavajo zaupno. Komisija zagotovi, da objavljeni podatki ne omogočijo prepoznavanja cen posameznih podjetij ali gospodarskih subjektov.

ODDELEK IIJAVNA INTERVENCIJA

PODODDELEK ISPLOšNE DOLOčBE

Člen 9 Proizvodi, za katere je upravičena javna intervencija

Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter dodatne zahteve in pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s členom 40:

a) navadno pšenica, durum pšenico, koruzo in sirek;

b) neoluščeni riž;

c) kateri koli beli ali surovi sladkor, če je bil zadevni sladkor proizveden v okviru kvote in proizveden iz pese ali trsa, pridelanih v Skupnosti;

d) sektor svežega ali ohlajenega govejega ali telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50;

e) maslo, izdelano neposredno in izključno iz pasterizirane smetane v odobrenem podjetju Skupnosti z najmanjšo vsebnostjo mlečne maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;

f) posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku in pridobljeno v odobrenem podjetju Skupnosti, neposredno in izključno iz posnetega mleka, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 35,6 utežnih odstotkov nemastnega suhega ekstrakta.

PODODDELEK IIZAčETEK IN OPUSTITEV ODKUPA

Člen 10 Žita

1. Za žitne proizvode javna intervencija traja:

a) od 1. avgusta do 30. aprila za Grčijo, Španijo, Italijo in Portugalsko;

b) od 1. decembra do 30. junija za Švedsko;

c) od 1. novembra do 31. maja za druge države članice.

2. Če ima intervencijsko obdobje na Švedskem za posledico odtok proizvodov iz drugih držav članic v intervencijo na Švedskem, Komisija sprejme ukrepe, s katerimi se stanje popravi.

Člen 11 Riž

Za neoluščeni riž javna intervencija traja v obdobju med 1. aprilom in 31. julijem. Vendar se javni intervencijski odkup opravi le v okviru omejitve 75 000 ton na obdobje.

Člen 12 Sladkor

1. Javna intervencija za sladkor traja med tržnima letoma 2008/2009 in 2009/2010. Vendar se javna intervencija izvede le v okviru omejitve 600 000 ton, izražene v belem sladkorju, na tržno leto.

2. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu z določbami iz odstavka 1, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 29, 49 ali 60.

Člen 13 Goveje in telečje meso

1. Komisija začne javno intervencijo za goveje in telečje meso, če dva zaporedna tedna povprečna tržna cena v državi članici ali v regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Skupnosti sprejete v skladu s točko a) člena 39(1), ne dosega 1 560 EUR/t.

2. Komisija konča javno intervencijo, kadar pogoj iz odstavka 1 vsaj en teden ni več izpolnjen.

Člen 14 Maslo

1. Kadar so tržne cene dva tedna zaporedoma v eni državi članici ali več nižje od 92 % referenčne cene, Komisija začne javno intervencijo za maslo v zadevni državi članici ali zadevnih državah članicah v obdobju od 1. marca do 31. avgusta katerega koli leta.

2. Kadar so tržne cene masla v zadevni/zadevnih državi/državah članici/članicah več kakor dva tedna zaporedoma 92 % intervencijske cene ali več, Komisija prekine odkup v okviru javne intervencije.

Poleg tega, kadar količine, ponujene za intervencijo v obdobju, določenem v prvem pododstavku, presežejo 30 000 ton, lahko Komisija prekine odkup v okviru javne intervencije. V tem primeru se odkup lahko izvede na podlagi razpisnega postopka v skladu s razpisnimi pogoji, ki jih določi Komisija.

3. Komisija določi podrobna pravila za določitev tržnih cen masla.

Člen 15 Posneto mleko v prahu

Za posneto mleko v prahu javna intervencija traja v obdobju med 1. marcem in 31. avgustom.

Vendar Komisija lahko prekine javno intervencijo, takoj ko količine, ponujene za intervencijo v tistem obdobju, presežejo 109 000 ton. V tem primeru se odkup lahko izvede na podlagi razpisnega postopka v skladu z razpisnimi pogoji, ki jih določi Komisija.

PODODDELEK IIIINTERVENCIJSKA CENA

Člen 16 Žita

Intervencijska cena za žita, po kateri se izvede odkup, je enaka referenčni ceni.

Vendar, kadar se kakovost proizvodov, ponujenih plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, se intervencijska cena prilagodi tako, da se zviša ali zniža.

Člen 17 Riž

Intervencijska cena za riž, po kateri se izvede odkup, je enaka referenčni ceni.

Vendar, kadar se kakovost proizvodov, ponujenih plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, se intervencijska cena prilagodi tako, da se zviša ali zniža.

Poleg tega lahko Komisija določi zvišanje in znižanje cene, zato da zagotovi usmerjenost proizvodnje k določenim sortam.

Člen 18 Sladkor

Sladkor se odkupuje po ceni 80 % referenčne cene, določene za tržno leto, ki sledi tržnemu letu, v katerem je bila ponudba predložena.

Vendar, če se kakovost sladkorja, ponujenega plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti iz točke c) člena 7(1), za katero je referenčna cena določena, se intervencijska cena ustrezno zviša ali zniža.

Člen 19 Goveje in telečje meso

1. Za goveje ali telečje meso Komisija z razpisnim postopkom določi intervencijske cene in količine, sprejete za intervencijo. V posebnih okoliščinah se lahko določijo po državi članici ali po regiji države članice na podlagi zabeleženih povprečnih tržnih cen.

2. Sprejete so lahko samo ponudbe, katerih cena je enaka ali nižja od povprečne tržne cene, zabeležene v državi članici ali regiji države članice, in povečane za znesek, ki ga Komisija določi na podlagi objektivnih meril.

Člen 20 Maslo

Ne glede na določitev intervencijske cene z razpisnimi postopkom se v primeru iz drugega pododstavka člena 14(2) maslo odkupi po ceni, ki je 90 % referenčne cene.

Člen 21 Posneto mleko v prahu

Ne glede na določitev intervencijske cene z razpisnimi postopkom je v primeru iz drugega odstavka člena 15 referenčna cena za posneto mleko v prahu, po kateri se odkup izvede, enaka referenčni ceni.

Vendar, če je dejanska vsebnost beljakovin manjša od najmanjše vsebnosti beljakovin, ki je 35,6 % in je določena v točki f) člena 9, vendar ne manj kakor 31,4 % nemastnega suhega ekstrakta, je intervencijska cena enaka referenčni ceni, znižani za 1,75 % pri vsaki odstotni točki, za katero je vsebnost beljakovin nižja od 35,6 %.

PODODDELEK IVPRODAJA IZ INTERVENCIJE

Člen 22 Splošna načela

Prodaja proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se izvede tako, da se je mogoče izogniti morebitnim motnjam na trgu in zagotoviti enak dostop do blaga ter enakopravno obravnavo kupcev.

Člen 23 Prodaja sladkorja

Za odkupljeni sladkor v okviru javne intervencije lahko plačilne agencije prodajajo sladkor le po ceni, ki je višja od referenčne cene, določene za tržno leto, v katerem se prodaja izvede.

Vendar Komisija lahko ob upoštevanju obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, lahko določi, da plačilne agencije:

a) lahko prodajajo sladkor po ceni, ki je enaka referenčni ceni iz prvega pododstavka ali nižja od nje, če je sladkor namenjen:

i) za živalsko krmo ali

ii) za izvoz brez nadaljnje obdelave ali po nadaljnji obdelavi v izdelke iz Priloge I k Pogodbi ali v blago iz dela III Priloge XVII k tej uredbi;

b) za nepredelan sladkor, ki ga hranijo za prehrano ljudi na notranjem trgu Skupnosti in je na voljo dobrodelnim organizacijam – ki jih priznava zadevna država članica ali Komisija, kadar država članica ne prizna nobene take organizacije –, in sicer po ceni, ki je nižja od trenutne referenčne cene, ali brezplačno za namene razdeljevanja kot dela pomoči v posameznih nujnih primerih.

Člen 24 Razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Skupnosti

1. Ukreniti je treba vse potrebno, da je blago iz intervencijskih zalog v skladu z letnim načrtom na voljo imenovanim organizacijam za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam v Skupnosti.

Razdeljevanje je:

a) brezplačno ali

b) po ceni, ki nikakor ni višja od tiste, ki temelji na stroških, ki jih imajo določene organizacije za izvajanje ukrepov.

2. Proizvod se lahko zbira na trgu Skupnosti kadar:

a) začasno ni na razpolago v intervencijskih zalogah Skupnosti med izvajanjem letnega načrta iz odstavka 1 v obsegu, ki je potreben za izvajanje načrta v eni državi članici ali več, ali

b) bi izvajanje načrta pomenilo prenos majhnih količin proizvodov med državami članicami iz intervencije države članice, ki ni država ali ena od držav, kjer se proizvod zahteva.

3. Zadevne države članice imenujejo organizacije iz odstavka 1 in Komisijo vsako leto pravočasno obvestijo, če želijo uporabiti to shemo.

4. Proizvodi iz odstavkov 1 in 2 se imenovanim organizacijam izročijo brezplačno. Knjigovodska vrednost takih proizvodov je intervencijska cena, popravljena s koeficienti, kadar je treba upoštevati razlike v kakovosti.

5. Ne glede na člen 183 se proizvodi, ki so na voljo v skladu z določbami iz odstavkov 1 in 2 tega člena, financirajo z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz ustrezne proračunske postavke Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v okviru proračuna Evropskih skupnosti. Lahko se tudi določi, da se iz tega financiranja prispeva za kritje stroškov prevoza proizvodov iz intervencijskih centrov in za kritje upravnih stroškov imenovanih organizacij, ki so nastali pri izvajanju te sheme, določene v tem členu, izključujoč morebitne stroške, ki jih krijejo upravičenci v okviru uporabe odstavkov 1 in 2.

ODDELEK IIIZASEBNO SKLADIŠČENJE

PODODDELEK IOBVEZNA POMOč

Člen 25 Proizvodi, za katere je upravičena pomoč

Pomoč za zasebno skladiščenje se dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 40:

a) za maslo:

i) smetano;

ii) nesoljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju v Skupnosti, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov;

iii) soljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju v Skupnosti, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 80 utežnih odstotkov, največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo soli 2 utežna odstotka;

b) za sir:

i) sir Grana Padano, star vsaj devet mesecev;

ii) sir Parmigiano Reggiano, star vsaj 15 mesecev;

iii) sir Provolone, star vsaj tri mesece.

Člen 26 Pogoji in raven pomoči za maslo

Maslo se uvrsti v skladu z nacionalnimi stopnjami kakovosti, ki jih določi Komisija in so ustrezno označene.

Znesek pomoči določi Komisija glede na stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog.

Kadar je v času odpreme iz skladišča na trgu neugodna sprememba, ki je ni bilo mogoče predvideti v času uskladiščenja, se pomoč lahko poveča.

Člen 27 Pogoji in raven pomoči za sir

Pogoje za pomoč in znesek pomoči, ki se izplača za sir, določi Komisija. Znesek pomoči se določi ob upoštevanju stroškov skladiščenja in verjetnega gibanja tržnih cen.

Plačilna agencija, ki jo imenuje država članica, v kateri se zadevni siri proizvajajo in izpolnjujejo pogoje za označbo porekla, izvede ukrepe, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 1.

PODODDELEK IINEOBVEZNA POMOč

Člen 28 Proizvodi, za katere je upravičena pomoč

1. Pomoč za zasebno skladiščenje se dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 40:

a) beli sladkor;

b) oljčno olje;

c) sveže ali ohlajeno meso odraslega goveda v obliki trupov, polovic, kompenziranih četrti, četrti ali zadnjih četrti, uvrščenih skladno z lestvico Skupnosti, sprejeto v skladu s točko a) člena 39(1);

d) posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano v odobrenem podjetju Skupnosti, neposredno in izključno iz posnetega mleka;

e) trajni siri in siri, izdelani iz ovčjega in/ali kozjega mleka in za katere se za zahteva najmanj šest mesecev zorenja;

f) svinjsko meso;

g) ovčje in kozje meso.

Komisija lahko spremeni seznam proizvodov iz točke c) prvega pododstavka, če okoliščine na trgu to zahtevajo.

2. Komisija določi pomoč za zasebno skladiščenje iz odstavka 1 vnaprej ali z razpisnim postopkom.

Člen 29 Pogoji za dodelitev pomoči za beli sladkor

1. Če je povprečna zabeležena cena za beli sladkor v Skupnosti nižja od referenčne cene v reprezentativnem obdobju in bo na tej ravni verjetno ostala, takrat Komisija ob upoštevanju položaja na trgu lahko odobri pomoč za zasebno skladiščenje belega sladkorja podjetjem, ki jim je bila dodeljena kvota za sladkor.

2. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu z določbami iz odstavka 1, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 12, 49 ali 60.

Člen 30 Pogoji za dodelitev pomoči za oljčno olje

Komisija se lahko odloči, da pooblasti organe, ki dajejo zadostna jamstva in so jih odobrile države članice, da sklenejo pogodbe za skladiščenje oljčnega olja, ki ga tržijo, kadar gre za hude motnje na trgu v posameznih regijah Skupnosti med drugim, kadar je povprečna zabeležena cena na trgu med reprezentativnim obdobjem nižja od:

a) 1 779 EUR/t za ekstra deviško oljčno olje ali

b) 1 710 EUR/t za deviško oljčno olje ali

c) 1 524 EUR/t za deviško oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti 2, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR/t za vsako dodatno stopnjo kislosti.

Člen 31 Pogoji za dodelitev pomoči za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa

Kadar je povprečna tržna cena Skupnosti, zabeležena na podlagi lestvice Skupnosti , sprejete v skladu s točko a) člena 39(1), nižja od 103 % referenčne cene in bo taka verjetno ostala, lahko Komisija odobri pomoč za zasebno skladiščenje.

Člen 32 Pogoji za dodelitev pomoči za posneto mleko v prahu

Komisija se lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje za posneto mleko v prahu, zlasti če gibanje cen in zalog proizvodov kažeta na resno neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem.

Člen 33 Pogoji za dodelitev pomoči za sir

1. Če gibanje cen in stanje zalog izdelkov iz sira iz točke e) člena 28(1) kažejo na resno neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem, se lahko Komisija odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje.

2. Če je ob poteku pogodbe o skladiščenju raven tržnih cen za uskladiščene sire višja od tiste, ki je na splošno veljala ob podpisu pogodbe, se Komisija lahko odloči, da znesek pomoči ustrezno prilagodi.

Člen 34 Pogoji za dodelitev pomoči za svinjsko meso

1. Kadar povprečna tržna cena Skupnosti za prašičje trupe, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Skupnosti in ovrednotene s koeficienti, ki odsevajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja kakor 103 % referenčne cene, se Komisija lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje.

2. Komisija sestavi seznam reprezentativnih trgov iz odstavka 1.

Člen 35 Pogoji za dodelitev pomoči za ovčje in kozje meso

Komisija se lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje ob izjemno težkih tržnih razmerah za ovčje in kozje meso v enem od naslednjih območij kotacije ali v več območjih:

a) Veliki Britaniji;

b) Severni Irski;

c) katera koli državi članici, ki ni Združeno kraljestvo, ki se obravnava ločeno.

ODDELEK IVSKUPNE DOLOČBE

ČLEN 36 Pravila glede skladiščenja

1. Plačilne agencije ne smejo zunaj ozemlja države članice, v katero pristojnost spadajo, skladiščiti proizvode, ki so jih odkupile, razen če niso predhodno pridobile dovoljenja Komisije.

Ozemlja Belgije in Luksemburga so v tem členu obravnavana kot ena država članica.

2. Dovoljenje se izda, če je skladiščenje nujno potrebno in ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

a) možnosti skladiščenja in zahtev glede skladiščenja v državi članici, v katero pristojnost spada plačilna agencija, in v drugih državah članicah;

b) kakršnih koli dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi skladiščenja v državi članici, v katero pristojnost spada plačilna agencija, in zaradi prevoza.

3. Dovoljenje za skladiščenje v tretji državi se izda le, če na podlagi meril, določenih v odstavku 2, skladiščenje v drugi državi članici povzroča precejšnje težave.

4. Podatki iz točke a) odstavka 2 se pripravijo po posvetu z vsemi državami članicami.

5. Carine in drugi zneski, ki se dodelijo ali obračunajo v okviru skupne kmetijske politike, se ne uporabljajo za proizvode:

a) ki se prevažajo po izdaji dovoljenja iz odstavkov 1, 2 in 3 ali

b) ki so preneseni z ene plačilne agencije na drugo.

6. Vsaka plačilna agencija, ki uporabi dovoljenje, izdano v skladu z odstavki 1, 2 in 3, je še naprej odgovorna za proizvode, skladiščene zunaj ozemlja države, v katero pristojnost spada.

7. Če proizvodi, ki jih ima plačilna agencija zunaj ozemlja države članice, v katero pristojnost spada, niso vrnjeni v navedeno državo članico, so prodani po cenah in pogojih, ki so določeni ali jih je treba določiti za kraj skladiščenja.

Člen 37 Pravila za razpisne postopke

Razpisni postopki zagotavljajo enakost dostopa vsem zadevnim osebam.

Pri izbiri razpisnih ponudb imajo prednost tiste, ki so najugodnejše za Skupnost. Vsekakor pa ni nujno, da temu sledi oddaja naročila.

Člen 38 Intervencijski center

1. Komisija imenuje intervencijske centre, kjer se lahko skladiščijo proizvodi iz sektorjev žit in riža, odkupljeni v okviru javne intervencije, in določi pogoje, ki veljajo zanje.

Za proizvode iz sektorja žit lahko Komisija imenuje intervencijske centre za vsako žito.

2. Pri sestavljanju seznama intervencijskih centrov Komisija zlasti upošteva navedene dejavnike:

a) stanje centrov v območjih s presežki zadevnih proizvodov;

b) razpoložljivost zadostnih prostorov in tehnične opreme;

c) ugoden položaj glede prevoznih sredstev.

Člen 39 Uvrstitev trupov

1. Komisija vzpostavi lestvice Skupnosti za uvrstitev trupov, vključno s pravili glede poročanja držav članic o cenah nekaterih proizvodov, za sektorje:

a) govejega in telečjega mesa odraslega goveda;

b) svinjskega mesa;

c) ovčjega in kozjega mesa.

2. Pri vzpostavljanju lestvic Skupnosti iz odstavka 1 Komisija upošteva zlasti naslednja merila:

a) za trupe odraslega goveda so trupi glede na lestvico uvrščeni na podlagi mesnatosti in stopnje zamaščenosti, kar omogoča razdelitev trupov v razrede in opredelitev uvrščenih trupov;

b) za trupe prašičev so trupi glede na lestvico uvrščeni na podlagi deleža pustega mesa glede na njihovo težo in ob upoštevanju načela neposrednega ugotavljanja odstotka pustega mesa na podlagi objektivne meritve, zagotovi pa se razdelitev trupov v razrede in njihovo opredelitev;

c) za trupe ovac in koz so trupi glede na lestvico uvrščeni na podlagi mesnatosti in stopnje zamaščenosti, kar omogoča razdelitev trupov v razrede in opredelitev uvrščenih trupov.

Za trupe lahkih jagnjet se lahko uporabijo druga merila, zlasti teža, barva mesa in barva maščobe.

Člen 40 Izvedbena pravila

Ne glede na katere koli posebne pristojnosti Komisije, ki so ji podeljene z določbami tega poglavja, Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega poglavja, ki se lahko nanašajo zlasti na:

a) zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi za odkup v okviru javne intervencije, kakor je navedeno v členu 9, ali za katere je dodeljena pomoč za zasebno skladiščenje, kakor je navedeno v členih 25 in 28, zlasti glede na kakovost, kakovostne skupine, stopnje kakovosti, kategorije, količine, pakiranje vključno z označevanjem, zgornjo mejo starosti, fazo proizvodov, na katere se intervencijska cena nanaša, in trajanje zasebnega skladiščenja;

b) lestvico za zvišanje ali znižanje cene, kadar je ustrezno;

c) postopke in pogoje za plačilno agencijo pri prevzemu in dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje, zlasti:

i) glede sklenitve in vsebine pogodb;

ii) glede trajanja obdobja zasebnega skladiščenja in pogojev, v skladu s katerimi se taka obdobja, ko so že določena v pogodbah, lahko skrajšajo ali podaljšajo;

iii) glede pogojev, v skladu s katerimi se lahko odloči, da se proizvodi, ki so zajeti v pogodbah za zasebno skladiščenje, lahko ponovno dajo v prodajo ali odprodajo;

iv) glede države članice, kadar se lahko predloži zahteva za zasebno skladiščenje;

d) pravila glede pogojev za prodajo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti glede prodajnih cen, pogojev za odpremo iz skladišča, kadar je to ustrezno, glede nadaljnje uporabe ali namembnega kraja tako odpremljenih proizvodov, pregledov, ki jih je treba opraviti, in glede na okoliščine sistem varščin, ki ga je treba uporabiti;

e) pripravo letnega načrta iz člena 24(1);

f) pogoj za zbiranje na trgu Skupnosti iz člena 24(2);

g) pravila, ki se nanašajo na dovoljenja iz člena 36, kolikor je to nujno potrebno, vključno z odstopanji od pravil glede trgovine;

h) pravila glede postopkov, ki jih je treba upoštevati pri uporabi razpisnih postopkov;

i) pravila glede določitve intervencijskih centrov iz člena 38.

POGLAVJE II POSEBNI INTERVENCIJSKI UKREPI

ODDELEK I IZREDNI UKREPI ZA PODPORO TRGA

ČLEN 41 Bolezni živali

1. Komisija lahko sprejme izredne ukrepe za podporo prizadetega trga, da bi se upoštevale trgovinske omejitve znotraj Skupnosti ali s tretjimi državami, ki lahko izhajajo iz uporabe ukrepov proti širjenju bolezni živali.

Ukrepi, predvideni v prvem pododstavku, se uporabljajo za navedene sektorje:

a) govejega in telečjega mesa;

b) mleka in mlečnih izdelkov;

c) svinjskega mesa;

d) ovčjega in kozjega mesa;

e) jajc;

f) perutnine.

2. Ti ukrepi iz prvega pododstavka odstavka 1 se sprejmejo na zahtevo zadevne/zadevnih države članice/ držav članic.

Sprejmejo se lahko le, kadar je/so navedena/navedene država članica /države članice sprejela/sprejele veterinarske in sanitarne ukrepe, ki omogočajo izkoreninjenje bolezni, in samo v obsegu in za časovno obdobje, ki je nujno potrebno za podporo zadevnega trga.

Člen 42 Izguba zaupanja potrošnikov

Za perutninsko meso in jajca lahko Komisija sprejme izredne ukrepe za podporo trga, da bi se upoštevale hude motnje na trgu, ki so nastale zaradi izgube zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za javno zdravje ali zdravje živali.

Navedeni ukrepi se sprejmejo na zahtevo zadevne/zadevnih države članice/držav članic.

Člen 43 Financiranje

1. Za izredne ukrepe iz členov 41 in 42 Skupnost zagotovi delno financiranje, enako 50 % stroškov, ki jih krijejo države članice.

Vendar za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega mesa ter ovčjega in kozjega mesa Skupnost zagotovi delno financiranje, enako 60 % takih stroškov pri boju proti slinavki in parkljevki.

2. Države članice zagotovijo, da kadar proizvajalci prispevajo k stroškom, ki jih krijejo države članice, ne pride do izkrivljanja konkurence med proizvajalci iz različnih držav članic.

3. Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se ne uporabljajo za finančne prispevke držav članic za izredne ukrepe iz členov 41 in 42.

ODDELEK IIUKREPI V SEKTORJIH ŽIT IN RIŽA

ČLEN 44 Posebni tržni ukrepi v sektorjih žit

1. Kadar tako zahtevajo razmere na trgu, se lahko sprejmejo posebni intervencijski ukrepi za sektor žit.

2. Komisija sprejme vrsto in uporabo posebnih intervencijskih ukrepov ter pogoje in postopke za prodajo ali kateri koli drugi način prodaje proizvodov, za katere veljajo navedeni ukrepi.

Člen 45 Posebni tržni ukrepi v sektorju riža

1. Komisija lahko sprejme posebne ukrepe za:

a) preprečitev množične uporabe javne intervencije v sektorju riža v skladu z določbami oddelka II poglavja I tega dela v nekaterih regijah Skupnosti;

b) za odpravo pomanjkanja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč.

2. Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega člena.

ODDELEK IIIUKREPI V SEKTORJU SLADKORJA

ČLEN 46 Najnižja cena sladkorne pese

1. Najnižja cena kvotne sladkorne pese je:

a) 27,83 EUR na tono za tržno leto 2008/2009;

b) 26,29 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.

2. Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso zdrave in ustrezne trgovske kakovosti, kakor jo je opredelila Komisija, s 16-odstotno vsebnostjo sladkorja na prevzemnem mestu.

Pri določanju kakovosti sladkorne pese iz prvega pododstavka Komisija upošteva tržno in trgovinsko okolje ter morebitne pomembne dogodke v tem sektorju in zlasti lastnosti tržne kakovosti sladkorne pese.

3. Podjetja za proizvodnjo sladkorja morajo pri nakupu kvotne sladkorne pese, ki je primerna za predelavo v sladkor in namenjena za predelavo v kvotni sladkor, plačati vsaj najnižjo ceno, prilagojeno navzgor ali navzdol, zato da se lahko upoštevajo odstopanja od standardne kakovosti.

Zvišanja in znižanja iz prvega pododstavka se uporabijo v skladu z izvedbenimi pravili, ki jih določi Komisija.

4. Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja ali presežnega sladkorja, za katere velja presežna dajatev iz člena 61, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni za kvotno sladkorno peso.

Člen 47 Sporazumi med strokami

1. Panožni sporazumi in pogodbe o dobavi so skladni z odstavkom 3 in nakupnimi pogoji, ki jih določi Komisija, zlasti glede pogojev, ki urejajo nakup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.

2. Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa urejajo panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci teh surovin iz Skupnosti in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Skupnosti.

3. V pogodbah o dobavi se razlikuje, ali so količine sladkorja, ki bodo proizvedene iz sladkorne pese:

a) kvotni sladkor;

b) izvenkvotni sladkor.

4. Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja predloži državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje informacije:

a) količine sladkorne pese iz točke a) odstavka 3, za katere so sklenila predsetvene pogodbe o dobavi, ter vsebnost sladkorja, na kateri temeljijo te pogodbe;

b) ustrezni ocenjeni donos.

Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke.

5. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki niso podpisala predsetvenih pogodb o dobavi po najnižji ceni za kvotno sladkorno peso za količino sladkorne pese, ki ustreza njihovemu kvotnemu sladkorju, plačajo vsaj najnižjo ceno za kvotno sladkorno peso za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor.

6. Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3 in 4, če to odobri zadevna država članica.

7. Če panožnih sporazumov ni, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe v okviru te uredbe, da zavaruje interese zadevnih strani.

Člen 48 Proizvodna dajatev

1. Proizvodna dajatev se zaračuna za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa.

2. Proizvodna dajatev se določi pri 12,00 EUR za tono kvotnega sladkorja in kvotnega inulinskega sirupa. Za izoglukozo se proizvodna dajatev določi pri 50 % dajatve, ki se uporablja za sladkor.

3. Skupno proizvodno dajatev, ki se plača v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na kvoto, ki jo imajo v zadevnem tržnem letu.

Podjetja izvedejo plačila najpozneje do konca februarja ustreznega tržnega leta.

4. Podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Skupnosti lahko od pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije zahtevajo, da nosijo do 50 % zadevne proizvodne dajatve.

Člen 49 Umik sladkorja

1. Da bi ohranili strukturno uravnoteženost trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, ter upoštevajoč obveznosti Skupnosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko do začetka naslednjega tržnega leta umakne s trga enak odstotek kvotnega sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa za vse države članice.

V tem primeru se običajna potreba po dobavi uvoženega surovega sladkorja za prečiščevanje iz člena 147 zmanjša za isti odstotek za zadevno tržno leto.

2. Odstotek umika iz odstavka 1 se določi najpozneje do 31. oktobra zadevnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih gibanj v navedenem tržnem letu.

3. Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, v obdobju umika na svoje stroške skladišči količine sladkorja, ki ustrezajo odstotku iz odstavka 1, za njegovo proizvodnjo v okviru kvote za zadevno tržno leto.

Količine sladkorja, umaknjene med tržnim letom, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto. Vendar se ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu za sladkor Komisija lahko odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup ali del umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa šteje za:

a) presežni sladkor, presežno izoglukozo ali presežni inulinski sirup, ki je na voljo za spremembo v industrijski sladkor, industrijsko izoglukozo ali industrijski inulinski sirup, ali

b) začasno proizvodno kvoto, katere del se lahko ob upoštevanju obveznosti Skupnosti v okviru sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 300 Pogodbe, rezervira za izvoz.

4. Če je dobava sladkorja v Skupnosti nezadostna, se lahko Komisija odloči, da se določena količina umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa proda na trgu Skupnosti pred koncem obdobja umika.

5. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu z določbami iz tega odstavka, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 29, 29 ali 60.

Člen 50 Izvedbena pravila

Komisija lahko sprejme podrobna pravila za izvedbo tega oddelka in zlasti:

a) merila, ki jih uporabijo podjetja za proizvodnjo sladkorja pri dodelitvi količin sladkorne pese prodajalcem sladkorne pese, ki jih bodo zajemale predsetvene pogodbe o dobavi iz člena 47(4);

b) odstotek umaknjenega kvotnega sladkorja iz člena 49(1);

c) pogoje za plačilo najnižje cene, kadar se umaknjeni sladkor proda na trgu Skupnosti v skladu s členom 49(4).

ODDELEK IVPRILAGODITEV DOBAVE

ČLEN 51 Ukrepi za lažjo uskladitev dobave z zahtevami trga

Da se spodbudi ukrepanje trgovinskih organizacij in njihovih združenj za lažjo uskladitev dobave z zahtevami trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, lahko Komisija sprejme naslednje ukrepe za sektorje živih rastlin, govejega in telečjega mesa, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc in perutnine:

a) ukrepe za izboljšanje kakovosti;

b) ukrepe za pospeševanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja;

c) ukrepe za olajšanje beleženja gibanja tržnih cen;

d) ukrepe, ki bi omogočili vzpostavitev kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev.

POGLAVJE III SISTEM OMEJEVANJA PROIZVODNJE

ODDELEK I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 52 Sistemi kvot

1. Sistem kvot velja za naslednje proizvode:

a) mleko in druge mlečne izdelke, kakor so opredeljeni v točkah a) in b) člena 62;

b) sladkor, izoglukozo in inulinski sirup.

2. Če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in za sladkor ne uporabi presežnih količin na dovoljen način, je treba za take količine plačati presežno dajatev.

ODDELEK II SLADKOR

PODODDELEK IDODELITEV IN UPRAVLJANJE KVOT

Člen 53 Dodelitev kvot

1. Kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na nacionalni in regionalni ravni so določene v Prilogi IV.

2. Države članice dodelijo kvoto vsakemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki ima sedež na njenem ozemlju in je odobreno v skladu s členom 54.

Za vsako podjetje je dodeljena kvota enaka kvoti iz Uredbe (ES) št. 318/2006, ki je bila dodeljena podjetju za tržno leto 2007/2008.

3. Kadar je kvota dodeljena podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ima več kot en proizvodni obrat, države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni za ustrezno upoštevanje interesov pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

Člen 54 Odobrena podjetja

1. Države članice na zahtevo dodelijo odobritev podjetju, ki proizvaja sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ali podjetju, ki te izdelke predeluje v enega od izdelkov s seznama iz člena 59(2), pod pogojem, da podjetje:

a) dokaže svoje strokovne zmogljivosti pri proizvodnji;

b) soglaša, da bo zagotovilo vse informacije in da zanj velja nadzor, povezan s tem poglavjem;

c) mu odobritev ni bila začasno ali trajno odvzeta.

2. Odobrena podjetja državi članici, na katere ozemlju pridelujejo sladkorno peso, sladkorni trs ali kjer se izvaja prečiščevanje, predložijo naslednje informacije:

a) količine sladkorne pese ali sladkornega trsa, za katere je bila sklenjena pogodba o dobavi, kakor tudi ustrezne ocenjene donose sladkorne pese ali sladkornega trsa ter sladkorja na hektar;

b) podatke o začasni in dejanski dobavi sladkorne pese, sladkornega trsa in surovega sladkorja, o proizvodnji sladkorja in izjave o zalogah sladkorja;

c) količine prodanega belega sladkorja ter ustrezne cene in pogoje.

Člen 55 Dodatne in nadomestne kvote za izoglukozo

1. V tržnem letu 2008/2009 se kvoti predhodnega tržnega leta doda dodatna kvota za izoglukozo 100 000 ton.

Države članice dodelijo dodatne kvote podjetjem v sorazmerju s kvotami za izoglukozo, ki so bile dodeljene v skladu s členom 53(2).

2. Italija, Litva in Švedska na zahtevo vsakega podjetja, ki ima sedež na njihovem ozemlju, dodelijo nadomestno kvoto za izoglukozo, ki velja do tržnega leta 2009/2010. Najvišje nadomestne kvote za posamezno državo članico so določene v Prilogi V.

3. Enkratni znesek 730 EUR se zaračuna za kvote, ki so dodeljene podjetjem v skladu z odstavkom 2. Znesek se zaračuna na tono dodeljene nadomestne kvote.

Člen 56 Upravljanje kvot

1. Komisija popravi kvote, določene v Prilogi IV, najpozneje do konca februarja prejšnjega tržnega leta za vsako posamezno tržno leto 2008/2009, 2009/2010 in 2010/2011. Popravki izhajajo iz uporabe odstavka 2 tega člena in člena 55 te uredbe in člena 3 Uredbe (ES) št. 320/2006.

2. Ob upoštevanju rezultatov sheme za prestrukturiranje iz Uredbe (ES) št. 320/2006 Komisija najpozneje do 28. februarja 2010 določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje veljavnih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup za posamezno državo članico ali regijo, da bi se bilo mogoče izogniti neravnotežju na trgu v tržnih letih od 2010/2011 naprej.

3. Države članice ustrezno popravijo kvoto za vsako posamezno podjetje.

Člen 57 Nacionalna prerazporeditev kvot

1. Država članica lahko zmanjša kvoto za sladkor ali izoglukozo, ki je bila dodeljena podjetju s sedežem na njenem ozemlju, do 10 % za vsako tržno leto.

2. Države članice lahko prenašajo kvote med podjetji v skladu s pravili iz Priloge VI in ob upoštevanju interesov vseh zadevnih strani, zlasti pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

3. Količine, ki so zmanjšane v skladu z odstavkoma 1 in 2, dodeli zadevna država članica enemu podjetju na svojem ozemlju ali več, ne glede na to, ali to že ima kvoto ali ne.

PODODDELEK IIPREKORAčITEV KVOTE

Člen 58 Področje uporabe

Sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup, katerih proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 53, se lahko:

a) uporabijo za predelavo v nekatere izdelke iz člena 59;

b) prenesejo naprej v proizvodno kvoto za naslednje tržno leto v skladu s členom 60;

(c) uporabijo za poseben režim preskrbe za najbolj oddaljene regije v skladu z naslovom II Uredbe (ES) št. 247/2006[58]

ali

d) izvozijo v okviru količinske omejitve, ki jo določi Komisija ob upoštevanju zaveze, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

Druge količine so predmet presežne dajatve iz člena 61.

Člen 59 Industrijski sladkor

1. Industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup se rezervira za proizvodnjo enega izmed izdelkov iz odstavka 2, če:

a) je predmet pogodbe o dobavi, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in uporabnikom, ki sta oba dobila odobritev v skladu s členom 54,

ter

b) je bil dobavljen uporabniku najpozneje do 30. novembra naslednjega tržnega leta.

2. Komisija sestavi seznam izdelkov, za katerih proizvodnjo se uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulin.

Seznam vključuje zlasti:

a) bioetanol, alkohol, rum, živi kvas in količine sirupov za namaze ter tistih, ki se predelajo v „Rinse appelstroop“;

b) nekatere industrijske izdelke brez vsebnosti sladkorja, pri katerih pa se med njihovo predelavo uporablja sladkor, izglukoza ali inulinski sirup;

c) nekatere proizvode kemijske ali farmacevtske industrije, ki vsebujejo sladkor, izglukozo ali inulinski sirup.

Člen 60 Prenos presežnega sladkorja

1. Vsako podjetje se lahko odloči za prenos celote ali dela proizvodnje, ki presega njegovo kvoto sladkorja, kvoto izoglukoze ali kvoto inulinskega sirupa, ki se nato obravnava kot del proizvodnje naslednjega tržnega leta. Brez poseganja v odstavek 3 je ta odločitev nepreklicna.

2. Podjetja, ki sprejmejo odločitev iz odstavka 1:

a) zadevno državo članico obvestijo pred datumom, ki ga določi ta država članica:

- med 1. februarjem in 30. junijem tekočega tržnega leta o količinah trsnega sladkorja, ki jih bodo prenesla;

- med 1. februarjem in 15. aprilom tekočega tržnega leta o drugih količinah sladkorja ali inulinskega sirupa, ki jih bodo prenesla;

b) se zavežejo, da bodo te količine uskladiščila na svoje stroške do konca tekočega tržnega leta.

3. Če je bila dokončna proizvodnja podjetja v zadevnem tržnem letu manjša, kot je bilo ocenjeno ob sprejemu odločitve v skladu z odstavkom 1, se lahko preneseno količino retroaktivno prilagodi najpozneje do 31. oktobra naslednjega tržnega leta.

4. Prenesene količine se štejejo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

5. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu z določbami iz tega člena, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 12, 29 ali 49.

Člen 61 Presežna dajatev

1. Presežna dajatev se obračuna za količine:

a) presežnega sladkorja, presežne izoglukoze in presežnega inulinskega sirupa, proizvedenega v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta in uskladiščene v skladu s členom 60, ali za količine iz točke c) in d) člena 58;

b) industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katere do datuma, ki ga določi Komisija, ni predloženo dokazilo, da so bile predelane v enega izmed proizvodov iz člena 59(2);

c) sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki so bile umaknjene s trga v skladu s členom 49 in pri katerih niso izpolnjene obveznosti iz člena 49(3).

2. Presežno dajatev določi Komisija na zadostno visoki ravni, da se je mogoče izogniti kopičenju količin iz odstavka 1.

3. Presežno dajatev, plačano v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile ugotovljene za ta podjetja v zadevnem tržnem letu.

ODDELEK III MLEKO

PODODDELEK ISPLOšNE DOLOčBE

Člen 62 Opredelitve pojmov

V tem oddelku:

a) „mleko“ pomeni proizvod, dobljen z molžo ene ali več krav;

b) „drugi mlečni izdelki“ pomeni kateri koli mlečni izdelek razen mleka, zlasti posneto mleko, smetana, maslo, jogurt in sir; kadar je potrebno, se ti pretvorijo v „mlečne ekvivalente“ z uporabo koeficientov, ki jih določi Komisija;

c) „proizvajalec“ pomeni kmeta z gospodarstvom na geografskem ozemlju države članice, ki proizvaja in trži mleko ali se na to pripravlja v bližnji prihodnosti;

d) „kmetijsko gospodarstvo“ pomeni gospodarstvo, kakor je opredeljeno v točki b) člena 2 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

e) „odkupovalec“ pomeni podjetje ali skupine, ki odkupuje mleko od proizvajalcev:

- da ga zbirajo, pakirajo, skladiščijo, hladijo in predelujejo v skladu s pogodbo,

- da ga prodajajo enemu ali več podjetjem, ki obdelujejo ali predelujejo mleko ali druge mlečne izdelke.

Vendar se za odkupovalca šteje katera koli skupina odkupovalcev na istem geografskem območju, ki izvaja administrativne in knjigovodske dejavnosti, potrebne za plačilo dajatve v imenu svojih članov. Za namen prvega stavka tega pododstavka se Grčija šteje za enotno geografsko območje in skupino odkupovalcev lahko šteje za uradni organ;

f) „oddaja“ pomeni vsako proizvajalčevo oddajo mleka, ki ne vključuje drugih mlečnih izdelkov, odkupovalcu, bodisi da prevoz opravi proizvajalec, odkupovalec, podjetje, ki predeluje ali obdeluje takšne izdelke, bodisi tretja stranka;

g) „neposredna prodaja“ pomeni kakršno koli prodajo ali prenos mleka neposredno potrošnikom kakor tudi kakršno koli prodajo ali prenos drugih mlečnih izdelkov proizvajalca. Komisija lahko ob upoštevanju opredelitve pojma „oddaja“ iz točke f) prilagodi opredelitev pojma „neposredna prodaja“, da se zlasti zagotovi, da ni nobena količina mleka ali drugih trženih mlečnih izdelkov izključena iz režimov kvote;

h) „trženje“ pomeni oddajo mleka ali neposredno prodajo mleka ali drugih mlečnih izdelkov;

i) „individualna kvota“ pomeni proizvajalčevo kvoto na dan 1. aprila katerega koli dvanajstmesečnega obdobja;

k) „nacionalna kvota“ pomeni kvoto iz člena 63, določeno za vsako državo članico;

l) „razpoložljiva kvota“ pomeni kvoto, ki je na voljo proizvajalcem na dan 31. marca v dvanajstmesečnem obdobju, za katero se določi kvota ob upoštevanju vseh prenosov, prodaje, pretvorb in začasnih prerazporeditev, predvidenih v tej uredbi, ki so bili izvedeni med dvanajstmesečnim obdobjem.

PODODDELEK IIDODELITEV IN UPRAVLJANJE KVOT

Člen 63 Nacionalne kvote

1. Nacionalne kvote za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov, trženih v sedmih zaporednih obdobjih dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2008 (v nadaljnjem besedilu „dvanajstmesečna obdobja“), so določene v točki 1 Priloge VII.

2. Kvote iz odstavka 1 se razdelijo med proizvajalce skladno s členom 64, z razlikovanjem med oddajo in neposredno prodajo. Kakršna koli prekoračitev nacionalne kvote se določi na nacionalni ravni v vsaki državi članici skladno s tem oddelkom in z razlikovanjem med oddajo in neposredno prodajo.

3. Nacionalne kvote, navedene v točki 1 Priloge VII, se določijo, ne da bi to vplivalo na kasnejši pregled z vidika splošnih razmer na trgu in posebnih pogojev v določenih državah članicah.

4. Za Bolgarijo in Romunijo se oblikuje posebna rezerva za prestrukturiranje, kakor določa točka 2 Priloge VII. Ta rezerva se sprosti s 1. aprilom 2009 v obsegu, za kolikor se je poraba mleka in mlečnih izdelkov na kmetijah v teh državah zmanjšala od leta 2002.

Odločitev o sprostitvi rezerve in njeni razdelitvi med kvotama za oddajo in neposredno prodajo sprejme Komisija na podlagi poročila, ki ga Romunija in Bolgarija predložita Komisiji do 31. decembra 2008. Poročilo vsebuje podrobne rezultate in trende dejanskega procesa prestrukturiranja mlečnega sektorja v vsaki državi, predvsem rezultate preusmeritve od proizvodnje za porabo na kmetiji k proizvodnji za trg.

5. Za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško nacionalne kvote vključujejo vse surovo mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddano odkupovalcu ali prodano neposredno za porabo, ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo v skladu s prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.

Člen 64 Individualne kvote

1. Države članice določijo individualno kvoto ali kvote proizvajalcev na podlagi individualne referenčne količine ali količin, dodeljenih skladno s poglavjem 2 Uredbe (ES) št. 1788/2003 med dvanajstmesečnim obdobjem, ki se začne 1. aprila 2007.

2. Proizvajalci imajo lahko bodisi eno ali dve individualni kvoti, eno za oddajo in drugo za prodajo. Proizvajalčeve količine lahko iz ene kvote v drugo na ustrezno utemeljeno zahtevo proizvajalca pretvori samo pristojni organ države članice.

3. Kadar ima proizvajalec dve kvoti, se njegov prispevek za katero koli dolgovano dajatev izračuna ločeno za vsako posebej.

4. Del finske nacionalne kvote, dodeljene za oddaje iz člena 63, se lahko za nadomestilo finskim proizvajalcem „SLOM“ poveča na največ 200 000 ton. To rezervo, ki se dodeli skladno z zakonodajo Skupnosti, morajo uporabiti izključno proizvajalci, katerih pravica, da ponovno začnejo proizvodnjo, je bila prizadeta zaradi pristopa.

5. Individualne kvote se spremenijo, kjer je to primerno, za vsako zadevno dvanajstmesečno obdobje, tako da vsota individualnih kvot za oddajo in za neposredno prodajo za vsako državo članico ne presega ustreznega dela nacionalne kvote, prilagojene skladno s členom 66, ob upoštevanju vseh znižanj zaradi dodelitve v nacionalno rezervo, kakor je določeno v členu 68.

Člen 65 Dodelitev kvot iz nacionalne rezerve

Države članice sprejmejo pravila za dodelitev vseh ali dela kvot iz nacionalne rezerve proizvajalcem, kakor je predvideno v členu 68, na podlagi objektivnih meril, ki jih je treba priglasiti Komisiji.

Člen 66 Upravljanje kvot

1. Komisija za vsako državo članico in za vsako obdobje pred iztekom tega obdobja prilagodi razdelitev nacionalnih kvot med „oddajo“ in „neposredno prodajo“ glede na pretvorbe, ki jih zahtevajo proizvajalci, med individualnimi kvotami za oddajo in za prodajo.

2. Države članice vsako leto pošljejo Komisiji, po datumih in v skladu s pravili, ki jih Komisija določi skladno s členom 185(2), potrebne podatke za:

a) prilagoditev iz odstavka 1 tega člena;

b) izračun presežne dajatve, ki jo morajo plačati.

Člen 67 Vsebnost maščob

1. Vsakemu proizvajalcu se dodeli referenčna vsebnost maščob, ki se uporabi za individualno kvoto ali kvote, dodeljene temu proizvajalcu.

2. Za kvote, dodeljene proizvajalcem 31. marca 2008 skladno s členom 64(1), je referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 enaka referenčni vsebnosti maščob, ki se uporablja za navedeno kvoto na ta datum.

3. Referenčna vsebnost maščob se spremeni med pretvorbo iz člena 64(2) ter pri pridobivanju ali prenosu kvot.

4. Za nove proizvajalce, ki imajo individualno kvoto za oddajo, dodeljeno v celoti iz nacionalnih rezerv, vsebnost maščob določi Komisija.

5. Individualna referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 se prilagodi, kadar je primerno, z začetkom veljavnosti te uredbe in po potrebi kasneje, na začetku vsakega dvanajstmesečnega obdobja, tako da se ponderirano povprečje posamezne reprezentativne vsebnosti maščob za vsako državo članico ne prekorači za več kakor 0,1 grama na kg referenčne vsebnosti maščob, določene v Prilogi VIII.

Za Romunijo se referenčna vsebnost maščob, določena v Prilogi VIII, pregleda na podlagi podatkov za vse leto 2004, po potrebi pa jo Komisija prilagodi.

Člen 68 Nacionalna rezerva

1. Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo kot del nacionalnih kvot, določenih v Prilogi VII, zlasti za dodelitve, predvidene v členu 65. Nacionalna rezerva se obnovi, če je to primerno, z vnovičnim odvzemom nekaterih kvot, kakor je predvideno v členu 69, s tem da se zadrži del prenosov, kakor je predvideno v členu 73, ali s splošnim znižanjem vseh individualnih kvot. Zadevne kvote obdržijo svoj prvotni namen, tj. oddajo ali neposredno prodajo.

2. Vsaka dodatna kvota, dodeljena državi članici, se avtomatično razporedi v nacionalno rezervo in razdeli med oddajo in neposredno prodajo skladno s predvidenimi potrebami.

3. Kvote, ki se razporedijo v nacionalno rezervo, nimajo referenčne vsebnosti maščob.

Člen 69 Primeri neaktivnosti

1. Kadar fizična ali pravna oseba, ki ima individualne kvote, med dvanajstmesečnim obdobjem ne izpolnjuje več pogojev iz točke c) člena 62, se ustrezne količine vrnejo v nacionalno rezervo najkasneje do 1. aprila naslednjega koledarskega leta, razen kadar oseba spet postane proizvajalec, kakor je opredeljeno v točki c) člena 62, najkasneje do navedenega datuma.

Kadar zadevna fizična ali pravna oseba še enkrat postane proizvajalec najkasneje do konca drugega dvanajstmesečnega obdobja po umiku, se celotna ali delna individualna kvota, ki jo je ta fizična ali pravna oseba umaknila, vrne k fizični ali pravni osebi najkasneje do 1. aprila po datumu vloge.

2. Kadar proizvajalci ne dajejo na trg količine, ki je enaka najmanj 70 % njihove individualne kvote v najmanj enem dvanajstmesečnem obdobju, se države članice lahko odločijo, ali in pod kakšnimi pogoji se v nacionalno rezervo vrne celotna neuporabljena kvota ali njen del.

Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji se ponovno dodeli kvota zadevnemu proizvajalcu, če ta začne ponovno dajati na trg.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v primeru višje sile in v ustrezno upravičenih primerih, ki začasno vplivajo na proizvodno zmogljivost zadevnih proizvajalcev in jih je priznal pristojni organ.

Člen 70 Začasni prenosi

1. Do konca vsakega dvanajstmesečnega obdobja države članice za zadevno obdobje odobrijo kakršne koli začasne prenose dela individualnih kvot, ki jih proizvajalci, upravičeni do njih, ne nameravajo uporabiti.

Države članice lahko urejajo postopke prenosa skladno s kategorijami zadevnih proizvajalcev ali mlečnih proizvodnih struktur, jih lahko omejijo na raven odkupovalca ali dovolijo celotne prenose znotraj regij v primerih, navedenih v členu 69(3), ter določijo, do kakšnega obsega lahko prenosnik ponovi postopke prenosa.

2. Vsaka država članica se lahko odloči, da ne bo izvajala odstavka 1 na podlagi enega ali obeh naslednjih meril:

a) potrebe po pospeševanju strukturnih sprememb in prilagoditev;

b) prednostnih administrativnih potreb.

Člen 71 Prenosi kvot skupaj z zemljiščem

1. Individualne kvote se z gospodarstvom prenesejo na proizvajalce, ki ga prevzamejo, ko se proda, zakupi, prenese z dejanskim ali pričakovanim dedovanjem ali na drug način, ki ima primerljive pravne posledice za proizvajalce, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo države članice ob upoštevanju površin, uporabljenih za mlečno proizvodnjo, ali drugih objektivnih meril in, kadar je primerno, katerega koli sporazuma med strankama. Del kvote, ki, kjer je to primerno, ni bil prenesen z gospodarstvom, se doda k nacionalni rezervi.

2. Kadar so bile kvote prenesene ali se prenašajo v skladu z odstavkom 1 s kmetijskimi zakupi ali na drugačen način s primerljivimi pravnimi posledicami, lahko države članice na podlagi objektivnih meril in z namenom, da se zagotovi pripis kvot samo proizvajalcem, odločijo, da se kvota ne prenese skupaj z gospodarstvom.

3. Kadar se zemljišče prenese na javne organe oblasti in/ali za uporabo v javnem interesu ali kadar se prenos izvede za nekmetijske namene, države članice zagotovijo, da se sprejmejo potrebni ukrepi za zaščito upravičenih interesov strank in zlasti, da proizvajalci, ki opustijo takšno zemljišče, lahko nadaljujejo proizvodnjo mleka, če tako želijo.

4. Kadar se stranki ne sporazumeta, pri zakupih, ki naj bi potekli brez kakršne koli možnosti obnove pod podobnimi pogoji, ali v okoliščinah s primerljivimi pravnimi posledicami se zadevne individualne kvote v celoti ali delno prenesejo na proizvajalca, ki jih prevzema, v skladu z določbami, ki so jih sprejele države članice, in ob upoštevanju upravičenih interesov strank.

Člen 72 Posebni ukrepi prenosa

1. Za uspešno prestrukturiranje proizvodnje mleka ali izboljšanje okolja lahko države članice skladno s podrobnimi pravili, ki jih določijo ob upoštevanju upravičenih interesov zadevnih strank:

a) dodelijo nadomestilo v enem ali več letnih obrokih proizvajalcem, ki se zavežejo, da bodo nepreklicno v celoti ali delno opustili proizvodnjo mleka, in tako sproščene kvote dajo v nacionalne rezerve;

b) na podlagi objektivnih meril določijo pogoje, po katerih lahko proizvajalci na začetku dvanajstmesečnega obdobja v zameno za plačilo dosežejo, da jim pristojni organ ali ustanova, ki ga ta organ imenuje, ponovno dodeli individualne kvote, ki so jih ob koncu prejšnjega dvanajstmesečnega obdobja nepreklicno sprostili drugi proizvajalci v zameno za nadomestilo v enem ali več letnih obrokih, ki so enaki zgoraj navedenemu plačilu;

c) centralizirajo in nadzorujejo prenose kvot brez zemljišča;

d) pri zemljiščih, prenesenih za izboljšanje okolja, predvidijo, da se zadevna individualna kvota dodeli proizvajalcu, ki opusti zemljišče, vendar želi nadaljevati proizvodnjo mleka;

e) na podlagi objektivnih meril določijo regije ali območja zbiranja, znotraj katerih je dovoljen nepreklicni prenos kvot brez prenosa ustreznih zemljišč s ciljem izboljšanja strukture proizvodnje mleka;

f) dovolijo, na zahtevo proizvajalca pristojnemu organu ali telesu, ki ga imenuje ta organ, končni prenos kvot brez prenosa ustreznega zemljišča ali nasprotno, za izboljšanje strukture proizvodnje mleka na ravni gospodarstva, ali da omogočijo ekstenziviranje proizvodnje.

2. Določbe odstavka 1 se lahko izvajajo na nacionalni ravni, na ustrezni teritorialni ravni ali na določenih zbiralnih območjih.

Člen 73 Zadržanje dela prenosov

1. Pri prenosih iz členov 71 in 72 lahko države članice na podlagi objektivnih meril zadržijo del individualnih kvot za svojo nacionalno rezervo.

2. Kadar so bile kvote prenesene ali se prenašajo v skladu s členoma 71 in 72 z ustreznim zemljiščem ali brez njega s kmetijskimi zakupi ali na drug način s primerljivimi pravnimi posledicami, lahko države članice na podlagi objektivnih meril in z namenom, da se zagotovi dodelitev kvot samo proizvajalcem, določijo, ali in pod kakšnimi pogoji se celotna kvota ali del prenesene kvote vrne v nacionalno rezervo.

Člen 74 Pomoč za pridobitev kvot

Za prodajo, prenos ali dodelitev kvot v skladu s tem oddelkom noben javni organ ne more dodeliti finančne pomoči, povezane neposredno s pridobitvijo kvot.

PODODDELEK IIIPREKORAčITEV KVOTE

Člen 75 Presežna dajatev

1. Za mleko in druge mlečne izdelke, ki se dajejo na trg in presegajo nacionalno kvoto, kakor je določena v skladu s pododdelkom II, se plača presežna dajatev.

Dajatev za 100 kilogramov mleka se določi pri 27,83 EUR.

2. Države članice so Skupnosti zavezane za presežno dajatev, ki izhaja iz prekoračitev nacionalne kvote, določene na nacionalni ravni ločeno za oddajo in neposredno prodajo, in jo plačajo med 16. oktobrom in 30. novembrom po zadevnem dvanajstmesečnem obdobju v mejah 99 % dolgovanega zneska v EKJS.

3. Če dajatev iz odstavka 1 ni bila plačana pred rokom zapadlosti, po posvetu z Odborom za kmetijske sklade Komisija odšteje vsoto, enakovredno neplačani presežni dajatvi, od mesečnih plačil v smislu členov 14 in 15(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005. Preden Komisija sprejme odločitev, opozori zadevno državo članico, ki v enem tednu sporoči svoje stališče. Določbe člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 2040/2000[59] se ne uporabljajo.

4. Komisija določi ureditev za uporabo tega člena.

Člen 76 Prispevek proizvajalcev za dolgovano presežno dajatev

Presežna dajatev se v skladu s členoma 77 in 80 v celoti razdeli med proizvajalce, ki so prispevali k vsaki prekoračitvi nacionalnih kvot iz člena 63(2).

Ne glede na člena 77(3) in 80(1) so proizvajalci državi članici zavezani za plačilo svojega prispevka k dolgovani presežni dajatvi, izračunani skladno z določbami členov 66, 67 in 77 zaradi samega dejstva, da so prekoračili svoje razpoložljive kvote.

Člen 77 Presežna dajatev na oddajo

1. Z namenom, da se sestavi dokončno poročilo o presežni dajatvi, se povečajo ali zmanjšajo količine, ki jih odda vsak proizvajalec, tako da kažejo kakršno koli razliko med dejansko vsebnostjo maščob in referenčno vsebnostjo maščob ob uporabi koeficientov in pod pogoji, ki jih določi Komisija.

2. Kadar je na nacionalni ravni vsota oddaje, prilagojena skladno z odstavkom 1, manjša od dejanske oddaje, se presežna dajatev izračuna na podlagi zadnje. V takšnih primerih se vsaka prilagoditev navzdol zmanjša sorazmerno, tako da se vsota prilagojene oddaje uskladi z dejansko oddajo.

Kadar je vsota oddaje, prilagojene v skladu z odstavkom 1, večja od dejanske oddaje, se presežna dajatev izračuna na podlagi prve.

3. Prispevek vsakega proizvajalca za plačilo presežne dajatve se določi z odločbo države članice, potem ko je bil kateri koli neuporabljeni del nacionalne kvote, dodeljene za oddaje, porazdeljen ali ne, v sorazmerju z individualnimi kvotami vsakega proizvajalca ali skladno z objektivnimi merili, ki jih določijo države članice:

a) bodisi na nacionalni ravni na podlagi zneska, za katerega je bila presežena kvota vsakega proizvajalca,

b) bodisi najprej na ravni odkupovalca in potem na nacionalni ravni, kadar je to primerno.

Člen 78 Vloga odkupovalcev

1. Odkupovalci so odgovorni za zbiranje prispevkov od proizvajalcev, ki jih ti dolgujejo zaradi presežne dajatve, in pristojnemu organu države članice pred datumom in po postopku, ki ga določi Komisija, plačajo znesek teh prispevkov, odštetih od cene mleka, plačane proizvajalcem, odgovornim za prekoračitev, sicer pa zbran na druge ustrezne načine.

2. Kadar odkupovalec v celoti ali delno nadomesti enega ali več drugih odkupovalcev, se individualne kvote, ki so na voljo proizvajalcem, upoštevajo za preostanek tekočega dvanajstmesečnega obdobja po odštetju količin, ki so že oddane, in ob upoštevanju njihove vsebnosti maščob.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar proizvajalec prenaša z enega odkupovalca na drugega.

3. Kadar oddane količine proizvajalca v referenčnem obdobju presegajo njegovo razpoložljivo kvoto, ustrezna država članica lahko odloči, da odkupovalec odšteje del cene mleka pri kateri koli oddaji zadevnega proizvajalca, ki presega kvoto, s predplačilom na proizvajalčev prispevek skladno s podrobnimi pravili, ki jih določi država članica. Država članica lahko s posebno ureditvijo omogoči odkupovalcem, da odštejejo to predplačilo, kadar proizvajalci oddajajo več odkupovalcem.

Člen 79 Odobritev

Status odkupovalca odobri država članica v skladu z merili, ki jih določi Komisija.

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, in informacije, ki jih morajo predložiti proizvajalci pri neposredni prodaji, določi Komisija.

Člen 80 Presežna dajatev na neposredno prodajo

1. Pri neposredni prodaji se prispevek vsakega proizvajalca za plačilo presežne dajatve določi z odločbo države članice, potem ko je bil kateri koli neuporabljeni del nacionalne kvote, dodeljene za neposredno prodajo, porazdeljen ali ne, na ustrezni teritorialni ravni ali na nacionalni ravni.

2. Države članice določijo podlago za izračun proizvajalčevega prispevka za dolgovano presežno dajatev na celotno količino prodanega mleka, prenesenega ali uporabljenega za proizvodnjo prodanih ali prenesenih mlečnih izdelkov, z uporabo meril, ki jih določi Komisija.

3. Pri sestavi dokončnega poročila o presežni dajatvi se ne upošteva noben popravek, povezan z vsebnostjo maščob.

4. Komisija določi, kako in kdaj je treba plačati presežno dajatev pristojnemu organu države članice.

Člen 81 Preveč plačani ali neplačani zneski

1. Kadar se pri oddaji ali neposredni prodaji ugotovi, da presežna dajatev zapade v plačilo in da je prispevek, pobran od proizvajalcev, večji od te dajatve, lahko država članica:

a) delno ali v celoti uporabi presežek za financiranje ukrepov iz točke a) člena 72(1) in/ali

b) ga delno ali v celoti prerazporedi proizvajalcem:

– v prednostnih kategorijah, ki jih določi država članica na podlagi objektivnih meril, in v obdobju, ki ga določi Komisija, ali

– na katere vpliva izjemni položaj, ki izvira iz nacionalnega predpisa, ki ni povezan s sistemom kvot za mleko in druge mlečne izdelke, določenim v tem poglavju.

2. Kadar se ugotovi, da ni plačljiva nobena presežna dajatev, se vsa predplačila, ki jih zberejo odkupovalci ali država članica, povrnejo najkasneje do konca naslednjega dvanajstmesečnega obdobja.

3. Kadar odkupovalec ne izpolni obveznosti, da bi zbral prispevek proizvajalcev za presežno dajatev skladno s členom 78, lahko država članica zbere neplačane zneske neposredno od proizvajalca, ne da bi to vplivalo na kakršne koli kazni, ki jih lahko naloži odkupovalcu, ki ne izpolnjuje obveznosti.

4. Kadar proizvajalec ali odkupovalec ne upošteva roka za plačilo, se državi članici plačajo zamudne obresti, ki jih določi Komisija.

ODDELEK IV POSTOPKOVNE DOLOČBE

ČLEN 82 Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega poglavja, ki se lahko nanašajo zlasti na:

a) podrobna pravila za uporabo členov 58, 59, 60 in 61 ter zlasti pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil, zneskov teh nadomestil in upravičenih količin;

b) dodatne informacije, ki jih predložijo odobrena podjetja iz člena 54, ter merila za sankcije ter za začasen in trajen odvzem odobritve podjetij;

c) določitev zneskov iz členov 55 in 61;

d) odstopanja od datumov, določenih v členu 60.

POGLAVJE IVSHEME POMOčI

ODDELEK I POMOČ ZA PREDELAVO

PODODDELEK IPOSUšENA KRMA

Člen 83 Upravičena podjetja

1. Pomoč za predelavo proizvodov v sektorju posušene krme se dodeli podjetjem, ki predelujejo proizvode tega sektorja iz vsaj ene od naslednjih kategorij:

a) predelovalci, ki sklenejo pogodbe s pridelovalci krme za sušenje. Kadar je pogodba posebna pogodba o delu za predelavo krme, ki jo dobavi pridelovalec, vsebuje klavzulo, ki določa obveznost predelovalnih podjetij, da proizvajalcu plačajo pomoč, prejeto za količine, predelane v skladu s pogodbo;

b) podjetja, ki predelujejo lastne pridelke ali, pri skupinah, pridelke svojih članov;

c) podjetja, ki pridobivajo svoje zaloge od fizičnih ali pravnih oseb, ki so sklenile pogodbe s pridelovalci krme za sušenje.

2. Pomoč iz odstavka 1 se izplača za posušeno krmo, ki je zapustila predelovalni obrat in izpolnjuje naslednje zahteve:

a) najvišja stopnja vsebnosti vlage je med 11 % in 14 % in se lahko spreminja glede na obliko proizvoda;

b) minimalna vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi ni manjša od:

i) 15 % za proizvode iz točke a) in druge alinee točke b) iz dela IV Priloge I;

ii) 45 % za proizvode iz prve alinee točke b) iz dela IV Priloge I;

c) je ustrezne trgovske kakovosti.

Člen 84 Predplačilo

1. Predelovalna podjetja so upravičena do predplačila v vrednosti 19,80 EUR na tono ali 26,40 EUR na tono, če so položila varščino v vrednosti 6,60 EUR na tono.

Države članice opravijo potrebne kontrole, da preverijo upravičenost do pomoči. Predplačilo se izplača, ko se ugotovi upravičenost do plačila.

Vendar se lahko predplačilo izplača, preden je ugotovljena upravičenost, če predelovalec položi varščino v vrednosti, ki je enaka vrednosti predplačila, povečani za 10 %. Ta varščina se uporablja tudi kot varščina iz prvega pododstavka. Na raven iz prvega pododstavka se zmanjša, takoj ko je ugotovljena upravičenost do pomoči, v celoti pa se sprosti, ko je izplačan preostanek pomoči.

2. Preden se lahko izplača predplačilo, mora posušena krma zapustiti predelovalno podjetje.

3. Pri plačilu predplačila se preostanek, ki je enak razliki med zneskom predplačila in skupnim zneskom pomoči, ki pripada predelovalnemu podjetju, izplača, če se uporablja člen 85(2).

4. Če predplačilo presega skupni znesek, do katerega je predelovalno podjetje upravičeno v skladu z uporabo člena 85(2), predelovalec na zahtevo povrne presežek pristojnemu organu države članice.

Člen 85 Stopnja pomoči

1. Pomoč iz člena 83 se določi na 33 EUR/tono.

2. Z odstopanjem od odstavka 1, kadar količina posušene krme, za katero se zahteva pomoč, med tržnim letom preseže največjo zajamčeno količino iz člena 86, se pomoč zmanjša za tiste države članice, v katerih proizvodnja presega zajamčeno nacionalno količino, z zmanjšanjem izdatkov kot funkcije deleža presežka države članice v seštevku presežkov.

Komisija zmanjšanje določi na ravni, ki omogoča, da proračunski izdatki ne presežejo izdatkov, ki bi nastali, če največja zajamčena količina ne bi bila presežena.

Člen 86 Zajamčena količina

Določi se največja zajamčena količina umetno sušene krme in/ali na soncu sušene krme, za katero se lahko dodeli pomoč iz člena 83, in sicer 4 960 723 ton na tržno leto. Ta količina se razdeli med zadevne države članice kot nacionalne zajamčene količine v skladu s točko B Priloge IX.

Člen 87 Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka, ki lahko vključujejo zlasti pravila o:

a) izjavah, ki jih morajo predložiti podjetja, ko zaprosijo za pomoč;

b) pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za odločanje o upravičenosti do pomoči, zlasti kar zadeva vodenje evidence zalog in drugih dokazil;

c) dodeljevanju pomoči iz tega pododdelka in predplačil ter sprostitvi varščin, predvideni v členu 84(1);

d) pogojih in merilih, ki jih morajo izpolnjevati podjetja iz člena 83, in kadar podjetja nabavljajo od fizičnih ali pravnih oseb, pravilih o jamstvih, ki jih morajo zagotoviti te osebe;

e) pogojih odobritve kupcev krme za sušenje, ki naj jih uporabijo države članice;

f) merilih za določanje standardov kakovosti iz člena 83(2);

g) merilih, ki jih je treba izpolniti za sklenitev pogodb, in informacijah, ki jih morajo pogodbe vsebovati;

h) uporabi največje zajamčene količine iz člena 86;

i) drugih zahtevah poleg tistih iz člena 83, zlasti glede vsebnosti karotina in vlaken.

PODODDELEK IILAN IN KONOPLJA, GOJENA ZA VLAKNA

Člen 88 Upravičenost

1. Pomoč za predelavo lana in konoplje, gojenih za vlakna, se odobri odobrenim primarnim predelovalcem na podlagi količin vlaken, ki so dejansko pridobljena iz slame, za katero je bila s kmetom sklenjena kupno-prodajna pogodba.

Vendar pa se v primerih, ko kmetje obdržijo lastništvo nad slamo, ki so jo dali v skladu s pogodbo predelati odobrenemu primarnemu predelovalcu, in dokažejo, da so pridobljena vlakna dali na trg, pomoč odobri kmetom.

V primerih, ko sta odobreni primarni predelovalec in kmet ena in ista oseba, se kupno-prodajna pogodba nadomesti z obveznostjo zadevne stranke, da sama izvede predelavo.

2. Za namen tega pododdelka „odobreni primarni predelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na njihov pravni status ali pravni status njenih članov v nacionalni zakonodaji, ki jo je pristojni organ države članice pooblastil na območju, kjer ležijo njeni objekti za proizvodnjo lanenih vlaken.

Člen 89 Stopnja pomoči

1. Znesek predelovalne pomoči iz člena 88 se določi pri 200 EUR za tono dolgih lanenih vlaken.

2. Količine vlaken, ki so upravičene do pomoči, se omejijo na podlagi površin, ki so bile del ene od pogodb ali obveznosti iz člena 88.

Omejitve iz prvega pododstavka določijo države članice, tako da so v skladu z nacionalnimi zajamčenimi količinami iz člena 91.

Člen 90 Predplačilo

Na zahtevo odobrenih primarnih predelovalcev se na podlagi količine pridobljenih vlaken izplača predplačilo pomoči iz člena 88.

Člen 91 Zajamčena količina

1. Za dolga lanena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina 80 878 ton. Navedena količina se razdeli med nekatere države članice kot nacionalne zajamčene količine v skladu s točko A Priloge IX.

2. V primerih, ko vlakna, pridobljena v eni od držav članic, izvirajo iz slame, ki je bila proizvedena v drugi državi članici, se količine zadevnih vlaken izravnajo z nacionalnimi zajamčenimi količinami tiste države članice, kjer je bila slama požeta. Pomoč izplača država članica, v korist katere je bila opravljena izravnava nacionalne zajamčene količine.

Člen 92 Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka, ki lahko vključujejo zlasti pravila o:

a) pogojih za odobritev primarnih predelovalcev iz člena 88;

b) pogojih, ki jih morajo izpolnjevati odobreni primarni predelovalci glede kupno-prodajnih pogodb in obveznosti iz člena 88(1);

c) zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kmetje v primeru iz drugega pododstavka člena 88(1);

d) merilih, ki jih morajo izpolnjevati dolga lanena vlakna;

e) pogojih za odobritev pomoči in predplačila in zlasti dokazilo o predelavi slame;

f) pogojih, ki jih je treba izpolnjevati za določitev omejitev iz člena 89(2).

ODDELEK II PROIZVODNO NADOMESTILO

Člen 93 Proizvodno nadomestilo za škrob

1. Proizvodno nadomestilo se lahko dodeli:

a) za škrob iz koruze, pšenice ali krompirja ter za nekatere izvedene proizvode, ki se uporabljajo v proizvodnji nekaterih proizvodov, katerih seznam sestavi Komisija;

b) če ni pomembnejše domače proizvodnje drugih žit za proizvodnjo škroba, za naslednje količine škroba, pridobljenega vsako tržno leto na Finskem ali Švedskem iz ječmena ali ovsa, če se zaradi tega ne poviša raven proizvodnje škroba iz teh dveh žit:

i) 50 000 ton na Finskem,

ii) 10 000 ton na Švedskem.

2. Nadomestilo iz odstavka 1 Komisija določi v rednih časovnih presledkih.

Člen 94 Proizvodno nadomestilo v sektorju sladkorja

1. Za proizvode, navedene v točkah b) do e) dela III Priloge I, se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežni sladkor ali uvoženi sladkor, presežna izoglukoza ali presežni inulinski sirup niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz člena 59(b) in (c).

2. Proizvodno nadomestilo iz odstavka 1 se določi zlasti ob upoštevanju stroškov, ki nastajajo pri uporabi uvoženega sladkorja in ki bi jih industrija morala nositi pri dobavi na svetovni trg, ter cene presežnega sladkorja, ki je na voljo na trgu Skupnosti, ali referenčne cene, če ni presežnega sladkorja.

Člen 95 Pogoji za dodelitev

Komisija sprejme pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil iz tega oddelka ter znesek takih nadomestil in upravičene količine.

ODDELEK III POMOČI V SEKTORJU MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV

ČLEN 96 Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmilo

1. Odobri se pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmilo, v skladu s pogoji in standardi za izdelke, ki jih določi Komisija.

Za namen tega člena se pinjenec in pinjenec v prahu obravnavata kot posneto mleko in posneto mleko v prahu.

2. Komisija določi zneske pomoči ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

a) referenčne cene za posneto mleko v prahu, določene v točki e) ii) člena 7(1);

b) razmer v ponudbi posnetega mleka in posnetega mleka v prahu in pri njegovi uporabi za krmo;

c) gibanja cen telet;

d) gibanja cen konkurenčnih beljakovin v primerjavi s cenami posnetega mleka v prahu.

Člen 97 Pomoč za posneto mleko, predelano v kazein in kazeinate

1. Odobri se pomoč za posneto mleko, proizvedeno v Skupnosti in predelano v kazein in kazeinate, v skladu s pogoji in standardi, ki jih določi Komisija za tako mleko in kazein ali kazeinate, izdelane iz njega.

2. Komisija določi pomoč ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

a) referenčne cene za posneto mleko v prahu ali tržne cene za prvovrstno posneto mleko v prahu, dobljeno s pršnim postopkom, če ta cena presega referenčno ceno;

b) tržnih cen za kazein in kazeinate na trgu Skupnosti in svetovnem trgu.

Pomoč se lahko razlikuje glede na to, ali je posneto mleko predelano v kazein ali kazeinate, in glede na kakovost teh izdelkov.

Člen 98 Pomoč za odkup smetane, masla in koncentriranega masla po znižanih cenah

Kadar se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da do njih lahko pride, se lahko Komisija pod pogoji, ki jih določi sama, odloči za odobritev pomoči, ki omogoča, da smetano, maslo in koncentrirano maslo po znižanih cenah kupujejo:

a) neprofitne ustanove in organizacije;

b) vojaške sile in enote s primerljivim položajem v državah članicah;

c) proizvajalci peciva in sladoleda;

d) proizvajalci drugih živil, ki jih določi Komisija;

e) za neposredno porabo koncentriranega masla.

Člen 99 Pomoč za dobavo mleka učencem

1. Pod pogoji, ki jih določi Komisija, se dodeli pomoč Skupnosti za dobavo nekaterih predelanih mlečnih izdelkov, ki jih določi Komisija in sodijo v tarifne oznake KN 0401, 0403, 0404 90 in 0406 ali tarifno oznako KN 2202 90, učencem v izobraževalnih ustanovah.

2. Z odstopanjem od člena 172 lahko države članice poleg pomoči Skupnosti dodelijo nacionalno pomoč za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z izdelki, na katere se nanaša odstavek 1. Države članice lahko financirajo svojo nacionalno pomoč z dajatvijo v sektorju mleka in mlečnih izdelkov ali s kakšnim drugim prispevkom sektorja mleka in mlečnih izdelkov.

3. Pri polnomastnem mleku je pomoč Skupnosti 18,15 EUR/100 kg.

Pri drugih mlečnih izdelkih Komisija zneske pomoči določi ob upoštevanju mlečnih sestavin zadevnih izdelkov.

4. Pomoč iz odstavka 1 se odobri za maksimalno količino 0,25 litra ekvivalenta mleka na učenca dnevno.

ODDELEK IVPOMOČI V SEKTORJU OLJK

ČLEN 100 Pomoč organizacijam izvajalcev

1. Skupnost iz zneskov, ki jih zadržijo države članice v skladu s členom 110i(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, financira triletne delovne programe, ki jih sestavijo organizacije izvajalcev iz člena 119 na enem ali več od naslednjih področij:

a) spremljanje trga in administrativno upravljanje v sektorju oljk;

b) izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk;

c) izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk;

d) sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnih olj, ki se prodajajo končnim porabnikom, v pristojnosti državnih uprav;

e) širjenje informacij o dejavnostih, ki jih izvajajo izvajalske organizacije, da bi se izboljšala kakovost oljčnega olja.

2. Najvišja sredstva Skupnosti za delovne programe iz odstavka 1 so enaka delu pomoči, ki so ga zadržale države članice. Podpora zadeva upravičene stroške, in sicer največ:

a) 100 % za dejavnosti na področjih iz točk a) in b) odstavka 1;

b) 100 % za naložbe v osnovna sredstva in 75 % za druge dejavnosti na področju iz točke c) odstavka 1;

c) 75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo odobrene organizacije izvajalcev iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točk d) in e) odstavka 1, in 50 % za druge dejavnosti na teh področjih.

Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki se ne krijejo iz sredstev Skupnosti.

Komisija oblikuje podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti postopke za odobritev programov, ki jih sprejmejo države članice, in vrst dejavnosti, upravičenih po takih programih.

3. Ne glede na posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 187, države članice preverijo, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev sredstev Skupnosti. V ta namen izpeljejo revizijo delovnih programov in načrt za nadzorovanje, v katerega je vključen vzorec, določen na podlagi analize tveganja, ki letno obsega najmanj 30 % organizacij proizvajalcev in drugih organizacij izvajalcev, prejemnic sredstev Skupnosti po tem členu.

ODDELEK V SKLAD SKUPNOSTI ZA TOBAK

Člen 101 Sklad za tobak

1. Ustanovi se Sklad Skupnosti za tobak (v nadaljnjem besedilu „sklad“), za financiranje ukrepov na naslednjih področjih:

a) ozaveščanje javnosti o škodljivih učinkih vseh oblik porabe tobaka, zlasti z obveščanjem in izobraževanjem, podporo zbiranju podatkov za določanje trendov porabe tobaka in pripravo epidemioloških študij o kajenju v Skupnosti ter študij o preprečevanju porabe tobaka;

b) posebni ukrepi za pomoč pridelovalcem tobaka pri preusmeritvi na druge pridelke ali druge gospodarske dejavnosti, s katerimi se ustvarjajo delovna mesta, ter študije o možnostih za tako preusmeritev pridelovalcev tobaka.

2. Sklad se financira:

a) za letino 2002 z odbitkom 2 %, za letine 2003, 2004 in 2005 pa 3 % premije iz naslova I Uredbe (ES) št. 2075/92 do vključno letine 2005 za financiranje kakršnih koli ukrepov iz odstavka 1;

b) za koledarski leti 2006 in 2007 v skladu s členom 110m Uredbe (ES) št. 1782/2003.

3. Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega člena.

ODDELEK VIPOSEBNE DOLOČBE ZA SEKTOR ČEBELARSTVA

ČLEN 102 Področje uporabe

1. Da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov, lahko države članice pripravijo nacionalni program za obdobje treh let, v nadaljnjem besedilu „čebelarski program“.

2. Z odstopanjem od člena 172 se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo:

a) za finančni prispevek, ki ga zagotovijo države članice za ukrepe, za katere se uporablja podpora Skupnosti v skladu s tem oddelkom;

b) za posebne nacionalne pomoči za zaščito panjev, oslabljenih s strukturnimi ali naravnimi pogoji, ali na podlagi programov gospodarskega razvoja, razen za tiste, ki so namenjene za proizvodnjo ali trgovino.

Pomoči, navedene v točki b), morajo države članice priglasiti Komisiji hkrati s predložitvijo čebelarskega programa v skladu s členom 106.

Člen 103 Ukrepi, upravičeni do pomoči

Ukrepi, ki se lahko vključijo v čebelarski program, so naslednji:

a) tehnična pomoč čebelarjem in združenjem čebelarjev;

b) nadzor varoze;

c) racionalizacija sezonskih selitev panjev;

d) ukrepi za podporo laboratorijem, ki izvajajo analize fizikalno-kemičnih lastnosti medu;

e) ukrepi za podporo pri obnovi panjev v Skupnosti;

f) sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov.

Ukrepi, financirani iz EKSRP v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005[60], se izključijo iz čebelarskega programa.

Člen 104 Študija proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva

Da bi izpolnjevale pogoje za delno financiranje, predvideno v členu 105(1), države članice na svojem ozemlju opravijo študijo proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva.

Člen 105 Financiranje

1. Skupnost zagotovi delno financiranje za čebelarske programe v vrednosti 50 % stroškov, ki jih nosijo države članice.

2. Plačila v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi čebelarskih programov, države članice izvedejo vsako leto do 15. oktobra.

Člen 106 Posvetovanje

Čebelarski program se pripravi v tesnem sodelovanju z reprezentativnimi organizacijami in čebelarskimi zadrugami. Predloži se Komisiji v odobritev.

ODDELEK VIIPOMOČI V SEKTORJU SVILOPREJK

ČLEN 107 Pomoč gojiteljem sviloprejk

1. Odobri se pomoč za sviloprejke, ki sodijo v oznako KN 0106 00 90, in za jajčeca sviloprejk, ki spadajo v oznako KN 0511 99 80, gojene v Skupnosti.

2. Gojiteljem sviloprejk se odobri pomoč za vsako uporabljeno škatlo jajčec sviloprejk, pod pogojem, da škatle vsebujejo minimalno količino jajčec, ki se določi, in da so bile sviloprejke uspešno vzgojene.

3. Pomoč na škatlo jajčec sviloprejk je 133,26 EUR.

Člen 108 Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka, ki zajemajo zlasti minimalno količino iz člena 107(2).

NASLOV IIPRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN PROIZVODNJO

POGLAVJE I TRžNI STANDARDI IN POGOJI ZA PROIZVODNJO

ODDELEK I TRŽNI STANDARDI

ČLEN 109 Tržni standardi

1. Komisija lahko določi tržne standarde za enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev:

a) oljk;

b) banan;

c) živih rastlin;

d) jajc;

e) perutnine.

2. Standardi iz odstavka 1:

a) se oblikujejo ob upoštevanju zlasti lastnosti zadevnih proizvodov, potrebe po zagotovitvi pogojev za nemoteno prodajo teh proizvodov na trgu in interesa porabnikov za prejemanje primernih in preglednih informacij o proizvodu;

b) se lahko nanašajo predvsem na kakovost, razvrščanje, težo, velikost, pakiranje, embaliranje, skladiščenje, prevoz, videz in označevanje.

3. Če Komisija ne določi drugače v skladu z merili iz točke a) odstavka 2, se lahko proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi, v Skupnosti dajejo v promet samo v skladu s takimi standardi.

Ne glede na posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 187, države članice preverijo, ali navedeni proizvodi izpolnjujejo te standarde, in naložijo ustrezne kazni.

Člen 110 Tržni standardi za mleko in mlečne izdelke

1. Živila se lahko dajejo na trg kot mleko in mlečni izdelki, samo če ustrezajo opredelitvam in označbam iz Priloge X.

2. Ne glede na ukrepe za varovanje javnega zdravja se mleko iz oznake KN 0401, namenjeno za prehrano ljudi, daje na trg v Skupnosti samo v skladu z določbami Priloge XI.

Člen 111 Tržni standardi za maščobe

Ne glede na člen 110(1) ali kakršne koli določbe, sprejete v veterinarskem in živilskem sektorju, s katerimi naj bi zagotovili, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, ter zavarovali zdravje živali in ljudi, se standardi iz Priloge XII uporabljajo za naslednje proizvode z vsebnostjo maščob najmanj 10 mas. %, vendar manj kakor 90 mas. %, namenjene za prehrano ljudi:

a) mlečne maščobe pod oznakama KN 0405 in ex 2106;

b) maščobe pod oznako KN ex 1517;

c) maščobe rastlinskega in/ali živalskega izvora pod oznakama KN ex 1517 in ex 2106.

Vsebnost maščobe brez soli je vsaj dve tretjini suhe snovi.

Vendar se ti standardi uporabljajo samo za proizvode, ki ostanejo trdni pri temperaturi 20 °C in so primerni za mazanje.

Člen 112 Certificiranje hmelja

1. Za proizvode iz sektorja hmelja, obrane ali pripravljene v Skupnosti, je treba opraviti certifikacijski postopek.

2. Certifikati se lahko izdajo samo za proizvode z lastnostmi vsaj najnižje zahtevane kakovosti, ki veljajo na določeni stopnji trženja. Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, hmeljni ekstrakt in mešane hmeljne proizvode se certifikat lahko izda samo, če vsebnost alfa kisline v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti te kisline v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

3. V certifikatih so navedeni vsaj:

a) kraj pridelave hmelja;

b) leto spravila pridelka;

c) sorte.

4. Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko dajejo na trg ali izvozijo samo, če je bil izdan certifikat iz odstavkov 1, 2 in 3.

Pri uvoženih proizvodih iz sektorja hmelja se kot enakovredno certifikatu šteje potrdilo iz člena 152(2).

5. Komisija lahko sprejme ukrepe, ki odstopajo od odstavka 4:

a) za izpolnitev tržnih zahtev nekaterih tretjih držav; ali

b) za proizvode, namenjene posebni uporabi.

Ukrepi, na katere se nanaša prvi pododstavek:

a) ne smejo škodovati običajnemu trženju proizvodov, za katere je bil izdan certifikat;

b) so dopolnjeni z jamstvi, da bi se izognili kakršni koli zamenjavi s temi proizvodi.

Člen 113 Tržni standardi za oljčna olja in olja iz oljčnih tropin

1. Uporaba poimenovanj in opredelitev oljčnih olj in olj iz oljčnih tropin iz Priloge XIII je obvezna pri trženju teh proizvodov znotraj Skupnosti, in če je to skladno z obveznimi mednarodnimi predpisi, v trgovini s tretjimi državami.

2. V maloprodaji je dovoljeno tržiti le olja iz točk 1a) in b), 3 in 6 Priloge XIII.

ODDELEK IIPOGOJI ZA PROIZVODNJO

ČLEN 114 Uporaba kazeina in kazeinatov v proizvodnji sira

Za uporabo kazeina in kazeinatov, kakor so opredeljeni v točki (2) dela V Priloge III, se v proizvodnji sira zahteva predhodno dovoljenje, ki se da samo, če je taka uporaba potrebni pogoj za proizvodnjo izdelkov.

Člen 115 Način proizvodnje etanola

Način proizvodnje in lastnosti etanola, dobljenega iz določenega kmetijskega proizvoda iz Priloge I k Pogodbi ES, lahko predpiše Komisija.

ODDELEK IIIPOSTOPKOVNA PRAVILA

ČLEN 116 Sprejetje standardov, izvedbenih pravil in odstopanj

Komisija pripravi podrobna pravila za uporabo tega poglavja, ki lahko vključujejo zlasti:

a) določitev tržnih standardov iz člena 109, ki vključujejo pravila glede odstopanj od standardov in predložitve podatkov, ki jih zahtevajo standardi, in uporabe standardov pri proizvodih, ki so uvoženi v Skupnost, in proizvodih, ki so izvoženi iz Skupnosti;

b) pravila v zvezi z vprašanjem, ali se lahko proizvodi, za katere so določeni standardi, tržijo v Skupnosti le v skladu z navedenimi standardi;

c) v zvezi z opredelitvami in oznakami, ki se lahko uporabijo pri trženju mleka in mlečnih izdelkov v skladu s členom 110(1):

i) pripravo in po potrebi dopolnitev seznama proizvodov iz drugega pododstavka točke III.(1) Priloge X na podlagi seznamov, ki jih Komisiji pošljejo države članice;

ii) dopolnitev, kadar je to potrebno, seznama oznak iz točke a) drugega pododstavka točke II.(2) Priloge X;

d) v zvezi s standardi za mazave maščobe iz člena 111:

i) seznam izdelkov iz točke a) tretjega pododstavka točke I.(2) Priloge XII na podlagi seznamov, ki jih Komisiji pošljejo države članice;

ii) analitske metode, ki so potrebne za preverjanje sestave in značilnosti proizvodnje izdelkov iz člena 111,

iii) podrobna pravila za vzorčenje;

iv) podrobna pravila za zbiranje statističnih podatkov o trgih za proizvode iz člena 111;

e) lastnosti proizvodov najnižje zahtevane kakovosti iz sektorja hmelja, določene v členu 112;

f) analitske metode, ki se uporabljajo, kadar je to ustrezno:

g) v zvezi uporabo kazeina in kazeinatov iz člena 114:

i) pogoje, v skladu s katerimi dajo države članice dovoljenja, in najvišje odstotke, ki jih je treba upoštevati na podlagi objektivnih meril in glede na to, kar je tehnološko potrebno;

ii) obveznosti, ki jih morajo upoštevati podjetja z dovoljenjem v skladu s točko i).

POGLAVJE II ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV, MEDPANOžNE ORGANIZACIJE, ORGANIZACIJE IZVAJALCEV

ODDELEK I SPLOŠNA NAČELA

ČLEN 117 Organizacije proizvajalcev

Države članice priznajo organizacije proizvajalcev, ki:

a) jih sestavljajo proizvajalci iz enega od naslednjih sektorjev:

i) sektorja hmelja;

ii) sektorja oljk;

iii) sektorja sviloprejk;

b) so ustanovljene na pobudo proizvajalcev;

c) si prizadevajo doseči poseben cilj, zlasti:

i) skoncentrirati ponudbo in tržiti proizvode članov;

ii) skupaj prilagoditi proizvodnjo glede na zahteve trga in izboljšati proizvod;

iii) spodbuditi racionalizacijo in mehanizacijo proizvodnje.

Člen 118 Medpanožne organizacije

Države članice priznajo medpanožne organizacije, ki:

a) jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo proizvodov, trgovino z njimi ali predelavo proizvodov iz naslednjih sektorjev:

i) sektorja oljk;

ii) sektorja tobaka;

b) se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo;

c) si prizadevajo doseči poseben cilj, zlasti:

i) skoncentrirati in uskladiti ponudbo in tržiti proizvode članov;

ii) skupaj prilagoditi pridelavo in predelavo glede na zahteve trga in izboljšati proizvod;

iii) spodbuditi racionalizacijo in izboljšati mehanizacijo pridelave in predelave;

iv) raziskovati trajnostne načine proizvodnje in gibanje trga.

Vendar, kadar medpanožne organizacije opravljajo svoje dejavnosti na ozemlju več držav članic, jih prizna Komisija.

Člen 119 Organizacije izvajalcev

Za namen te uredbe organizacije izvajalcev vključujejo priznane organizacije izvajalcev ali njihova združenja, skupaj z organizacijami proizvajalcev, medpanožnimi organizacijami, ki pridelujejo in predelujejo oljke.

ODDELEK IIPRAVILA O MEDPANOŽNIH ORGANIZACIJAH V SEKTORJU TOBAKA

ČLEN 120 Plačilo članarine za nečlane

1. Kadar se priznana medpanožna organizacija v sektorju tobaka ukvarja z eno dejavnostjo ali več iz odstavka 2, ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti so povezane z enim zadevnim proizvodom ali več, lahko država članica, ki jo je priznala, ali Komisija, kadar jo je priznala Komisija, odloči, da posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, vendar imajo koristi od navedenih dejavnosti, plačajo organizaciji celotno članarino ali del članarine, ki jo plačujejo njeni člani, in sicer v takšnem obsegu, da se s tako članarino krijejo stroški, ki so nastali neposredno zaradi izvajanja zadevnih dejavnosti, pri čemer ne gre za kakršne koli upravne stroške.

2. Dejavnosti iz odstavka 1, so povezane z enim od naslednjih ciljev:

a) raziskave, s katerimi se proizvodom doda vrednost, zlasti z novimi možnostmi uporabe, ki ne ogrožajo javnega zdravja;

b) študije za izboljšanje kakovosti tobaka v listih ali tobaka v balah;

c) raziskave na področju razvoja pridelovalnih metod, ki omogočajo manjšo rabo sredstev za zaščito rastlin ter zagotavljajo ohranjanje tal in okolja.

3. Zadevne države članice obvestijo Komisijo o sklepih, ki jih nameravajo sprejeti v skladu z odstavkom 1. Taki sklepi lahko začnejo veljati šele po treh mesecih od uradnega obvestila Komisiji. Komisija lahko v navedenem roku zahteva, da se osnutek sklepa v celoti ali deloma zavrne, če se zdi, da predlagani splošni gospodarski interes ni utemeljen.

4. Kadar so dejavnosti medpanožnih organizacij, ki jih prizna Komisija na podlagi tega poglavja, v splošnem gospodarskem interesu, Komisija o osnutku svojega sklepa uradno obvesti zadevne države članice, ki lahko v dveh mesecih dajo svoje pripombe.

ODDELEK IIIPOSTOPKOVNA PRAVILA

ČLEN 121 Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega poglavja, zlasti pogoje in postopke za priznanje organizacij proizvajalcev, medpanožnih organizacij in organizacij izvajalcev v enem sektorju, ki vključujejo:

a) posamezne cilje, ki si jih take organizacije prizadevajo doseči;

b) poslovnik takih organizacij;

c) dejavnosti takih organizacij;

d) odstopanja od zahtev iz členov 117, 118 in 119;

e) postopke priznavanja za take organizacije;

f) odvisno od primera, učinke, ki so posledica priznanja kot medpanožne organizacije.

ODDELEK III TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I SPLOšNE DOLOčBE

Člen 122 Splošna načela

Če ni v tej uredbi ali predpisih, sprejetih na podlagi te uredbe, predvideno drugače, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano:

a) obračunavanje dajatev, ki imajo enak učinek kakor carine;

b) uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

Člen 123 Kombinirana nomenklatura

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno uvrstitev proizvodov, ki jih zajema ta uredba. Tarifna nomenklatura, ki temelji na uporabi te uredbe, vključno, odvisno od primera, z opredelitvami iz Priloge III, se vključi v Skupno carinsko tarifo.

POGLAVJE II UVOZ

ODDELEK I UVOZNA DOVOLJENJA

ČLEN 124 Sistemi neobveznih uvoznih dovoljenj

1. Ne glede na primere, pri katerih se uvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, lahko Komisija zahteva uvozno dovoljenje za uvoz v Skupnost enega proizvoda ali več iz naslednjih sektorjev:

a) žit,

b) riža,

c) sladkorja,

d) semen,

e) oljk, za proizvode pod oznakami KN 1509, 1510 00, 0709 90 39, 0711 20 90, 2306 90 19, 1522 00 31 in 1522 00 39,

f) lana in konoplje, za konopljo,

g) banan,

h) živih rastlin,

g) govejega in telečjega mesa,

h) mleka in mlečnih izdelkov,

i) prašičjega mesa,

j) ovčjega in kozjega mesa,

k) jajc,

l) perutnine,

m) živih rastlin,

n) etanola.

2. Pri uporabi odstavka 1 Komisija upošteva potrebo po uvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.

Člen 125 Izdaja dovoljenj

Uvozna dovoljenja izdajo države članice prosilcem ne glede na njihov kraj sedeža v Skupnosti, če Uredba Sveta ali kateri koli drugi akt Sveta ne določa drugače, in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo tega poglavja.

Člen 126 Veljavnost

Uvozna dovoljenja veljajo v celotni Skupnosti.

Člen 127 Varnost

1. Razen kadar Komisija ne določi drugače, se dovoljenja izdajo na podlagi položene varščine, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi v času veljavnosti dovoljenja.

2. Razen v primeru višje sile se varščina zaseže v celoti ali delno, če uvoz v obdobju veljavnosti uvoznega dovoljenja ni bil izveden ali je bil samo delno izveden.

Člen 128 Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka, vključno z rokom veljavnosti dovoljenj.

ODDELEK II UVOZNE DAJATVE IN PRELEVMANI

ČLEN 129 Uvozne dajatve

Razen če ni v tem oddelku drugače določeno, se za proizvode iz člena 1 uporabljajo stopnje uvoznih dajatev iz Skupne carinske tarife.

Člen 130 Izračun uvoznih dajatev za žita

1. Ne glede na člen 129 je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, 1005 10 90 in 1007 00 90, razen hibridov za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za take proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje cif uvozna cena, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa navedena dajatev ne sme presegati običajne stopnje dajatve iz Skupne carinske tarife.

2. Za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 se za proizvode iz tega odstavka redno določajo reprezentativne cif uvozne cene.

Člen 131 Izračun uvoznih dajatev za oluščeni riž

1. Ne glede na člen 129 pa uvozno dajatev za oluščeni riž pod oznako KN 1006 20 določi Komisija v desetih dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja v skladu s točko 1 Priloge XIV.

Komisija določi novo veljavno dajatev, če izračuni, izvedeni na podlagi navedene priloge, kažejo na potrebo po njeni spremembi. Do določitve nove veljavne dajatve se uporablja prej določena dajatev.

2. Za izračun uvoza iz točke 1 Priloge XIV se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za oluščeni riž pod oznako KN 1006 20 izdana v ustreznem referenčnem obdobju, razen uvoznih dovoljenj za riž basmati iz člena 132.

3. Letna referenčna količina je 449 678 ton.

Delna referenčna količina za vsako tržno leto ustreza polovici letne referenčne količine.

Člen 132 Izračun uvoznih dajatev za oluščeni riž basmati

Ne glede na člen 129 so sorte oluščenega riža basmati pod oznakama KN 1006 20 17 in 1006 20 98, določene v Prilogi XV, upravičene do ničte stopnje uvozne dajatve, pod pogoji, ki jih določi Komisija.

Člen 133 Izračun uvoznih dajatev za brušeni riž

1. Ne glede na člen 129 pa uvozno dajatev za manj brušeni ali dobro brušeni riž pod oznako KN 1006 30 določi Komisija v desetih dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja v skladu s točko 2 Priloge XIV.

Komisija določi novo veljavno dajatev, če izračuni, izvedeni na podlagi navedene priloge, kažejo na potrebo po njeni spremembi. Do določitve nove veljavne dajatve se uporablja prej določena dajatev.

2. Za izračun uvoza iz točke 2 Priloge XIV se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za manj brušeni ali dobro brušeni riž pod oznako KN 1006 30 izdana v ustreznem referenčnem obdobju.

Člen 134 Izračun uvoznih dajatev za lomljeni riž

Ne glede na člen 129 je uvozna dajatev za lomljeni riž pod oznako KN 1006 40 00 določena na 65 EUR na tono.

Člen 135 Dodatne uvozne dajatve

1. Dodatna uvozna dajatev se uporablja po stopnji, določeni v členih 129 do 134, za uvoz enega proizvoda ali več iz sektorja žita, riža, sladkorja, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan, da se preprečijo škodljivi učinki za trg Skupnosti ali ukrepa proti njim, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:

(a) je uvoz po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Skupnost prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji („sprožitvena cena“) ali

(b) obseg uvoza v katerem koli letu presega določeno raven („sprožitveni obseg“).

Sprožitveni obseg temelji na možnosti dostopa do trga, opredeljenega, kadar je to ustrezno, kot uvoz v odstotkih ustrezne domače porabe v prejšnjih treh letih.

2. Dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj.

3. Za namen odstavka 1(a) se uvozne cene določijo na podlagi cif uvoznih cen zadevne pošiljke.

Cif uvozne cene se zato preverijo glede na reprezentativne cene za ta proizvod na svetovnem trgu ali za ta proizvod na uvoznem trgu Skupnosti.

Člen 136 Opustitev uvoznih dajatev v sektorju sladkorja

Za zagotovitev zalog, potrebnih za proizvodnjo izdelkov iz člena 59(2), lahko Komisija za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev pri naslednjih proizvodih:

a) sladkor pod oznako KN 1701;

b) izoglukoza pod oznakami KN 17023010, 17024010, 17026010 in 17029030.

Člen 137 Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti določi:

a) v zvezi s členom 130:

i) najmanjše zahteve za visokokakovostno navadno pšenico,

ii) navedbe cen, ki jih je treba upoštevati,

iii) možnost, kadar je za posamezne primere ustrezno, da se izvajalcem omogoči izvedeti za znesek veljavne dajatve pred prispetjem zadevnih pošiljk;

b) v zvezi s členom 135, proizvodi, za katere se uporabljajo dodatne uvozne dajatve in druga merila, potrebna za zagotovitev uporabe odstavka 1 navedenega člena.

ODDELEK IIIUPRAVLJANJE UVOZNIH KVOT

ČLEN 138 Tarifne kvote

1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz Priloge I, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz kateregakoli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija na podlagi podrobnih pravil, ki jih sprejme Komisija.

2. Tarifne kvote se upravljajo tako, da se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

a) metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vložitve zahtevkov (načelo „kdor prvi pride, prvi dobi“);

b) metoda razdelitve v sorazmerju z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“);

c) metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda običajni/novi subjekti“).

3. Sprejeta metoda upravljanja upošteva, kadar je to ustrezno, potrebe za oskrbo trga Skupnosti in potrebo po ohranitvi uravnoteženosti trga.

Člen 139 Odpiranje tarifnih kvot

Komisija predvidi letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno porazdeljene čez vse leto, in določi metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati.

Člen 140 Posebna pravila

1. Glede na uvozno kvoto 54 703 ton zamrznjenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0202 20 30, 0202 30 in 0206 29 91 ter je namenjeno za predelavo, lahko Svet, ki ravna v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe, določi, da cela kvota ali del kvote obsega enakovredne količine kakovostnega mesa, pri tem pa uporabi pretvorbeni faktor 4,375.

2. Pri tarifni kvoti za uvoz v Španijo v količini 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka ter tarifni kvoti za uvoz na Portugalsko v količini 500 000 ton koruze pa podrobna pravila iz člena 142 vključujejo tudi določbe, potrebne za realizacijo uvoza v okviru tarifne kvote in, kadar je to ustrezno, za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic, in za njihovo prodajo na trgu teh držav članic.

Člen 141 Tarifne stopnje za banane

To poglavje se uporablja brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005[61].

Člen 142 Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti določi:

a) jamstva, ki zajemajo naravo, izvor in poreklo proizvoda;

b) priznanje dokumenta za preveritev jamstev iz točke a);

c) pogoje, pod katerimi se izdajo uvozna dovoljenja, in obdobje njihove veljavnosti.

ODDELEK IVPOSEBNE DOLOČBE ZA NEKATERE PROIZVODE

PODODDELEK IPOSEBNE DOLOčBE ZA UVOZ V ZVEZI SSEKTORJEMA žIT IN RIžA

Člen 143 Uvoz mešanic različnih žit

Uvozna dajatev, ki se uporablja za mešanice, sestavljene iz žit pod točkama a) in b) dela I Priloge I, se oblikujejo:

a) kadar je mešanica sestavljena iz dveh od takšnih žit, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za:

i) sestavino, ki po teži prevladuje, kadar to žito pomeni 90 % teže mešanice,

ii) sestavino, za katero velja višja uvozna dajatev, kadar nobena od dveh sestavin ne pomeni najmanj 90 % teže mešanice;

b) kadar je mešanica sestavljena iz več kakor dveh takšnih žit in kadar pri več žitih vsako pomeni več kakor 10 % teže mešanice, se za mešanico uporablja najvišja uvozna dajatev za ta žita, tudi kadar je znesek uvozne dajatve enak za dve žiti ali več.

Kadar le eno žito pomeni več kakor 10 % teže mešanice, se uporablja uvozna dajatev, ki velja za to žito;

c) v vseh primerih, ki niso zajeti v točkah a) in b), je uvozna dajatev enaka najvišji od uvoznih dajatev za žita, ki sestavljajo zadevno mešanico, tudi kadar je znesek uvozne dajatve enak za dve žiti ali več.

Člen 144 Uvoz mešanic žit in riža

Za mešanice, sestavljene iz enega žita ali več iz točk a) in b) dela I Priloge I, ter iz enega proizvoda ali več iz točk a) in b) dela II Priloge I, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za sestavino ali proizvod, za katero(-ega) velja najvišja uvozna dajatev.

Člen 145 Uvoz mešanic riža

Za mešanice, sestavljene bodisi iz riža, ki se ga lahko uvrsti v več različnih skupin ali stopenj predelave, bodisi iz riža, ki se ga lahko uvrsti v eno skupino ali fazo predelave ali v več različnih skupin ali faz predelave, in iz lomljenega riža, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za:

a) sestavino, ki po teži prevladuje, kadar ta sestavina pomeni 90 % teže mešanice,

b) sestavino, za katero velja najvišja uvozna dajatev, kadar nobena sestavina ne pomeni 90 % teže mešanice.

Člen 146 Uporaba tarifne uvrstitve

Kadar te metode določanja uvozne dajatve iz členov 143 in 145 ni mogoče uporabiti, je dajatev za mešanice iz navedenih členov, dajatev, ki je določena s carinsko tarifo teh mešanic.

PODODDELEK IIPREFERENCIALNI UVOZNI REžIM

Člen 147 Običajna potreba po dobavi za prečiščevanje

1. Ne glede na člen 49(1) je običajna potreba po dobavi sladkorja za prečiščevanje v Skupnosti določena pri količini 1 961 351 ton na tržno leto, izraženi v belem sladkorju.

V tržnem letu 2008/2009 se običajna potreba po dobavi razdeli:

- 296 627 ton za Francijo,

- 100 000 ton za Italijo,

- 356 633 ton za Portugalsko, od katerih je 65 000 ton za edini predelovalni obrat sladkorne pese v letu 2005 na Portugalskem, ki se šteje za stalno rafinerijo,

- 19 585 ton za Slovenijo,

- 59 925 ton za Finsko,

- 1 128 581 ton za Združeno kraljestvo.

2. Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izdajo le stalnim rafinerijam pod pogojem, da zadevne količine ne presegajo količin, ki se lahko uvozijo v okviru običajne potrebe po dobavi iz odstavka 1. Dovoljenja je mogoče prenesti le med stalnimi rafinerijami, veljajo pa do konca tržnega leta, za katero so bila izdana.

Ta odstavek se uporablja za tržno leto 2008/2009 ter za prve tri mesece vsakega od naslednjih tržnih let.

3. Uporaba uvoznih dajatev za trsni sladkor za prečiščevanje pod oznako KN 1701 11 10 in s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi XVI, se opusti za dopolnilno količino, ki je potrebna, da se omogoči ustrezna dobava stalnim rafinerijam v tržnem letu 2008/2009.

Dopolnilno količino določi Komisija na podlagi razmerja med običajno potrebo po dobavi iz odstavka 1 in predvideno dobavo sladkorja za prečiščevanje za zadevno tržno leto. To razmerje lahko med tržnim letom popravi Komisija in lahko temelji na prvotnih pavšalnih ocenah surovega sladkorja, namenjenega za porabo.

Člen 148 Zajamčena cena

1. Zajamčene cene, določene za AKP/indijski sladkor, se uporabljajo za uvoz surovega in belega sladkorja standardne kakovosti iz:

a) najmanj razvitih držav v okviru režima iz členov 12 in 13 Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005[62];

b) držav, navedenih v Prilogi XVI, za dopolnilno količino iz člena 147(4).

2. Zahtevkom za uvozna dovoljenja za sladkor, za katerega velja zajamčena cena, se priloži izvozno dovoljenje, ki so ga izdali organi države izvoznice in potrjuje skladnost sladkorja s predpisi, določenimi v zadevnih sporazumih.

Člen 149 Obveznosti iz Protokola o sladkorju

Komisija lahko sprejme ukrepe, s katerimi se zagotovi uvoz AKP/indijskega sladkorja v Skupnost pod pogoji, določenimi v Protokolu 3 k Prilogi V k Sporazumu o partnerstvu AKP–ES in Sporazumu o trsnem sladkorju, sklenjenim med Evropsko skupnostjo in Republiko Ind ijo. Navedeni ukrepi lahko, kadar je to potrebno, odstopajo od člena 147 te uredbe.

Člen 150 Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega pododdelka, zlasti zaradi izpolnjevanja mednarodnih sporazumov. Pravila lahko vključujejo spremembe Priloge XVI.

PODODDELEK IIIPOSEBNE DOLOčBE ZA UVOZ KONOPLJE

Člen 151 Uvoz konoplje

1. Naslednji proizvodi se lahko uvažajo v Skupnost samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) surova prava konoplja pod oznako KN 5302 10 00 mora izpolnjevati pogoje, določene v členu 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

b) semena različnih vrst konoplje za setev pod oznako KN ex 1207 99 15, mora spremljati dokazilo, da vsebnost tetrahidrokanabinola ne presega vrednosti, ki je določena v skladu s členom 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

c) semena konoplje, ki niso namenjena setvi in sodijo pod oznako KN 1207 99 91, smejo uvoziti le uvozniki, ki jim je dovoljenje izdala država članica, da bi se s tem zagotovilo, da semena ne bi bila namenjena za setev.

2. Ne glede na posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 187, se ob uvozu proizvodov iz odstavka 1(a) in (b) tega člena v Skupnost opravijo pregledi, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.

3. Ta člen se uporablja ne glede na najbolj omejevalne določbe, ki jih sprejmejo države članice skladno s Pogodbo in obveznostmi, ki temeljijo na Sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o kmetijstvu („Sporazum o kmetijstvu“).

PODODDELEK IVPOSEBNE DOLOčBE ZA UVOZ HMELJA

Člen 152 Uvoz hmelja

1. Proizvodi iz sektorja hmelja, se lahko uvozijo iz tretjih držav samo, če so njihove lastnosti glede kakovosti vsaj enakovredne lastnostim, sprejetim za podobne proizvode, obrane v Skupnosti ali pridobljene iz takih proizvodov.

2. Za proizvode, velja, da ustrezajo standardu iz odstavka 1, če jih spremlja potrdilo, ki so ga izdali organi države porekla, in je priznano kot enakovredno certifikatu iz člena 112.

Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, ekstrakt hmelja in mešane proizvode iz hmelja se potrdilo lahko prizna za enakovrednega certifikatu samo, če vsebnost alfa kisline v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti te kisline v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

Enakovrednost navedenih potrdil se preveri v skladu s podrobnimi pravili, ki jih sprejme Komisija.

ODDELEK V ZAŠČITNI UKREPI IN AKTIVNO OPLEMENITENJE

ČLEN 153 Zaščitni ukrepi

1. Komisija uvede zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost glede na odstavek 3 tega člena in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 519/94[63] in Uredbo Sveta (ES) št. 3285/94[64]. Vendar se ne uporabljajo člena 3 in 18 Uredbe (ES) št. 519/94 ter člena 3 in 21 Uredbe (ES) št. 3285/94.

2. Razen kadar ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Sveta, uvede Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s členom 3000 Pogodbe.

3. Komisija lahko uvede ukrepe iz odstavkov 1 in 2 na zahtevo države članice ali pa na svojo pobudo. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v treh delovnih dneh po prejemu zahteve.

Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.

Ukrepe, za katere se Komisija odločila v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko katera koli država članica predloži Svetu v roku treh delovnih dni od dne, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se sestane takoj. Svet lahko te ukrepe s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi v roku enega meseca po dnevu, ko so mu bili predloženi.

4. Kadar Komisija meni, da je treba razveljaviti ali spremeniti katerega koli od zaščitnih ukrepov, uvedenih v skladu z odstavkom 1 ali 2, ravna po naslednjem postopku:

a) kadar je ukrep sprejel Svet, Komisija predlaga Svetu, da ga razveljavi ali spremeni. Svet odloča s kvalificirano večino;

b) v vseh drugih primerih zaščitne ukrepe razveljavi ali spremeni Komisija.

Člen 154 Opustitev postopkov aktivnega oplemenitenja

V obsegu, potrebnem za pravilno delovanje skupne ureditve kmetijskih trgov, in zlasti, kadar postopki aktivnega oplemenitenja povzročajo motnje na trgu Skupnosti ali bi te lahko povzročili, lahko Komisija popolnoma ali delno prepove uporabo postopkov aktivnega plemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, oljk, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in etanola.

POGLAVJE III IZVOZ

ODDELEK I IZVOZNA DOVOLJENJA

ČLEN 155 Sistemi neobveznih izvoznih dovoljenj

1. Ne glede na primere, pri katerih se izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, lahko Komisija zahteva izvozno dovoljenje za izvoz iz Skupnosti enega proizvoda ali več iz naslednjih sektorjev:

a) žit,

b) riža,

c) sladkorja,

d) oljk, za oljčno olje iz točke a) dela VII Priloge I,

e) govejega in telečjega mesa,

f) mleka in mlečnih izdelkov,

g) svinjskega mesa,

h) ovčjega in kozjega mesa,

i) jajc,

j) perutnine,

k) etanola.

Pri uporabi prvega pododstavka Komisija upošteva potrebo po izvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje izvoza zadevnih proizvodov.

2. Členi 125 do 127 se smiselno uporabljajo.

3. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo odstavkov 1 in 2, vključno z rokom veljavnosti dovoljenj.

ODDELEK II IZVOZNA NADOMESTILA

ČLEN 156 Področje uporabe izvoznih nadomestil

1. V obsegu, potrebnem, da se omogoči izvoz na podlagi kotacij ali cen proizvode na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Skupnosti krijejo z izvoznimi nadomestili za:

a) proizvode, ki se izvozijo brez dodatne predelave, iz naslednjih sektorjev:

i) žit,

ii) riža,

iii) sladkorja, za proizvode iz točk b), c), d) in g) dela III Priloge I,

iv) govejega in telečjega mesa,

v) mleka in mlečnih izdelkov,

vi) svinjskega mesa,

vii) jajc,

viii) perutnine;

b) proizvode iz točke a), ki se izvozijo kot blago iz Priloge XVII.

Pri mleku in mlečnih izdelkih, ki se izvozijo kot proizvodi iz dela IV Priloge XVII, se lahko odobrijo izvozna nadomestila za proizvode iz točk a) do e) in g) dela XVI Priloge I.

2. Izvozna nadomestila za proizvode, ki se izvažajo kot predelano blago iz Priloge XVII, ne smejo biti višja od nadomestil, ki se uporabljajo za enake proizvode, izvožene brez dodatne predelave.

3. Če je treba upoštevati posebne značilnosti proizvodnje nekaterih žganih pijač, pridobljenih iz žit, lahko merila za odobritev izvoznih nadomestil iz odstavkov 1 in 2 ter postopek za preverjanje Komisija prilagodi tako, da ustrezajo tem posebnim okoliščinam.

Člen 157 Razdelitev izvoznih nadomestil

Količine, ki se jih lahko izvaža z izvoznim nadomestilom, se dodeli na podlagi metode, ki:

a) najbolj ustreza naravi proizvoda in stanju na zadevnem trgu in ki omogoča čim bolj učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev, upoštevajoč učinkovitost in strukturo izvoza Skupnosti, brez razlik med zadevnimi izvajalci ter zlasti med velikimi in majhnimi izvajalci;

b) ob upoštevanju upravnih zahtev udeležencem na trgu povzroča najmanj upravnih ovir.

Člen 158 Določitev izvoznega nadomestila

1. Izvozna nadomestila so enaka v vsej Skupnosti. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

2. Nadomestila določi Komisija.

Nadomestila se lahko določijo:

a) v rednih časovnih obdobjih;

b) z javnim razpisom za proizvode, za katere je bil že prej predviden ta postopek.

Seznam proizvodov, za katere se dodeli izvozno nadomestilo, in znesek izvoznih nadomestil se določita najmanj enkrat na tri mesece, razen kadar nista določena z razpisom. Vendar pa znesek nadomestila lahko ostane na isti ravni več kakor tri mesece in ga po potrebi v intervencijskem obdobju lahko popravi Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo.

3. Kadar se določajo nadomestila za posamezni proizvod, je treba upoštevati eno izmed naslednji točk ali več:

a) sedanje razmere in gibanje v prihodnosti glede:

- cen in ponudbe proizvodov na trgu Skupnosti,

- cen teh proizvodov na svetovnem trgu;

b) cilje skupne tržne ureditve, ki morajo zagotoviti uravnoteženost in naravno gibanje cen in trgovine na tem trgu;

c) potrebo po izogibanju motnjam, ki bi lahko povzročile dolgotrajnejše nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem na trgu Skupnosti;

d) gospodarski vidik predlaganega izvoza:

e) omejitve, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe;

f) potrebo po vzpostavitvi sorazmerja med uporabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri proizvodnji predelanega blaga za izvoz v tretje države in uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih v okviru postopkov predelave;

g) najugodnejše tržne in prevozne stroške od trgov Skupnosti do pristanišč Skupnosti ali drugih krajev izvoza, skupaj s stroški pošiljanja v namembne države;

h) povpraševanje na trgu Skupnosti;

i) za sektorje svinjskega mesa, jajc in perutnine, razliko med cenami v Skupnosti in cenami na svetovnem trgu za količino krmnega žita, ki je v Skupnosti potrebna za pridelavo enega kilograma proizvodov iz navedenih sektorjev.

4. Korekcijski znesek, ki se uporablja za izvozna nadomestila, lahko določi Komisija. Po potrebi lahko Komisija korekcijske zneske spremeni.

Prvi pododstavek se lahko uporablja za proizvode, ki se izvozijo kot blago iz Priloge XVII.

Člen 159 Popravki izvoznih nadomestil za žita

Razen če Komisija ne določi drugače, se nadomestilo za proizvode iz točk a) in b) dela I Priloge I ter v skladu s členom 160(2) uskladi s stopnjo mesečnih zvišanj, ki se uporabljajo za intervencijsko ceno in, kadar je to ustrezno, s spremembami te cene.

Prvi pododstavek se lahko v celoti ali delno uporablja za proizvode iz točk c) in d) dela I Priloge I ter za proizvode iz dela I Priloge I, ki se izvozijo kot blago iz dela I Priloge XVII. V tem primeru se uskladitev iz prvega pododstavka tega člena popravi z mesečnim zvišanjem koeficienta, ki izraža razmerje med količino osnovnega proizvoda in količino tega proizvoda, ki jo vsebuje predelani proizvod, ki se izvozi ali uporabi za izvoženo blago.

Člen 160 Dodelitev izvoznih nadomestil

1. Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 156(1)(a), ki se izvozijo brez dodatne predelave, se lahko odobrijo samo na podlagi predloženega izvoznega dovoljenja.

2. Nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz odstavka 1, je tisto nadomestilo, ki se uporablja na dan zahtevka za dovoljenje, ali, odvisno od primera, nadomestilo, določeno v zadevnem razpisnem postopku, pri diferenciranem nadomestilu pa tisto nadomestilo, ki se uporablja na isti dan:

a) za kraj namembnosti, ki je naveden na dovoljenju, ali

b) kadar je to ustrezno, za dejanski namembni kraj, če se ta razlikuje od namembnega kraja, navedenega na dovoljenju, pri čemer uporabljeni znesek ne presega zneska, ki se uporablja za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju.

Za preprečitev zlorabe prožnosti, predvidene v tem odstavku, lahko Komisija sprejme ustrezne ukrepe.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko Komisija odloči, da se naknadno odobrijo dovoljenja za valilna jajca in enodnevne piščance.

4. Lahko se odloči, da se v skladu s postopkom iz člena 16(2) Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93[65], uporabljata odstavka 1 in 2 za blago iz člena 156(1)(b).

5. Komisija lahko odobri odstopanja od odstavkov 1 in 2 za proizvode, za katere se izvozna nadomestila izplačajo na podlagi dejavnosti za pomoč v hrani.

6. Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da:

a) so bili proizvodi izvoženi iz Skupnosti;

b) so pri diferencialnem nadomestilu proizvodi prispeli v namembni kraj, naveden na dovoljenju, ali v drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, ne glede na točko b) odstavka 2..

Vendar Komisija lahko dovoli izjeme, če se določijo pogoji, ki dajejo enakovredna jamstva.

7. Komisija lahko določi dodatne pogoje za dodelitev izvoznih nadomestil za en proizvod ali več. Vključujejo lahko:

a) da se nadomestila izplačajo le za proizvode s poreklom iz Skupnosti;

b) da je znesek nadomestil za uvožene proizvode enak dajatvam, pobranim ob uvozu, če so te dajatve nižje od nadomestila, ki se uporablja.

Člen 161 Izvozna nadomestila za žive živali iz sektorja govejega in telečjega mesa

Za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa velja, da je treba za odobritev in izplačilo nadomestila za izvoz živih živali izpolnjevati določbe, ki so v zakonodaji Skupnosti uvedene za dobro počutje živali in zlasti za njihovo zaščito med prevozom .

Člen 162 Izvozne omejitve

Upoštevanje obveznosti glede količin, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode. Ob upoštevanju izpolnjevanja obveznosti po Sporazumu o kmetijstvu konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

Člen 163 Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti:

a) določbe o ponovni razdelitvi izvoznih količin;

b) določbe, ki urejajo kakovost in druge posebne zahteve in pogoje pri proizvodih, upravičenih do izvoznega nadomestila;

c) določbe za spremljanje, ali so bili postopki ugotavljanja upravičenosti do plačila nadomestil in drugih zneskov v zvezi z izvoznimi transakcijami dejansko opravljeni in pravilno izvedeni, vključno s fizičnimi preverjanji in pregledom dokumentov.

Komisija naredi vse potrebne spremembe Priloge XVII.

Vendar se podrobna pravila za uporabo odstavka 160 v zvezi s proizvodi iz člena 156(1)(b) sprejmejo po postopku iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 3448/93.

ODDELEK IIIUPRAVLJANJE IZVOZNIH KVOTV SEKTORJU MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV

ČLEN 164 Upravljanje tarifnih kvot, ki so jih odprle tretje države

1. V zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki velja, da kadar sporazum, sklenjen v skladu s členom 300 Pogodbe, predvideva celotno ali delno upravljanje tarifnih kvot, ki jih je odprla tretja država odprla, sprejme Komisija metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati, in podrobna pravila v zvezi z navedeno metodo.

2. Tarifne kvote iz odstavka 1 se upravljajo tako, da se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, in se zajamči uporabo vseh možnosti, ki os na voljo v okviru zadevne kvote, tako da se uporabijo ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

a) metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vložitve zahtevkov (načelo „kdor prvi pride, prvi dobi“);

b) metoda razdelitve v sorazmerju z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“);

c) metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda običajni/novi subjekt“).

ODDELEK IVPOSEBNE UGODNOSTI PRI UVOZU V TRETJE DRŽAVE

ČLEN 165 Certifikati za proizvode s posebnimi ugodnostmi pri uvozu v tretjo državo

1. Pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki so lahko v skladu s sporazumi, ki jih je sklenila Skupnost v skladno s členom 300 Pogodbe, upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretjo državo, če se upoštevajo nekateri pogoji, izdajo pristojni organi držav članic na zahtevo in po ustreznih preverjanjih dokument, ki potrjuje, da so ti pogoji izpolnjeni.

2. Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega člena.

ODDELEK VPOSEBNE DOLOČBE ZA ŽIVE RASTLINE

ČLEN 166 Najnižje izvozne cene

1. Za vsak proizvod iz sektorja živih rastlin pod oznako KN 0601 10 lahko Komisija vsako leto, dovolj zgodaj pred začetkom prodajne sezone, določi eno najnižjo ceno ali več za izvoz v tretje države.

Izvoz proizvodov je dovoljen samo po ceni, ki je enaka najnižji ceni, določeni za ta proizvod, ali višja od nje.

2. Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje odstavka 1, ki se uporabljajo ob upoštevanju obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

ODDELEK VIPASIVNO OPLEMENITENJE

ČLEN 167 Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja

V obsegu, potrebnem za pravilno delovanje skupne ureditve kmetijskih trgov, in zlasti, kadar postopki pasivnega oplemenitenja povzročajo motnje na trgu Skupnosti ali bi te lahko povzročili, lahko Komisija popolnoma ali delno prepove uporabo postopkov takega plemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, govejega in telečjega mesa, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa ter perutnine.

DEL IVPRAVILA KONKURENCE

POGLAVJE I PRAVILA ZA PODJETJA

Člen 168 Uporaba členov 81 do 86 Pogodbe

Razen če ni drugače predvideno s to uredbo, se členi 81 do 86 Pogodbe in določbe za njihovo izvajanje ob upoštevanju člena 169 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov 81(1) in 82 Pogodbe, ki se nanašajo na proizvodnjo proizvodov iz člena 1 ali trgovino z njimi.

Člen 169 Izjeme

1. Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 168 te uredbe, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 33 Pogodbe.

Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenja kmetov ali zveze takih združenj iz ene države članice, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov in ki ne določajo obveznosti zaračunavanja istih cen, razen če Komisija ne ugotovi, da je s tem izključena konkurenca ali da so ogroženi cilji iz člena 33 Pogodbe.

2. Po posvetovanju z državami članicami in zaslišanju zadevnih podjetij, ali zadevnih podjetniških združenj ter vseh drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki jih Komisija šteje za ustrezne, ima Komisija izključno pristojnost, ki je pod nadzorom Sodišča, da z odločbo, ki se objavi, ugotovi, kateri sporazumi, sklepi in ravnanja izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

Komisija se loti takšnega ugotavljanja bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo pristojnega organa države članice ali zainteresiranega podjetja ali podjetniškega združenja.

3. V objavljeni odločbe iz prvega pododstavka odstavka 2 so navedena imena strank in glavna vsebina odločbe. V objavi se upošteva legitimen interes podjetij glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti.

Člen 170 Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju tobaka

1. Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij v sektorju tobaka, ki so namenjeni za izvajanje ukrepov iz člena 117(c) te uredbe, če:

a) je bila Komisija obveščena o sporazumih in usklajenih ravnanjih;

b) Komisija v treh mesecih po prejemu vseh zahtevanih podatkov ne ugotovi, da so navedeni sporazumi ali usklajena ravnanja nezdružljivi s pravili Skupnosti o konkurenci.

Sporazumi in usklajena ravnanja se ne smejo izvajati, dokler ta trimesečni rok ne poteče.

2. Sporazumi in usklajena ravnanja se štejejo, da kršijo pravila Skupnosti o konkurenci, kadar:

a) bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Skupnosti;

b) lahko ogrozijo pravilno delovanje tržne ureditve;

c) lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, ki ni nujno potrebno za dosego ciljev skupne kmetijske politike, za katere si prizadevajo medpanožne organizacije s svojimi ukrepi;

d) zajemajo določanje cen ali kvot ne glede ukrepe, ki jih uvedejo medpanožne organizacije pri uporabi posebnih določb predpisov Skupnosti;

e) lahko povzročijo razlikovanje ali izključevanje konkurence za velik delež zadevnih proizvodov.

3. Če po preteku trimesečnega roka iz točke b) odstavka 1 Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo tega poglavja niso izpolnjeni, odloči, da se za zadevni sporazum ali usklajeno ravnanje uporablja člen 81(1) Pogodbe.

Ta sklep Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če ni medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

Člen 171 Zavezujoči sporazumi in usklajena ravnanja za nečlane v sektorju tobaka

1. Medpanožne organizacije v sektorju tobaka lahko zahtevajo, da postanejo nekateri njihovi sporazumi ali usklajena ravnanja za določen čas zavezujoča za posameznike in skupine v zadevnem gospodarskem sektorju, ki ne pripadajo panogam, ki jih te organizacije zastopajo na tem panožnem področju.

Za razširitev pravil morajo medpanožne organizacije zastopati vsaj dve tretjini zadevne proizvodnje in/ali panoge. Kadar je predlagana razširitev uporabe pravil medregijska, mora medpanožna organizacija dokazati, da dosega vsaj najnižjo raven reprezentativnosti za vsako izmed združenih panog v vsaki regiji, ki jo zajema.

2. Pravila, za katera se zahteva razširitev področja uporabe, morajo biti veljavna najmanj eno leto in povezana z enim izmed naslednjih ciljev:

a) poznavanjem proizvodnje in trga;

b) opredelitvijo najmanjših količin;

c) uporabo pridelovalnih metod, združljivih z varstvom okolja;

d) opredelitvijo najnižjih standardov embaliranja in videza;

e) uporabo certificiranega semena in spremljanjem kakovosti proizvodov.

3. Razširitev uporabe pravil odobri Komisija.

POGLAVJE II PRAVILA O DRžAVNI POMOčI

Člen 172 Uporaba členov 87, 88 in 89 Pogodbe

Razen če ni drugače predvideno s to uredbo, in zlasti z izjemo državne pomoči iz člena 175, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz člena 1 te uredbe in trgovino z njimi. Vendar se določbe člena 88(1) in prvega stavka člena 88(3) Pogodbe uporabljajo brez izjem.

Člen 173 Posebne določbe za sektor mleka in mlečnih izdelkov

Ob upoštevanju člena 87(2) Pogodbe je pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine mlečnih izdelkov, prepovedana.

Nacionalni ukrepi, ki dovoljujejo izenačevanje med cenami mlečnih izdelkov, so prav tako prepovedani.

Člen 174 Posebne določbe za sektor vina

Poglavje II naslova II Uredbe (ES) št. 1493/1999 ne preprečuje dodeljevanja državne pomoči, namenjene za doseganje ciljev, podobnim tistim, ki jih skuša doseči navedeno poglavje. Člen 172 te uredbe se uporablja za takšno pomoč.

Člen 175 Posebne nacionalne določbe

1. Na podlagi dovoljenja Komisije lahko Finska in Švedska dodelita pomoč za proizvodnjo in trženje severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi (KN ex 0208 in ex 0210), če to ne pomeni povečanja običajne ravni proizvodnje.

2. Finska lahko zaradi svojih posebnih podnebnih razmer na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen in za določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem.

3. Države članice, ki svojo kvoto za sladkor zmanjšajo za več kakor 50 %, lahko odobrijo začasno državno pomoč za obdobje, v katerem se v skladu s poglavjem 10f naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 plačuje prehodna pomoč pridelovalcem pese. Komisija na podlagi zahtevka zadevne države članice določi skupni znesek državne pomoči, ki je razpoložljiva za ta ukrep.

Za Italijo začasna pomoč iz prvega pododstavka, ki se dodeli pridelovalcem sladkorne pese in za prevoz sladkorne pese, ne presega skupno 11 EUR na tono sladkorne pese za tržno leto.

Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese odobri pomoč v znesku 350 EUR na hektar za tržno leto.

Zadevne države članice v 30 dneh po koncu vsakega tržnega leta obvestijo Komisijo o znesku državne pomoči, ki je bila dejansko dodeljena v tistem tržnem letu.

4. Nemčija lahko do 31. decembra 2010 dodeli pomoč v okviru nemškega alkoholnega monopola za proizvode, ki jih po nadaljnjem preoblikovanju trži monopol, na primer etanol kmetijskega porekla iz Priloge I k Pogodbi. Skupni znesek te pomoči ne presega 110 milijonov EUR na leto.

Nemčija Komisiji predloži poročilo o delovanju sistema vsako leto do 30. junija. Do 31. decembra 2009 bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o uporabi odstopanja in oceno dodeljene pomoči v okviru nemškega alkoholnega monopola, skupaj z vsakršnimi ustreznimi predlogi.

DEL VPOSEBNE DOLOČBE TA POSAMEZNE SEKTORJE

Člen 176 Promocijska dajatev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

Ne glede na uporabo členov 87, 88 in 89 Pogodbe, kakor je predvideno v členu 172 Pogodbe, sme država članica uvesti promocijsko dajatev za svoje proizvajalce mleka v zvezi s trženimi količinami mleka ali ekvivalenta mleka, da bi financirale ukrepe za pospeševanje porabe v Skupnosti, razširitev trgov za mleko in mlečne izdelke ter izboljšanje kakovosti.

Člen 177 Poročanje v zvezi z nekaterimi sektorji

Komisija pripravi poročilo:

1) pred 30. septembrom 2008, ki ga na podlagi ocene določb v tej uredbi predloži Svetu, in sicer o sektorju posušene krme, ki zlasti obravnava razvoj na področju leguminozne in druge zelene krme, proizvodnje posušene krme in doseženih prihrankov fosilnih goriv. Poročilo po potrebi vsebuje ustrezne predloge;

2) vsaka tri leta in prvič 31. decembra 2010, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, in sicer o izvajanju ukrepov v zvezi s sektorjem čebelarstva iz oddelka VI poglavja IV naslova I dela II.

Člen 178 Registracija pogodb v sektorju hmelja

1. Vsaka pogodba o dobavi hmelja, proizvedenega v Skupnosti, sklenjena med proizvajalcem ali združenjem proizvajalcev in kupcem, se registrira pri organih, ki jih je vsaka država članica proizvajalka imenovala v ta namen.

2. Pogodbe o dobavah posameznih količin po dogovorjenih cenah v obdobju, ki zajema eno letino ali več in so sklenjene pred 1. avgustom leta zadevne prve letine, se imenujejo „vnaprej sklenjene pogodbe“. Takšne pogodbe se registrirajo posebej.

3. Podatki, na katerih temelji registracija, se lahko uporabljajo le za namene uporabe te uredbe.

4. Komisija določi podrobna pravila o registraciji pogodb o dobavi hmelja.

Člen 179 Motnje, ki vplivajo na cene na notranjem trgu

Komisija lahko uvede potrebne ukrepe v naslednjih razmerah, kadar je verjetno, da bodo te še trajale in s tem povzročale motnje na trgih ali jih ogrožale zaradi morebitnih motenj na trgih:

a) za proizvode sektorjev žit, sladkorja, hmelja, govejega in telečjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa, za katere se cene na trgu Skupnosti za katerega koli od teh proizvodov občutno dvigajo ali padajo;

b) za proizvode sektorjev oljk, svinjskega mesa, jajc in perutnine, za katere se cene na trgu Skupnosti za katerega koli od teh proizvodov občutno dvigajo ali padajo.

Člen 180 Motnje, ki vplivajo na kotacije ali cene na svetovnem trgu

Če pri proizvodih iz sektorjev žit, riža, sladkorja ter mleka in mlečnih izdelkov kotacije ali cene na svetovnem trgu za en proizvod ali več dosežejo raven, ki povzroča motnje pri razpoložljivosti dobave na trgu Skupnosti ali jo ogroža zaradi morebitnih motenj, in kadar obstaja verjetnost, da se bo to stanje nadaljevalo ali poslabšalo, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za zadevni sektor. Predvsem lahko za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev.

Člen 181 Pogoji za ukrepe, ki jih je treba uvesti pri motnjah

Ukrepi, predvideni v členih 179 in 180, se lahko sprejmejo:

a) kadar se kateri koli drug ukrep, ki je na voljo v skladu s to uredbo, zdi nezadosten;

b) ob upoštevanju obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

Člen 182 Obveščanje v sektorju etanola

1. V zvezi s proizvodi iz sektorja etanola države članice obveščajo Komisijo o:

a) proizvodnji etanola kmetijskega porekla, izraženi v hektolitrih čistega alkohola glede na proizvod, uporabljen za proizvodnjo alkohola;

b) količini prodanega etanola kmetijskega porekla, izraženi v hektolitrih čistega alkohola glede na namembni sektor;

c) zalogah etanola kmetijskega porekla, ki so bile na voljo v državah članicah konec predhodnega leta;

d) napovedani proizvodnji za tekoče leto.

Komisija sprejme pravila za sporočanje teh informacij in zlasti pogostost sporočanja ter opredelitev namembnih sektorjev.

2. Komisija na podlagi informacij iz odstavka 1 in drugih razpoložljivih informacij sestavi bilanco Skupnosti o trgu za etanol kmetijskega porekla za predhodno leto in oceno bilance za tekoče leto.

Bilanca Skupnosti vsebuje tudi informacije o etanolu nekmetijskega porekla. Komisija opredeli natančno vsebino in način zbiranja takšnih informacij.

Za namen tega odstavka pomeni „etanol nekmetijskega porekla“ proizvode pod oznakami KN 2207, 2208 90 91 in 2208 90 99, ki niso pridobljeni iz posameznega kmetijskega proizvoda iz Priloge I k Pogodbi.

3. Komisija uradno obvesti države članice o vseh bilancah, navedenih v odstavku 2.

DEL VISplošne določbe

Člen 183 Finančne določbe

Za stroške, ki jih imajo države članice pri izvajanju obveznosti po tej uredbi, se uporabljajo Uredba (ES) št. 1290/2005 in določbe, sprejete v zvezi z njenim izvajanjem.

Člen 184 Izredne razmere

Komisija sprejme ukrepe, ki so v izrednih razmerah potrebni in upravičeni zaradi rešitve konkretnih in posebnih problemov.

Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo v toliko in tako dolgo, kakor je nujno potrebno.

Člen 185 Izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo

1. Države članice in Komisija si medsebojno zagotovijo vse informacije, potrebne za uporabo te uredbe ali za spremljanje in analizo trga ter za ravnanje v skladu z mednarodnimi obveznostmi glede proizvodov iz člena 1

2. Komisija sprejme podrobna pravila, s katerimi je določeno, katere informacije so potrebne za uporabo odstavka 1, in tudi pravila o obliki, vsebini, času in rokih ter o ureditvi za pošiljanje ali omogočanje dostopa do informacij in dokumentov.

Člen 186 Klavzula o izogibanju

Ne glede na posamezne določbe se ugodnosti iz te uredbe ne odobrijo za fizične ali pravne osebe, za katere je ugotovljeno, da so v nasprotju s cilji te uredbe umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takšnih ugodnosti.

Člen 187 Nadzor in kazni ter poročanje o njih

Komisija določi:

a) pravila o upravnem in fizičnem nadzoru, ki ga izvajajo države članice v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti zaradi uporabe te uredbe;

b) sistem za uporabo kazni, kadar je ugotovljeno neizpolnjevanje katere koli obveznosti zaradi uporabe te uredbe;

c) pravila v zvezi s povračilom neupravičenih izplačil;

d) pravila glede poročanja o opravljenem nazoru in njegovih rezultatih.

Kazni iz točke b) se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanjem ugotovljenega neizpolnjevanja obveznosti.

DEL VIIIZVEDBENE, PREHODNEIN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I IZVEDBENE DOLOčBE

Člen 188 Odbor

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok, določen s členom 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 189 Izvedbena pravila in pristojnost Komisije

Kadar je s to uredbo Komisiji podeljena pristojnost, da ukrepa, takrat Komisija ravna v skladu s postopkom iz člena 188(2).

Vendar je pri naslednjih zadevah Komisiji podeljena pristojnost, da sama ukrepa, ne da bi se sklicevala na postopek iz člena 188(2), pri:

a) odločitvah o začetku ali koncu javne intervencije iz člena 13 v zvezi z izdelki iz govejega in telečjega mesa ter iz člena 14(1) in prvega pododstavka iz člena 14(2) v zvezi z maslom;

b) odločitvah v zvezi z uporabo člena 81(1) Pogodbe pri sporazumih in usklajenih ravnanjih medpanožnih organizacij iz člena 170 te uredbe;

c) priznanju medpanožnih organizacij iz drugega odstavka člena 118;

d) odločitvah v zvezi z obveznostjo plačila članarine za nečlane, ki jo ti plačujejo medpanožnim organizacijam iz člena 120;

e) uporabi zaščitnih ukrepov v skladu s členom 153;

f) popravkih zneska izvoznih nadomestil v intervencijskih obdobjih iz drugega pododstavka člena 158(2),

g) spremembah korekcijskih zneskov, ki se uporabljajo pri izvoznih nadomestilih, iz drugega stavka člena 158(4);

h) pripravi bilanc Skupnosti iz člena 182(2).

Člen 190 Razveljavitev Komisije za nekatere uredbe, ki jih je sprejel Svet

Komisija lahko pri izvajanju pooblastil, ki so ji bila dodeljena s to uredbo, razveljavi ali spremeni uredbe, ki jih je sprejel Svet, na podlagi katerih koli uredb ali določb, razveljavljenih ali spremenjenih s členi 191, 192, 193 in 195.

POGLAVJE II PREHODNE IN KONčNE DOLOčBE

Člen 191 Spremembe Uredbe (ES) št. 1493/1999

Členi 71 in 73 do 77 Uredbe (ES) št. 1493/1999 se črtajo.

Člen 192 Spremembe Uredbe (ES) št. 2200/96

Členi 43, 44, 46, 47, 48 in 52 Uredbe (ES) št. 2200/96 se črtajo.

Člen 193 Spremembe Uredbe (ES) št. 2201/96

Členi 23, 26, 27, 29 in 30 Uredbe (ES) št. 2201/96 se črtajo.

Člen 194 Spremembe Uredbe (ES) št. 1184/2006

Uredba (ES) št. 1184/2006 se spremeni:

1) Naslov se nadomesti z naslednjim:

„Uredba Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi“.

2) člen 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 1

Ta uredba določa pravila, ki jih je treba uporabljati glede na ustreznost členov 81 do 86 in nekaterih določb člena 88 Pogodbe v zvezi s proizvodnjo proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ali trgovino z njimi, razen proizvodov, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. [XXX]* iz člena 1 navedene uredbe.

Člen 1a

Členi 81 do 86 Pogodbe in določbe za njihovo izvajanje se ob upoštevanju spodaj navedenega člena 2 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov 81(1) in 82 Pogodbe, ki se nanašajo na proizvodnjo proizvodov iz člena 1 ali trgovino z njimi.

* UL L xxxx, str. xxx.“

3) Prvi pododstavek člena 2(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za take sporazume in ravnanja iz člena 1a te uredbe, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 33 Pogodbe.“

4) Člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 3

Določbe člena 88(1) in prvi stavek člena 88(3) Pogodbe se uporabljajo za pomoč, dodeljeno za proizvodnjo proizvodov iz člena 1 ali trgovino z njimi.“

Člen 195 Razveljavitve

1. Razveljavijo se naslednje uredbe:

a) uredbe (EGS) No 234/68, (EGS) št. 827/68, (EGS) št. 2517/69, (EGS) št. 2728/75, (EGS) št. 2729/75, (EGS) št. 2759/75, (EGS) št. 2771/75, (EGS) št. 2777/75, (EGS) št. 1055/77, (EGS) št. 2931/79, (EGS) št. 1358/80, (EGS) št. 3730/87, (EGS) št. 4088/87, (EGS) št. 2075/92, (EGS) št. 2077/92, (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 2529/2001, (ES) št. 670/2003, (ES) št. 797/2004 in (ES) št. 1952/2005 s 1. januarjem 2008;

b) uredbe (EGS) št. 707/76, (ES) št. 1786/90, (ES) št. 1788/2006 in (ES) št. 1544/2006 s 1. aprilom 2008;

c) uredbe (EGS) št. 1898/87, (EGS) št. 2204/90, (EGS) št. 2991/94, (ES) št. 2597/97, (ES) št. 1255/1999, (ES) št. 2250/1999, (ES) št. 1673/2000, (ES) št. 1784/2003, (ES) št. 865/2004 in (ES) št. 1947/2005 s 1. julijem 2008;

d) Uredba (ES) št. 1785/2003 s 1. septembrom 2008;

e) Uredba (ES) št. 318/2006 s 1. oktobrom 2008;

f) uredbe (EGS) št. 386/90, (EGS) št. 1186/90 in (ES) št. 1183/2006 s 1. januarjem 2009.

2. Sklep 74/583/EGS se razveljavi s 1. januarjem 2008.

Člen 196 Sklicevanje

Sklicevanja na določbe uredbe, ki so spremenjene ali razveljavljene s členi 191 do 195, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se razumejo v skladu s tabelo ujemanja iz Prilo ge XVIII.

Člen 197 Prehodna pravila

Ukrepe, ki so potrebni za lažji prehod od ureditve, predvidene v uredbah, ki so spremenjene ali razveljavljene s členi 191 do 195, na ureditev, ki jo določa ta uredba, lahko sprejme Komisija.

Člen 198 Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

2. Uporabljati se začne 1. januarja 2008.

Vendar se uporablja:

a) za sektorje žita, semen, oljk, lana in konoplje od 1. julija 2008;

b) za sektor žit od 1. septembra 2008;

c) za sektor sladkorja od 1. oktobra 2008, razen člena 56, ki se uporablja od 1. januarja 2008;

d) za sektorja posušene krme in sviloprejk od 1. aprila 2008;

e) za sektor vina in člen 191 od 1. avgusta 2008;

f) za sektor mleka in mlečnih izdelkov, razen določb, navedenih v poglavju III naslova I dela II, od 1. julija 2008;

g) za sistem omejevanja proizvodnje mleka, vzpostavljenem v poglavju III naslova I dela II, od 1. aprila 2008.

3. Za sektor sladkorja se določbe iz naslova I dela II uporabljajo do konca tržnega leta 2014/2015 za sladkor.

4. Določbe, ki se nanašajo na sistem omejevanja proizvodnje mleka, vzpostavljenem v poglavju III naslova I dela II, se v skladu s členom 63 uporabljajo do 31. marca 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, …

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I SEZNAM IZDELKOV, NAVEDENIH V ČLENU 1(1)

Del I: Žita

V zvezi z žiti Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

a) | 0709 90 60 | Sladka koruza, sveža ali ohlajena |

0712 90 19 | Sušena sladka koruza, cela, razrezana, narezana v kose, zdrobljena ali v prahu, vendar ne naprej pripravljena, razen kot hibrid za setev |

1001 90 91 | Navadna pšenica in soržica, semenska |

1001 90 99 | Pira, navadna pšenica in soržica, razen za setev |

1002 00 00 | Rž |

1003 00 | Ječmen |

1004 00 | Oves |

1005 10 90 | Seme koruze, razen hibridne |

1005 90 00 | Koruza, razen semenske |

1007 00 90 | Sirek v zrnju, razen hibridov za setev |

1008 | Ajda, proso in ptičje seme; druga žita |

b) | 1001 10 | Trda pšenica |

c) | 1101 00 00 | Pšenična moka ali moka iz soržice |

1102 10 00 | Ržena moka |

1103 11 | Pšenični drobljenec in zdrob |

1107 | Slad, pražen ali nepražen |

d) | 0714 | Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa |

ex 1102 | Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice: |

1102 20 | – Koruzna moka: |

1102 90 | – Drugo: |

1102 90 10 | – – Ječmenova moka |

1102 90 30 | – – Ovsena moka |

1102 90 90 | – – Drugo |

ex 1103 | Žitni drobljenci, zdrob in peleti, razen pšeničnega drobljenca in zdroba iz tar. podštevilke 1103 11, riževega drobljenca in zdroba iz tar. podštevilke 1103 19 50 in riževih peletov iz tar. podštevilke 1103 20 50 |

ex 1104 | Žitna zrnja, drugače obdelana (npr.: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tar. št. 1006 in riževih kosmičev iz. tar. št. 1104 19 91; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti |

1106 20 | Moka, zdrob in prah iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tar. št. 0714 |

ex 1108 | Škrob; inulin: |

– Škrob: |

1108 11 00 | – – Pšenični škrob |

1108 12 00 | – – koruzni škrob |

1108 13 00 | – – Krompirjev škrob |

1108 14 00 | – – Škrob iz manioke |

ex 1108 19 | – – drug škrob: |

1108 19 90 | – – – Drugo |

1109 00 00 | Pšenični gluten, osušen ali neosušen |

1702 | Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in frukotozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, pomešan ali nepomešan z naravnim medom; karamelni sladkor: |

ex 1702 30 | – Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze ali, ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze: |

– – Drugo: |

– – – Drugo: |

1702 30 91 | – – – – v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega |

1702 30 99 | – – – – Drugo |

ex 1702 40 | – Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja |

1702 40 90 | – – Drugo |

ex 1702 90 | – Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze |

1702 90 50 | – – maltodekstrin in maltodekstrinski sirup |

– – Karamel: |

– – – Drugo: |

1702 90 75 | – – – – v obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran |

1702 90 79 | – – – – Drugo |

2106 | Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |

ex 2106 90 | – Drugo |

– – aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi: |

– – – Drugo |

2106 90 55 | – – – – glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi |

ex 2302 | Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit, nepeletizirani ali peletizirani |

ex 2303 | Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani in peletizirani: |

2303 10 | – Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki |

2303 30 00 | – Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn |

ex 2306 | Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tar. št. 2304 ali 2305, nezmleti ali zmleti ali peletizirani: |

2306 90 05 | – Iz koruznih kalčkov |

ex 2308 | Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |

2308 00 40 | - Želod in divji kostanj; drozge ali tropine iz drugega sadja razen iz grozdja |

2309 | Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |

ex 2309 10 | – krma za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno: |

2309 10 11 2309 10 13 2309 10 31 2309 10 33 2309 10 51 2309 10 53 | – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tar. podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode(1), razen izdelkov in hrane, ki vsebujejo ne manj kot 50 mas % mlečnih proizvodov |

ex 2309 90 | – Drugo: |

2309 90 20 | – – proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k poglavju 23 kombinirane nomenklature |

– – Drugo, vključno s premiksi: |

2309 90 31 2309 90 33 2309 90 41 2309 90 43 2309 90 51 2309 90 53 | – – – drugo, kar vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrinski sirup iz tar. podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode(1), razen izdelkov in hrane, ki vsebujejo ne manj kot 50 mas % mlečnih proizvodov |

(1) Za uporabo te tar. podštevilke so „mlečni proizvodi“ proizvodi iz tar. številk 0401 do 0406 in tar. podštevilk 1702 11, 1702 19 in 2106 90 51. |

Del II: Riž

V zvezi z rižem Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

a) | 1006 10 21 to 1006 10 98 | Neoluščen riž (riž v luski ali surov): |

1006 20 | Oluščen nebrušen (rjav) riž |

1006 30 | Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali glaziran |

b) | 1006 40 00 | Lomljeni riž |

c) | 1102 90 50 | Riževa moka |

1103 19 50 | Rižev drobljenec in zdrob |

1103 20 50 | Peleti, riževi |

1104 19 91 | Riževi kosmiči |

ex 1104 19 99 | Riž v valjanih zrnih |

1108 19 10 | Rižev škrob |

Del III: Sladkor

V zvezi s sladkorjem Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

a) | 1212 91 | Sladkorna pesa |

1212 99 20 | Sladkorni trs |

b) | 1701 | Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju |

c) | 1702 20 | Javorjev sladkor in javorjev sirup |

1702 60 95 in 1702 90 99 | Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki pa ne zajemajo laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze | |

1702 90 60 | umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom |

1702 90 71 | Karamel, ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze | |

2106 90 59 | Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov |

d) | 1702 30 10 1702 40 10 1702 60 10 1702 90 30 | Izoglukoza |

e) | 1702 60 80 1702 90 80 | inulinski sirup |

f) | 1703 | Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja |

g) | 2106 90 30 | Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi | |

h) | 2303 20 | Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja |

Del IV: Posušena krma

V zvezi s posušeno krmo, Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

a) | ex 1214 10 00 | – Zdrob in peleti lucerne, umetno toplotno sušeni |

– Zdrob in peleti lucerne drugače sušeni in zmleti |

ex 1214 90 90 | – Lucerna, esparzeta, detelja, volčji bob, grašica in podobna proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno |

– drugače sušena in zmleta lucerna, esparzeta, detelja, lupina, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota |

b) | ex 2309 90 99 | – beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in sokov trav |

– dehidriranih proizvodov, dobljenih izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi omenjenih koncentratov |

Del V: Semena

V zvezi s semeni Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Opis blaga |

0712 90 11 | Hibridi sladke koruze: – za setev |

0713 10 10 | Grah (Pisum sativum) – za setev |

ex 0713 20 00 | Čičerika (garbanzos): – za setev |

ex 0713 31 00 | fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek: – za setev |

ex 0713 32 00 | drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis) – za setev |

0713 33 10 | Navadni fižol (Phaseolus vulgaris) – za setev |

ex 0713 39 00 | Drug fižol: – za setev |

ex 0713 40 00 | Leča: – za setev |

ex 0713 50 00 | Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor) – za setev |

ex 0713 90 00 | Druge sušene stročnice – za setev |

1001 90 10 | Pira: – za setev |

ex 1005 10 | Koruza semenska, hibridna |

1006 10 10 | Neoluščen riž (riž v luski ali surov): – za setev |

1007 00 10 | Sirek v zrnu: – za setev |

1201 00 10 | Soja, cela ali lomljena: – za setev |

1202 10 10 | Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini: – za setev |

1204 00 10 | Laneno seme, celo ali lomljeno – za setev |

1205 10 10 | Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno: – za setev |

1206 00 10 | Sončično seme, celo ali lomljeno: – za setev |

ex 1207 | Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno: – za setev |

1209 | Seme, plodovi in trosi, namenjeni za: – za setev |

Del VI: Hmelj

1. V zvezi s hmeljem Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Opis blaga |

1210 | svež ali sušen, zdrobljen ali zmlet ali v obliki peletov, lupulin |

2. Pravila iz te uredbe v zvezi s trženjem in trgovino s tretjimi državami se poleg tega uporabljajo za naslednje proizvode:

Oznaka KN | Opis blaga |

1302 13 00 | Rastlinski sokovi in ekstrakti hmelja |

Del VII: Oljčno olje in namizne oljke

V zvezi z oljčnim oljem in namiznimi oljkami Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

a) | 1509 | Oljčno olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano |

1510 00 | Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, prečiščena ali neprečiščena, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tar. št. 1509 |

b) | 0709 90 31 | Oljke, sveže ali hlajene, za razne namene, razen za proizvodnjo olja |

0709 90 39 | druge oljke, sveže ali hlajene |

0710 80 10 | Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene |

0711 20 | Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano |

ex 0712 90 90 | Sušene oljke, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene |

2001 90 65 | Gobe, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini |

ex 2004 90 30 | Druge oljke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene |

2005 70 | Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene |

c) | 1522 00 31 1522 00 39 | ostanki, dobljeni pri predelavi maščob in voskov živalskega in rastlinskega izvora, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja |

2306 90 11 – 2306 90 19 | Oljne pogače in drugi ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja |

Del VIII: Lan in konoplja, gojena za vlakna

V zvezi z lanom in konopljo, gojeno za vlakna, Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

5301 | Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in raztrganimi tekstilnimi surovinami) |

5302 | Konoplja (Cannabis sativa L.), surova ali predelana, toda nepredena; zadnje konopljino predivo ali ostanki (vključno z ostanki preje in shranjeno zalogo) |

Del IX: Sadje in zelenjava

V zvezi s sadjem in zelenjavo Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

0702 00 00 | Paradižnik, svež ali ohlajen |

0703 | Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveža ali ohlajena |

0704 | Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene |

0705 | Solata (lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveže ali ohlajeno |

0706 | Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene |

0707 00 | Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene |

0708 | Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene |

ex 0709 | Druga zelenjava, sveža ali ohlajena, razen zelenjave iz tarifnih podštevilk 0709 60 91, 0709 60 95, 0709 60 99, 0709 90 31, 0709 90 39 in 0709 90 60 |

ex 0802 | Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni, razen betela in kole iz tarifne podštevilke 0802 90 20 |

0803 00 11 | Sveže rajske smokve |

ex 0803 00 90 | Posušene rajske smokve |

0804 20 10 | Fige, sveže |

0804 30 00 | Ananas |

0804 40 00 | Avokado |

0804 50 00 | Guava, mango in mangostin |

0805 | Agrumi, sveži ali suhi |

0806 10 10 | Namizno grozdje |

0807 | Melone, lubenice in papaja, sveže |

0808 | Jabolka, hruške in kutine, sveže |

0809 | Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive, trnulje, sveže |

0810 | Drugo sadje, sveže |

0813 50 31 0813 50 39 | Mešanice izključno iz suhih oreškov iz tar. št. 0801 in 0802 |

1212 99 30 | Rožiči |

DEL X: Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave

V zvezi s proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

a) | ex 0710 | Zelenjava (termično neobdelana ali termično obdelana s paro ali kuhanjem v vodi) zamrznjena, razen sladke koruze iz tarifne podštevilke 0710 40 00, oljke iz tarifne podštevilke 0710 80 10 in sadje vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0710 80 59 |

ex 0711 | Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano, razen oljk iz tarifne podštevilke 0711 20, sadja vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0711 90 10 in sladke koruze iz tarifne podštevilke 0711 90 30 |

ex 0712 | Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene, razen umetno sušenega krompirja, neprimernega za človeško prehrano iz tarifne podštevilke ex 0712 90 05, sladke koruze iz tarifnih podštevilk ex 0712 90 11 in 0712 90 19 ter oljk iz tarifne podštevilke ex 0712 90 90 |

0804 20 90 | Suhe fige |

0806 20 | Suho grozdje |

ex 0811 | Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil, brez zamrznjenih banan iz tarifne podštevilke ex 0811 90 95 |

ex 0812 | Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano, brez banan iz tarifne podštevilke ex 0812 90 98 |

ex 0813 | Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tar. št. od 0801 do 0806 mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja razen mešanic izključno iz oreškov iz tar. Št. 0801 in 0802 iz tarifnih podštevilk 0813 50 31 in 0813 50 39 |

0814 00 00 | Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje |

0904 20 10 | Suhe sladke paprike, nezdrobljene in nezmlete |

b) | ex 0811 | Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila |

ex 1302 20 | pektinske snovi in pektinati |

ex 2001 | Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini brez: – sadje vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tar. podšt. 2001 90 20 – sladka koruza (Zea mays var. saccharata) iz tarif. podšt. 2001 90 30 – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas.% ali več škroba iz tar. podšt. 2001 90 40 – palmovi srčki iz tar. podšt. 2001 90 60 – oljke iz tar. podšt. 2001 90 65 – listi vinske trte, hmeljevi poganjki in drugi podobni užitni deli rastlin iz tarifne podštevilke ex 2001 90 99 |

2002 | Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini |

2003 | Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini |

ex 2004 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke ex 2004 90 10, oljk iz tarifne podštevilke ex 2004 90 30 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2004 10 91 |

ex 2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006, razen oljk iz tarifne podštevilke 2005 70, sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2005 80 00 in sadja vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2005 99 10 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2005 20 10 |

ex 2006 00 | Sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani), razen banan, konzerviranih v sladkorju iz tarifnih številk ex 2006 00 38 in ex 2006 00 99 |

ex 2007 | Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, razen: – homogenizirani izdelki iz banan iz tarifne podštevilke ex 2007 10 – Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz banan iz tarifnih podštevilk ex 2007 99 39, ex 2007 99 57 in ex 2007 99 98 |

ex 2008 | Sadje,oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, razen: – arašidno maslo iz tarifne podštevilke 2008 11 10 – palmovi srčki iz tar. podšt. 2008 91 00 – koruza iz tarifne podštrevilke 2008 99 85 – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas.% ali več škroba iz tar. podšt. 2008 99 91 – listi vinske trte, hmeljevi poganjki in drugi podobni užitni deli rastlin iz tarifne podštevilke ex 2008 99 99 – mešanice banan, drugače pripravljenih ali konzerviranih iz tarifnih podštevilk ex 2008 92 59, ex 2008 92 78, ex 2008 92 93 in ex 2008 92 98 – banane, drugače pripravljene ali konzervirane iz tarifnih podštevilk ex 2008 99 49, ex 2008 99 67 in ex 2008 99 99 |

ex 2009 | Sadni sokovi (razen grozdnega soka in grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2009 61 in 2009 69 ter bananin sok iz tarifne podštevilke ex 2009 80) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne |

Del XI: Banane

V zvezi z bananami Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznake KN | Poimenovanje |

0803 00 19 | Sveže banane, razen rajskih smokev |

ex 0803 00 90 | Posušene banane, razen rajskih smokev |

ex 0812 90 98 90 | Banane, začasno konzervirane |

ex 0813 50 99 | Mešanice, ki vsebujejo posušene banane |

1106 30 10 | Moka, zdrob in prah iz banan |

ex 2006 00 99 | Banane, konzervirane v sladkorju |

ex 2007 10 99 | Homogenizirani izdelki iz banan |

ex 2007 99 39 ex 2007 99 57 ex 2007 99 98 | Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz banan |

ex 2008 92 59 ex 2008 92 78 ex 2008 92 93 ex 2008 92 98 | Mešanice, ki vsebuje drugače pripravljene ali konzervirane banane |

ex 2008 99 49 ex 2008 99 67 ex 2008 99 99 | Banane, drugače pripravljene ali konzervirane |

ex 2009 80 35 ex 2009 80 38 ex 2009 80 79 ex 2009 80 86 ex 2009 80 89 ex 2009 80 99 | Bananin sok |

Del XII: Vino

V zvezi z vinom Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

a) | 2009 61 2009 69 | Grozdni sok (vključno grozdni mošt) |

2204 30 92 2204 30 94 2204 30 96 2204 30 98 | drugi grozdni mošti, razen delno prevretih ali katerih vrenje je zaustavljeno drugače kot z dodatkom alkohola |

b) | ex 2204 | Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen mošta iz tarifne številke 2009, brez grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2204 30 92, 2204 30 94, 2204 30 96 in 2204 30 98 |

c) | 0806 10 90 | sveže grozdje, razen namiznega grozdja |

2209 00 11 2209 00 19 | vinski kis |

d) | 2206 00 10 | "Piquette" (destilat izpirka tropin) |

2307 00 11 2307 00 19 | Vinska usedlina |

2308 00 11 2308 00 19 | Grozdne tropine |

Del XIII: Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje

V zvezi s živim drevjem in drugimi rastlinami, čebulicami, koreninami in podobnim, rezanim cvetjem in okrasnim listjem, Uredba zajema vse izdelke iz poglavja 6 kombinirane nomenklature.

Del XIV: Surovi tobak

V zvezi s surovim tobakom Uredba zajema surov ali nepredelani tobak in tobačne odpadke iz tarifne številke 2401.

Del XV: Goveje in telečje meso

V zvezi z govejim in telečjim mesom Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Opis blaga |

a) | 0102 90 05 do 0102 90 79 | Živo govedo domačih pasem, ki niso čistopasemske plemenske živali |

0201 | Meso, goveje, sveže ali ohlajeno |

0202 | Meso, goveje, zamrznjeno |

0206 10 95 | Notranja prepona, mišična in tetivna, sveža ali ohlajena |

0206 29 91 | Notranja prepona, mišična in tetivna, zamrznjena |

0210 20 | Goveje meso, nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno |

0210 99 51 | Notranja prepona, mišična in tetivna, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena |

0210 99 90 | užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov |

1602 50 10 | Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali užitnih klavničnih proizvodov govedi, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov |

1602 90 61 | Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki, ki vsebujejo meso ali užitne klavnične proizvode goved, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov |

b) | 0102 10 | Živo čistopasemsko govedo |

0206 10 91 | Užitni klavnični proizvodi iz živali vrste govedi razen mišične in tetivne prepone, sveži ali ohlajeni, razen tistih, ki so namenjeni za izdelavo farmacevtskih izdelkov |

0206 10 99 |

0206 21 00 | Užitni klavnični proizvodi iz živali vrste govedi razen mišične in tetivne prepone, zamrznjeni, razen tistih, ki so namenjeni za izdelavo farmacevtskih izdelkov |

0206 22 00 |

0206 29 99 |

0210 99 59 | Užitni klavnični proizvodi iz živali vrste govedi, soljeni, v solnici, sušeni ali dimljeni, razen mišične in tetivne prepone |

ex 1502 00 90 | Maščobe goved, surove ali predelane, stisnjene ali nestisnjene ali ekstrahirane |

1602 50 31 do 1602 50 80 | Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali užitni klavnični proizvodi goved, razen nekuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov in mešanic kuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov |

1602 90 69 | Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali užitnih klavničnih proizvodov govedi, razen nekuhano, in mešanice kuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov |

Del XVI: Mleko in mlečni izdelki

V zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Opis blaga |

a) | 0401 | Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil |

b) | 0402 | Mleko in smetana, koncentrirana ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila |

c) | 0403 10 11 do 39 | Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali aromatizirano ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav ali ne |

0403 90 11 do 69 |

d) | 0404 | Sirotka, koncentrirana ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil; izdelki iz naravnih mlečnih sestavin z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |

e) | ex 0405 | Maslo in druge maščobe in olja iz mleka; mlečni namazi z več kot 75% in manj kot 80% vsebnostjo maščobe |

f) | 0406 | Sir in skuta |

g) | 1702 19 00 | Laktoza in laktozni sirup brez dodanih arom ali barvil z 99 ali več utežnimi odstotki laktoze, izražene kot anhidridna laktoza, izračunane na suhi snovi |

h) | 2106 90 51 | Aromatizirani ali obarvani laktozni sirup |

i) | ex 2309 | Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali: – Pripravki in krmila, ki vsebujejo izdelke, na katere se ta uredba nanaša neposredno ali zaradi veljavnosti Uredbe Sveta (EGS) št. 2730/75, razen pripravkov in krmil iz dela I te Priloge. |

Del XVII: Svinjsko meso

V zvezi s svinjskim mesom Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Opis blaga |

a) | ex 0103 | živi prašiči domačih pasem, ki niso čistokrvne plemenske živali |

b) | ex 0203 | meso domačih prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |

ex 0206 | užitna drobovina domačih prašičev, razen tiste, namenjene izdelavi farmacevtskih proizvodov, sveža, ohlajena ali zamrznjena |

ex 0209 00 | prašičja maščoba, očiščena mesa; sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali prekajena |

ex 0210 | meso in užitna drobovina domačih prašičev, nasoljena, v slanici, sušena ali prekajena |

1501 00 11 1501 00 19 | Prašičja maščoba (vključno z mastjo) |

c) | 1601 00 | klobase in podobni proizvodi, iz mesa, drobovine ali krvi; pripravljena živila na osnovi teh proizvodov |

1602 10 00 | homogenizirani proizvodi iz mesa, drobovine ali krvi |

1602 20 90 | proizvodi ali konzervirana hrana iz jeter katere koli živali, razen gosi in race |

1602 41 10 1602 42 10 1602 49 11 do 1602 49 50 | drugi proizvodi ali konzervirana hrana, ki vsebuje meso ali drobovino domačega prašiča |

1602 90 10 | pripravki iz krvi katerih koli živali |

1602 90 51 | drugi proizvodi ali konzervirana hrana, ki vsebuje meso ali drobovino domačega prašiča |

1902 20 30 | polnjene testenine, kuhane ali drugače pripravljene ali nepripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnega, mesa ali drobovine vseh vrst, vključno z maščobami vseh vrst in kakršnega koli izvora |

Del XVIII: Ovčje in kozje meso

V zvezi z ovčjim in kozjim mesom Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Opis blaga |

a) | 0104 10 30 0104 10 80 0104 20 90 0204 0210 99 21 0210 99 29 | Jagnjeta (do enega leta) Žive ovce, ki niso čistopasemske plemenske živali, in jagnjeta Žive koze, ki niso čistopasemske plemenske živali Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno Meso, ovčje in kozje, s kostmi, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno Meso, ovčje in kozje, brez kosti, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno |

b) | 0104 10 10 0104 20 10 0206 80 99 0206 90 99 0210 99 60 ex 1502 00 90 | Žive ovce – čistopasemske plemenske živali Žive koze – čistopasemske plemenske živali Užitni klavnični izdelki ovac in koz, sveži ali ohlajeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov Užitni klavnični izdelki ovac in koz, zamrznjeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov Užitni klavnični izdelki ovac in koz, soljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni Maščobe ovac ali koz, ki ne sodijo pod 1503 |

c) | 1602 90 72 1602 90 74 | druge mešanice kuhanega ali nekuhanega mesa ali klavničnih izdelkov mešanice kuhanega in nekuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov |

d) | 1602 90 76 1602 90 78 | drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali užitni klavnični proizvodi ovc ali koz, razen mešanice kuhanega in nekuhanega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov |

Del XIX: Jajca

V zvezi z jajci Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

a) | 0407 00 11 0407 00 19 0407 00 30 | Perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana |

b) | 0408 11 80 0408 19 81 0408 19 89 0408 91 80 0408 99 80 | Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, razen neustreznega za prehrano ljudi |

Del XX: Perutninsko meso

V zvezi s perutninskim mesom Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Opis blaga |

a) | 0105 | Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke |

b) | ex 0207 | Meso in užitni odpadki perutnine iz tar. št. 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, razen jeter iz točke c) |

c) | 0207 13 91 | Perutninska jetra, sveža, ohlajena ali zamrznjena |

0207 14 91 |

0207 26 91 |

0207 27 91 |

0207 34 |

0207 35 91 |

0207 36 81 |

0207 36 85 |

0207 36 89 |

0210 99 71 | Perutninska jetra, soljena, v slanici, sušena ali dimljena |

0210 99 79 |

d) | 0209 00 90 | Perutninska maščoba (netopljena), sveža, ohlajena, zamrznjena, soljena, v slanici, sušena ali dimljena |

e) | 1501 00 90 | Perutninska maščoba |

f) | 1602 20 11 | gosja ali račja jetra, drugače pripravljena ali konzervirana |

1602 20 19 |

1602 31 | perutninsko meso ali klavnični odpadki iz tarifne številke 0105, drugače pripravljeni ali konzervirani |

1602 32 |

1602 39 |

Del XXI: Drugi proizvodi

Oznaka KN | Poimenovanje |

ex 0101 | Živi konji, osli, mule in mezgi: |

0101 10 | – Čistih pasem, plemenski: |

0101 10 10 | – – Konji (a) |

0101 10 90 | – – Drugo |

0101 90 | – Drugo: |

– – Konji: |

0101 90 19 | – – – razen za zakol |

0101 90 30 | – – osli |

0101 90 90 | – – mezge in mule |

ex 0102 | Živo govedo: |

ex 0102 90 | – Razen čistopasemskih plemenskih živali: |

0102 90 90 | – – razen domačih pasem |

ex 0103 | Živi prašiči: |

0103 10 00 | – čistih pasem, plemenske(b) |

– Drugo: |

ex 0103 91 | – – mase pod 50 kg |

0103 91 90 | – – – razen domačih pasem |

ex 0103 92 | – – mase 50 kg ali več |

0103 92 90 | – – razen domačih pasem |

0106 00 | druge žive živali |

ex 0203 | meso prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno: |

– sveže ali ohlajeni: |

ex 0203 11 | – – trupi in polovice: |

0203 11 90 | – – – razen domačih prašičev |

ex 0203 12 | – – šunke, plečeta in kosi, s kostmi: |

0203 12 90 | – – – razen domačih prašičev |

ex 0203 19 | – – Drugo: |

0203 19 90 | – – – razen domačih prašičev |

– – zmrznjeni: |

ex 0203 21 | – – trupi in polovice: |

0203 21 90 | – – – razen domačih prašičev |

ex 0203 22 | – – šunke, plečeta in kosi, s kostmi: |

0203 22 90 | – – – razen domačih prašičev |

ex 0203 29 | – – Drugo: |

0203 29 90 | – – – razen domačih prašičev |

ex 0205 00 | meso konjev, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zmrznjeno: |

ex 0205 00 20 ex 0205 00 80 | – oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zmrznjeno – oslov, mul ali mezgov, zmrznjeno |

ex 0206 | užitna drobovina iz živali vrste govedi, prašičev, ovc, koz, konjev, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zmrznjeno: |

ex 0206 10 | – od goved, sveže ali ohlajeno |

0206 10 10 | – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c) |

– od goved, zamrznjeni: |

ex 0206 22 00 | – – jetra: |

– – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov |

ex 0206 29 | – – Drugo: |

0206 29 10 | – – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c) |

ex 0206 30 00 | – Od prašičev, svežih ali ohlajenih: |

– – domačih prašičev: |

– – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov |

– – Drugo |

– Od prašičev, zamrznjeni: |

ex 0206 41 00 | – – jetra: |

– – – domačih prašičev: |

– – – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov |

– – – Drugo |

ex 0206 49 | – – Drugo: |

ex 0206 49 20 | – – – domačih prašičev: |

– – – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov |

0206 49 80 | – – – Drugo |

ex 0206 80 | – Drugi, sveži ali ohlajeni: |

0206 80 10 | – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c) |

– – Drugo: |

0206 80 91 | – – – konj, oslov, mul in mezgov |

ex 0206 90 | – Drugi, zamrznjeni: |

0206 90 10 | – – za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (c) |

– – Drugo: |

0206 90 91 | – – – konj, oslov, mul in mezgov |

0208 | Drugo meso in drugi užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |

0210 | Meso in užitna drobovina, nasoljena, v slanici, sušeni ali prekajeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz drugih klavničnih proizvodov: |

– Meso, prašičje: |

ex 0210 11 | – – šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi: |

0210 11 90 | – – – razen domačih prašičev |

ex 0210 12 | – – prsi s potrebušino in njihovi kosi: |

0210 12 90 | – – – razen domačih prašičev |

ex 0210 19 | – – Drugo: |

0210 19 90 | – – – razen domačih prašičev |

– Drugo, vključno užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov |

0210 91 00 | – – od primatov |

0210 92 00 | – – od kitov, delfinov in pliskavk (sesalcev rodu Cetacea) morskih krav in dugongov (sesalcev reda Sirenia); |

0210 93 00 | – – od plazilcev (vključno kače in želve) |

ex 0210 99 | – – Drugo: |

– – – Meso: |

0210 99 31 | – – – – severnih jelenov |

0210 99 39 | – – – – Drugo |

– – – Odpadki: |

– – – – razen domačih prašičev, govedi, ovac in koz |

0210 99 80 | – – – – – razen perutninskih jeter |

ex 0407 00 | Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana: |

0407 00 90 | – razen perutninskih |

ex 0408 | Ptičja jajca brez lupine in jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih: |

– rumenjaki: |

ex 0408 11 | – – Suhi: |

0408 11 20 | – – – neprimerni za človeško prehrano (d) |

ex 0408 19 | – – Drugo: |

0408 19 20 | – – – neprimerni za človeško prehrano (d) |

– Drugo: |

ex 0408 91 | – – Suhi: |

0408 91 20 | – – – neprimerni za človeško prehrano (d) |

ex 0408 99 | – – Drugo: |

0408 99 20 | – – – neprimerni za človeško prehrano (d) |

0410 00 00 | Užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |

0504 00 00 | Čreva, mehurji in želodci živali (razen od rib), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni |

ex 0511 | Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neprimerne za prehrano ljudi: |

0511 10 00 | – Bikovo seme |

– Drugo: |

0511 91 | – – izdelki iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev mrtve živali iz 3. poglavja: |

ex 0511 99 | – – Drugo: |

0511 99 31 in 2007 99 39 0511 99 85 | – – – spužve, naravne, živalskega izvora – – – Drugo |

ex 0709 | druge vrtnine, sveže ali ohlajene: |

ex 0709 60 | – plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta: |

– – Drugo: |

0709 60 91 | – – – iz rodu Capsicum, za proizvodnjo capsicina ali barvil na bazi capsicum oljnih smol (c) |

0709 60 95 | – – – za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj ali smol (c) |

0709 60 99 | – – – Drugo |

ex 0710 | Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |

ex 0710 80 | – Druge vrtnine: |

– – plodovi iz rodu Capiscum ali Pimenta: |

0710 80 59 | – – – razen sladkih paprik |

ex 0711 | Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano: |

ex 0711 90 | – Druge vrtnine; mešanice vrtnin: |

– – Vrtnine: |

0711 90 10 | – – – plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta, razen sladkih paprik |

0713 | Sušene stročnice v zrnu, oluščene ali neoluščene ali zdrobljene: |

ex 0713 10 | – Grah (Pisum sativum) |

0713 10 90 | – – razen za setev |

ex 0713 20 00 | – Čičerika (garbanzos): |

– – razen za setev |

– Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.): |

ex 0713 31 00 | – – fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek: |

– – – razen za setev |

ex 0713 32 00 | – – drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis) |

– – – razen za setev |

ex 0713 33 | – – Navadni fižol, vključno z belim (Phaseolus vulgaris) |

0713 33 90 | – – – razen za setev |

ex 0713 39 00 | – – Drugo: |

– – – razen za setev |

ex 0713 40 00 | – Leča: |

– – – razen za setev |

ex 0713 50 00 | – Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina in Vicia faba var. minor): |

– – razen za setev |

ex 0713 90 00 | – Drugo: |

– – razen za setev |

0801 | Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni |

0802 | Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni: |

ex 0802 90 | – Drugo: |

ex 0802 90 20 | – – areka (ali betel) in kola |

ex 0804 | Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangusta, sveži ali suhi: |

0804 10 00 | – Datumi |

0902 | Čaj, pravi, aromatiziran ali ne |

ex 0904 | Poper rodu Piper; suha, zdrobljena ali zmleta paprika rodu Capsicum ali Pimenta, razen sladke paprike pod tarifno podštevilko 09042010 |

0905 00 00 | Vanilija |

0906 | Cimet in skorja cimetovega drevesa |

0907 00 00 | Klinčki (celi plodovi, popki in peclji) |

0908 | Muškatni orešček, macis in kardamom |

0909 | Seme janeža, badijan, komarčka, koriandra, orientalske kumine; brinove jagode |

0910 | Ingver, žafran, kurkuma, materina dušica, lovorjev list, curry in druge začimbe |

ex 1106 | Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic, ki se uvrščajo v tar. št. 0713, iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tar. št. 0714 ali iz proizvodov iz 8. poglavja: |

1106 10 00 | – iz suhih stročnic, iz tar. št. 0713 |

ex 1106 30 | – iz proizvodov iz 8. poglavja: |

1106 30 90 | – – razen banan |

ex 1108 | Škrob; inulin: |

1108 20 00 | – Inulin |

1202 10 90 | Arašidi (zemeljski oreščki), nepraženi, nepečeni, v lupini, ki niso namenjeni setvi |

1202 20 00 | Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, vključno oluščeni ali lomljeni ali nelomljeni |

1203 00 00 | Kopra |

1206 00 91 | Sončnično seme, celo ali lomljeno, ki ni namenjeno setvi |

1206 00 99 |

1207 20 90 | Bombažno seme, celo ali lomljeno, ki ni namenjeno setvi |

1207 40 90 | Sezamovo seme, celo ali lomljeno, ki ni namenjeno setvi |

1207 50 90 | Gorčično seme, celo ali lomljeno, ki ni namenjeno setvi |

1207 91 90 | Makovo seme, celo ali lomljeno, ki ni namenjeno setvi |

1207 99 91 | Konopljino seme, celo ali lomljeno, ki ni namenjeno setvi |

ex 1207 99 97 | Druge oljnice ali oljni plodovi, celi ali lomljeni, ki niso namenjeni setvi |

1208 | Moka in zdrob iz oljnih semen ali oljnih plodov, razen iz gorčice |

1211 | Rastline in njihovi deli (vključno semena in plodovi), ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne in podobne namene, sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali zmleti |

ex 1212 | Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, hlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno s korenino cikorije, nepraženo, vrste Cichorium intybus sativum), vrst, ki se uporabljajo predvsem za prehrano ljudi in niso navedene in ne zajete na drugem mestu: |

ex 1212 20 00 | – morske alge in druge alge, ki se uporabljajo predvsem v farmacevtske namene ali za prehrano ljudi |

– Drugo: |

ex 1212 99 | – – razen sladkornega trsa, rožičev in rožičevih semen: |

ex 1212 99 70 | – – – drugo, razen korenine cikorije |

1213 00 00 | Žitna slama in žitne pleve, surove, nepripravljene, vštevši zrezane, mlete, ali stisnjene ali v peletih |

ex 1214 | Krmna koleraba, krmna pesa, korenje za krmo; seno, lucerna, detelja, esparzeta, krmni ohrovt, volčji bob, grašica in podobni pridelki za krmo, tudi v peletih: |

ex 1214 10 | Zdrob in peleti lucerne, umetno toplotno sušeni, razen: zdroba in peletov lucerne drugače sušenih in zmletih |

ex 1214 90 | – Drugo: |

1214 90 10 | – – Krmna pesa, podzemna koleraba in druge krmne korenovke |

ex 1214 90 90 | – – drugo, razen: |

– Lucerna, esparzeta, detelja, volčji bob, grašica in podobna proizvodi za krmo, umetno toplotno sušeni, razen sena in krmnega ohrovta in proizvodov, ki vsebujejo seno |

– drugače sušena in zmleta lucerna, esparzeta, detelja, lupina, grašice, medena detelja, navadni grahor in navadna nokota |

ex 1502 00 | Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tar. št. 1503 |

ex 1502 00 10 | – za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za prehrano ljudi, razen maščob, dobljenih iz kosti in odpadkov (c) |

1503 00 | Stearin iz prašičje masti, olje iz prašičje masti, oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani, ali mešani ali kako drugače obdelani |

1504 | Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani |

1507 | Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemijsko nemodificirano |

1508 | Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemijsko nemodificirano |

1511 | Palmovo olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemijsko nemodificirano |

1512 | Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano |

1513 | Olje kokosovega oreha (kopre), palmovega jedra (koščice), palmovega oreha in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemijsko nemodificirano |

1514 | Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčičnega semena in njegove frakcije, rafinirano ali nerafinirano, toda kemijsko nemodificirano |

ex 1515 | Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (razen jojoba olja iz tarifne podštevilke ex 1515 90 11), in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani |

ex 1516 | Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali transizomerizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda naprej nepredelani (razen hidrogenskega ricinusovega olja, tako imenovanega "opalnega voska" iz tarifne podštevilke1516 20 10): |

ex 1517 | Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti in olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen jedilnih masti ali olj in njihovih frakcij pod tar. št. 1516 razen podštevilk 1517 10 10, 1517 90 10 in 1517 90 93 |

1518 00 31 | Pripravljena rastlinska olja, tekoča, mešana, za tehnične ali industrijske namene razen za pripravo hrane za človeško prehrano |

1518 00 39 |

1522 00 91 | Degras (strojarska maščoba); ostanki, dobljeni pri predelavi maščob in voskov živalskega in rastlinskega izvora, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja |

1522 00 99 | Drugi ostanki predelave maščob ali živalskih voskov razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja |

ex 1602 | Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi: |

– prašičev: |

ex 1602 41 | – – Šunka in njeni kosi |

1602 41 90 | – – – razen domačih prašičev |

ex 1602 42 | – – plečeta in njihovi kosi: |

1602 42 90 | – – – razen domačih prašičev |

ex 1602 49 | – – drugo, vključno mešanice: |

1602 49 90 | – – – razen domačih prašičev |

ex 1602 90 | – Drugo, vključno z izdelki iz krvi katerih koli živali: |

– – drugo, vključno s proizvodi iz krvi katerih koli živali: |

1602 90 31 | – – – divjadi ali kuncev |

1602 90 41 | – – – severnih jelenov |

– – – Drugo: |

– – – – ki ne vsebuje mesa ali užitnih klavničnih proizvodov domačih prašičev: |

– – – – – ki ne vsebuje govejega mesa ali užitnih klavničnih proizvodov: |

1602 90 98 | – – – – – – razen ovac ali koz |

1603 00 | Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev |

1801 00 00 | Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen |

1802 00 00 | Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava |

ex 2001 | Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |

ex 2001 90 | – Drugo: |

2001 90 20 | – – plodovi iz rodu Capsicum razen sladkih paprik ali pimenta |

ex 2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006: |

ex 2005 90 | – Druge vrtnine in mešanice vrtnin: |

2005 99 10 | – – plodovi iz rodu Capsicum razen sladkih paprik ali pimenta |

ex 2206 | Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholno pijačo, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu: |

2206 00 31 do 2206 00 89 | – razen izpirka tropin (piquette) |

ex 2301 | Moka, zdrob in pelete iz mesa ali drobovine, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za človeško prehrano; ocvirki: |

2301 10 00 | – Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov; ocvirki |

ex 2302 | Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani: |

2302 50 00 | – Iz stročnic |

2304 00 00 | Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani |

2305 00 00 | Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani |

ex 2307 00 | Vinska usedlina; vinski kamen: |

2307 00 90 | – Vinski kamen |

ex 2308 00 | Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |

2308 00 90 | – – razen grozdnih tropin, želoda in divjega kostanja, pulpe ali tropine drugega sadja razen grozdja |

ex 2309 | Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |

ex 2309 10 | – krma za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno: |

2309 10 90 | – – razen tistih, ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tar. podšt.1702 30 51 do 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode |

ex 2309 90 | – Drugo: |

2309 90 10 | – – Hrana za ribe ali morske sesalce, topljiva |

– – drugo, vključno premiksi: |

ex 2309 90 91 do 2309 90 99 | – – – razen tistih, ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tar. podšt.1702 30 51 do 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode, razen |

– beljakovinski koncentrati, dobljeni iz sokov lucerne in sokov trav |

– dehidriranih proizvodov, dobljenih izključno iz trdnih ostankov in soka, ki nastane pri pripravi koncentratov iz prve alinee |

(a) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji ustreznih določb Skupnosti (glej Direktivo Sveta 94/28/ES (UL L 178, 12.7.1994, str. 66); Odločbo Komisije 93/623/EGS (UL L 298, 3.12.1993, str. 45)). (b) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji ustreznih določb Skupnosti (glej Direktivo Sveta 88/661/EGS (UL L 382, 31.12.1988, str. 36); Direktiva Sveta št. 94/28/ES (UL L 178, 12.7.1994, str. 66): Sklep Komisije št. 96/510/ES (UL L 210, 20.8.1996, str. 53)). (c) Za uvrstitev pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji iz ustreznih določb Skupnosti (glej člene od 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11.10.1993, str. 1) in poznejše spremembe). (d) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji iz odstavka F Oddelka II uvodnih določb kombinirane nomenklature (Priloga I k Uredbi (EGS) št. 2658/87). |

PRILOGA IISEZNAM IZDELKOV, NAVEDENIH V ČLENU 1(2)

Del I: Etanol

1. V zvezi z etanolom Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

ex 2207 10 00 | nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol.% ali več, razen izdelkov dobljenih iz kmetijskih proizvodov navedenih v Aneksu I k Pogodbi ES |

ex 2207 20 00 | denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola, dobljeni iz kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi |

ex 2208 90 91 in ex 2208 90 99 | nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol.%, razen izdelkov dobljenih iz kmetijskih proizvodov navedenih v Prilogi I k Pogodbi |

2. Oddelek I Poglavja II dela III o uvoznih dovoljenjih ter oddelek I poglavja III tega dela se uporablja tudi za izdelke na osnovi etanola kmetijskega porekla iz tarifnih oznak KN 2208, ki so shranjeni v posodah z vsebnostjo več kot dva litra in imajo vse lastnosti etanola, kot so opisane v odstavku 1.

Del II: Čebelji izdelki

1. V zvezi s čebeljimi izdelki Uredba zajema naslednje izdelke:

Oznaka KN | Poimenovanje |

0409 | Naravni med |

ex 0410 00 00 | matični mleček, užitni propolis |

ex 0511 99 90 | matični mleček, propolis – neužiten |

ex 1212 99 80 | Cvetni prah |

ex 1521 90 | čebelji vosek |

Del III: Sviloprejke

Glede sviloprejk Uredba zajema sviloprejke iz tarifnih podoznak KN 0106 90 00 in jajčeca sviloprejk iz tarifne podštevilke 0511 99 85.

PRILOGA IIIOPREDELITVE IZ ČLENA 2

Del I: Opredelitve v zvezi s sektorjem riža

I. Izrazi 'neoluščeni riž, oluščeni riž', 'manj brušeni riž', 'dobro brušeni riž', 'okroglozrnati riž' 'srednjezrnati riž', 'dolgozrnanti riž A ali B' in 'lomljeni riž' so opredeljeni:

1. a) Neoluščeni riž: pomeni riž, ki potem, ko se omlati, ohrani svojo luščino.

b) Oluščeni riž: pomeni neoluščen riž, s katerega je bila odstranjena samo lupina. Primeri riža, ki spada pod to opredelitev, so primeri s trgovskim imenom „rjavi riž“, „tovorni riž“, „loonzain“ in „riso sbramato“.

c) Manj brušeni riž: pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni luščina, del kalčka in v celoti ali delno zunanje plasti semenskega mešička, ne pa tudi notranje plasti.

d) Brušeni riž: pomeni neoluščen riž, s katerega so bili odstranjeni luščina, v celoti zunanje in notranje plasti semenskega mešička, kalček v celoti pri dolgo- in srednjezrnatem rižu ter vsaj deloma pri okroglozrnatem rižu, pri katerem vzdolžne bele proge ne smejo ostati na več kot 10% zrn.

2. a) Okroglozrnati riž: pomeni riž, katerega zrno je dolgo največ 5,2 mm, razmerje dolžina/širina pa je manj kot 2.

b) Okroglozrnati riž: pomeni riž, katerega zrno je dolgo več kot 5,2 mm in manj kot 6,0 mm, razmerje dolžina/širina pa ni večje od 3.

c) Okroglozrnati riž: pomeni

i) dolgozrnati riž A, to je riž, katerega zrno je daljše od 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je večje od 2 in manjše od 3;

ii) dolgozrnati riž B, pomeni riž, katerega zrno je daljše od 6,0 mm, njegovo razmerje dolžina/širina pa je 3 ali več.

d) Meritve zrna: pomeni meritve zrna, ki potekajo na dobro brušenemu rižu po naslednji metodi:

i) vzemite reprezentativni vzorec iz proizvodne serije;

ii) presejte vzorec, tako da zadržite samo cela zrnja, vključno z nezrelimi;

iii) opravite dve meritvi, vsakič na 100 zrnih, in izračunajte povprečje;

iv) rezultat izrazite v milimetrih, zaokroženo na eno decimalno mesto.

3. Lomljeni riž: pomeni drobce zrn, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celih zrn.

II. V zvezi z zrni in lomljenimi zrni, ki niso neoporečne kakovosti, se uporabljajo naslednje opredelitve:

A. Cela zrna

Zrna, s katerih je bil odstranjen samo del konice, ne glede na značilnosti, pridobljene v posameznih stopnjah brušenja.

B. Okrušena zrna

Zrna, s katerih je bil odstranjena cela konica.

C. Lomljena zrna ali delci

Zrna, s katerih je bil odstranjen delček, ki je večji od konice; med lomljena zrna spadajo:

- velika lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot polovica zrna, vendar ne tvorijo celega zrna),

- srednja lomljena zrna (delci zrna, ki so dolgi najmanj toliko kot četrtina dolžine zrna, vendar manjši od minimalne dolžine „velikih lomljenih zrn“),

- drobna lomljena zrna (delci zrna, ki so krajši od četrtine dolžine zrna, vendar preveliki, da bi šli skozi sito z 1,4 mm mrežo),

- drobci (majhni koščki ali delčki zrna, ki gredo lahko skozi sito z 1,4 mm mrežo); vzdolžno prelomljena zrna (deli, ki nastanejo z vzdolžnim prelomom zrna) tudi spadajo pod to opredelitev.

D. Nezrela zrna

Zrna, ki niso popolnoma zrela.

E. Zrna z naravno deformiranostjo

Naravna deformiranost, dedna ali ne, pomeni deformiranost v primerjavi z morfološkimi lastnostmi, tipičnimi za določeno sorto.

F. Kredasta zrna

Zrna, katerih najmanj tri četrtine površine zgleda neprosojno in kredasto.

G. Zrna z rdečimi progami

Zrna, ki zaradi ostankov semenskega mešička kažejo vzdolžne rdeče proge, ki so različno intenzivne in obarvane.

H. Pikasta zrna

Zrna, na katerih se kaže dobro označen, majhen krogec temne barve bolj ali manj pravilne oblike; med pikasta zrna spadajo tudi taka z rahlimi črnimi površinskimi progami; proge in pike ne smejo biti obdane z rumenim ali temnim kolobarjem.

I. Zrna z madeži

zrna, katerih naravna barva je na manjši površini vidno spremenjena; madeži so lahko različnih barv (črnkasti, rdečkasti, rjavi); globoke temne proge se prav tako štejejo med madeže. Če je barva madežev takoj vidna (črna, roza, rdečkasto-rjava) in če madeži pokrivajo vsaj polovico zrna, se taka zrna štejejo kot rumena zrna.

J. Rumena zrna

Zrna, katerih naravna barva se je v celoti ali delno spremenila, vendar ne z barvanjem, tako da je njihov ton v barvi limone ali oranžno rumen.

K. Zrna jantarne barve

Zrna, katerih barva se je po vsej površini rahlo in enotno spremenila, vendar ne z barvanjem; Do spremembe barve ni prišlo zaradi sušenja zrn.

Del II: Opredelitve v zvezi s sektorjem sladkorja

1. "beli sladkor" pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju 99,5 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo;

2. "surovi sladkor" pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju manj kot 99,5 mas. % saharoze, določene s polarimetrično metodo;

3. "izoglukoza" pomeni proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov z vsebnostjo najmanj 10% fruktoze po teži v suhem stanju;

4. "inulinski sirup" pomeni proizvod, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoz, ki vsebuje najmanj 10 mas. % fruktoze v suhem stanju v prosti obliki ali v obliki saharoze in je izražen kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze. Da bi preprečili omejitve na trgu za proizvode z nizko sladilno močjo, ki jih proizvajajo predelovalci inulinskih vlaken brez kvote za inulinski sirup, Komisija lahko to opredelitev spremeni;

5. "kvotni sladkor", "kvotna izoglukoza" in "kvotni inulinski sirup" pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu v okviru kvote zadevnega podjetja;

6. "industrijski sladkor" pomeni vsako količino proizvodnje sladkorja, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količine sladkorja iz točke 5, namenjeno za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 59(2);

7. "industrijska izoglukoza" in "industrijski inulinski sirup" pomenita vsako količino proizvodnje izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je namenjena za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 59(2);

8. "presežni sladkor", "presežna izoglukoza" in "presežni inulinski sirup" pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količin iz točk 5, 6 oziroma 7;

9. "kvotna sladkorna pesa" pomeni vso sladkorno peso, predelano v kvotni sladkor;

10. "dobavna pogodba" pomeni pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in podjetjem za dobavo sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja;

11. "panožni sporazum" pomeni:

a) sporazum, sklenjen na ravni Skupnosti pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med skupino nacionalnih organizacij podjetij na eni strani in skupino nacionalnih organizacij prodajalcev na drugi;

b) sporazum, sklenjen pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med podjetji ali organizacijo podjetij, priznanimi v zadevni državi članici, na eni strani in združenjem prodajalcev, priznanim v državi članici na drugi;

c) če ne obstaja sporazum iz točk (a) ali (b), zakon o podjetjih in zakon o zadrugah, če urejata dobavo sladkorne s strani delničarjev ali članov podjetja ali zadruge, ki proizvaja sladkor;

d) če ne obstaja sporazum iz točk (a) ali (b), ureditve, ki so obstajale pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, če prodajalci, ki sprejemajo ureditev, dobavijo vsaj 60% skupne količine sladkorne pese, ki jo je kupilo podjetje za proizvodnjo sladkorja v eni ali več tovarnah;

12. "AKP/indijski sladkor" pomeni sladkor, ki spada pod oznako KN 1701, s poreklom iz držav, naštetih v Prilogi XVI, in uvožen v Skupnost v okviru:

- Protokola 3 k Prilogi V k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES,

- Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo o trsnem sladkorju [66];

13. "stalna rafinerija" pomeni proizvodni obrat:

- katerega edina dejavnost je prečiščevanje uvoženega surovega trsnega sladkorja, ali

- ki je v tržnem letu 2004/2005 prečistil najmanj 15 000 ton uvoženega surovega trsnega sladkorja.

Del III: Opredelitve v zvezi s sektorjem hmelja

1. "hmelj" je posušeno socvetje, imenovano tudi storžek, (ženske) vzpenjajoče se rastline hmelja (humulus lupulus); ta socvetja, ki so zelenkasto rumene barve in jajčaste oblike, imajo pecelj, njihova največja dolžina je večinoma med 2 in 5 cm;

2. "hmelj v prahu" je proizvod, pridobljen z mletjem hmelja, ki vsebuje vse njegove naravne sestavine;

3. "hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina" je proizvod, pridobljen z mletjem hmelja po predhodni mehanski odstranitvi dela listov, pecljev, lističev storžka in vretenc;

4. "hmeljni ekstrakt" so koncentrirani proizvodi, pridobljeni z delovanjem topila na hmelj ali na hmelj v prahu;

5. "mešani hmeljni proizvodi" so mešanica dveh ali več proizvodov iz točk points (1) do (4).

Del IV: Opredelitve v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa

1. "goveda" pomenijo žive živali vrste domače govedo, ki spadajo pod oznake KN ex 0102 10, 0102 90 05 to 0102 90 79;

2. "odrasla goveda" pomenijo goveda, katerih živa masa znaša več kakor 300 kilogramov.

Del V: Opredelitve v zvezi s sektorjem mleka

1. Za izvajanje tarifne kvote za maslo s poreklom iz Nove Zelandije izraz "izdelano neposredno iz mleka ali smetane" ne izključuje masla, izdelanega iz mleka ali smetane brez uporabe skladiščenih materialov, v enem samem, samozadostnem in neprekinjenem postopku, med katerim gre lahko smetana skozi stopnjo koncentrirane mlečne maščobe in/ali frakcioniranja takšne mlečne maščobe.

2. Za namen uporabe člena 114 glede uporabe kazeinov in kazeinatov pri proizvodnji sira:

a) "sir" pomeni proizvodi, ki se uvrščajo v tarifno oznako KN 0406 in so proizvedeni na ozemlju Skupnosti;

b) "kazein in kazeinati" pomeni proizvodi, ki se uvrščajo v tarifni oznaki KN 3501 10 90 in 3501 90 90 ter se uporabljajo samostojno ali v obliki mešanice.

Del VI: Opredelitve v zvezi s sektorjem jajc

1. "jajca v lupini" perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana, razen valilnih jajc iz 2;

2. "valilna jajca" pomeni perutninska valilna jajca;

3. "celi proizvodi" ptičja jajca brez lupine, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, primerna za človeško prehrano;

4. "ločeni proizvodi" rumenjaki ptičjih jajc, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, primerni za prehrano ljudi.

Del VII: Opredelitve v zvezi s sektorjem perutninskega mesa

1. "živa perutnina" pomeni žive kokoši, race, gosi, purani in pegatke, ki tehtajo več kot 185 gramov;

2. "piščanci" pomeni žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo manj kot 185 gramov;

3. "zaklana perutnina" pomeni zaklane kokoši, race, gosi, purani in pegatke, cele, z ali brez drobovine;

4. „predelani proizvodi“ pomenijo naslednje:

a) proizvodi iz točke a) dela XX Priloge I;

b) proizvodi iz točke b) dela XX Priloge I, razen zaklane perutnine in užitnih odpadkov perutnine, imenovanih "kosi perutnine";

c) užitne drobovine iz točke b) dela XX Priloge I;

d) proizvodi iz točke c) dela XX Priloge I;

i) proizvodi iz točk d) in e) dela XX Priloge I;

ii) Proizvodi iz točke f) dela XX Priloge I, razen proizvodov zajetih pod oznaki KN 1602 20 11 in 1602 20 19.

Del VIII: Opredelitve v zvezi s sektorjem čebelarstva

1. 'Med' je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov, izločkov živih delov rastlin ali izločkov sesajočih žuželk na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo s pomešanjem z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, mu odvzamejo vodo in pustijo dozoreti v satju.

Glavne vrste medu so:

a) glede na izvor:

i) cvetlični med ali nektar: med, pridobljen iz nektarja cvetov;

ii) med iz mane: med, pridobljen predvsem iz izločkov sesajočih žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin;

b) glede na način proizvodnje in/ali predstavitve:

iii) satje v medu: med, ki ga čebele hranijo v novozgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;

iv) med s satjem ali deli satja v medu: med, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;

v) samotok (odtočeni med): med, pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege;

vi) točeni med: med, pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege;

vii) prešani med: med, pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, brez uporabe ali z uporabo zmerne toplote, ki ne presega 45 °C;

viii) filtrirani med: med, pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.

'pekovski med' pomeni med, ki:

a) je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina drugih živil, ki se nato predelujejo in

b) lahko:

- ima tuj okus ali vonj ali

- začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali

- je bil pregret.

2. "Čebelji izdelki" pomeni med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah, ki se uporablja v čebelarstvu.

PRILOGA IVNACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE iz členov 53 in 56

(v tonah)

Države članice ali regije (1) | Sladkor (2) | Izoglukoza (3) | Inulinski sirup (4) |

Belgija | 819 812 | 85 694 | 0 |

Češka | 454 862 | – | – |

Danska | 420 746 | – | – |

Nemčija | 3 655 456 | 42 360 | – |

Grčija | 317 502 | 15 433 | – |

Španija | 903 843 | 98 845 | – |

Francija (matična Francija) | 3 552 221 | 23 755 | 0 |

Francoski čezmorski departmaji | 480 245 | – | – |

Irska | 0 | – | – |

Italija | 778 706 | 24 301 | – |

Latvija | 66 505 | – | – |

Litva | 103 010 | – |

Madžarska | 401 684 | 164 736 | – |

Nizozemska | 864 560 | 10 891 | 0 |

Avstrija | 387 326 | – | – |

Poljska | 1 671 926 | 32 056 | – |

Portugalska (celinska) | 34 500 | 11 870 | – |

Avtonomna regija Azori | 9 953 | – | – |

Slovaška | 207 432 | 50 928 | – |

Slovenija | 52 973 | – | – |

Finska | 146 087 | 14 210 | – |

Švedska | 325 700 | – | – |

Združeno kraljestvo | 1 138 627 | 32 602 | – |

SKUPAJ | 16 793 675 | 607 681 | 0 |

PRILOGA V Dodatne kvote za izoglukozo iz člena 55(2)

(v tonah)

Države članice | Dodatna kvota | |

Italija | 60 000 |

Litva | 8 000 |

Švedska | 35 000 |

PRILOGA VIPODROBNA PRAVILA O PRENOSU KVOT SLADKORJA ALI IZOGLUKOZEV SKLADU S ČLENOM 57

Točka I

V tej prilogi:

a) "združitev podjetij" pomeni povezavo dveh ali več podjetij v eno samo podjetje;

b) "prenos podjetja" prenos ali prevzem premoženja enega podjetja, kateremu so bile dodeljene kvote, na eno ali več podjetij;

c) "prenos tovarne" prenos lastništva tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za izdelavo zadevnega proizvoda, na eno ali več podjetij, česar posledica je delni ali popolni prevzem proizvodnje podjetja, ki prenaša lastništvo;

d) "zakup tovarne" zakupno pogodbo tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za proizvodnjo sladkorja, sklenjeno za najmanj tri zaporedna tržna leta, pri čemer stranke soglašajo, da ne bo prekinjena pred koncem tretjega tržnega leta, s podjetjem, ki ima sedež v isti državi članici kakor zadevna tovarna, če se podjetje, ki je zakupilo zadevno tovarno, po uveljavitvi zakupa lahko šteje kot podjetje, ki proizvaja izključno sladkor glede na svojo celotno proizvodnjo.

Točka II

1. Brez poseganja v odstavek 2 se pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo sladkorja ali prenosu tovarn za proizvodnjo sladkorja kvote prilagodijo na naslednje načine:

a) pri združitvi podjetij za proizvodnjo sladkorja države članice dodelijo podjetju, nastalemu kot rezultat združitve, kvoto, ki je enaka vsoti kvot, ki so bile dodeljene zadevnim podjetjem za proizvodnjo sladkorja pred združitvijo;

b) pri prenosu podjetja za proizvodnjo sladkorja države članice dodelijo kvoto prenesenega podjetja prevzemnemu podjetju za proizvodnjo sladkorja; če gre za več prevzemnih podjetij, se kvota dodeli sorazmerno z obsegom proizvodnje sladkorja, ki jo je prevzelo vsako podjetje;

c) pri prenosu tovarne za proizvodnjo sladkorja države članice znižajo kvoto podjetja, ki prenaša lastništvo tovarne, in poviša kvoto podjetja ali podjetij za proizvodnjo sladkorja, ki zadevno tovarno kupuje oziroma kupujejo, v višini odštete količine, sorazmerno z obsegom prevzete proizvodnje.

2. Če več pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa, na katere neposredno vpliva eden izmed postopkov iz odstavka 1, izrecno izrazijo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ni udeleženo pri teh postopkih, lahko država članica dodeli kvoto na osnovi obsega proizvodnje, ki ga prevzame podjetje, kateremu nameravajo pridelovalci dobavljati sladkorno peso ali sladkorni trs.

3. Pri zapiranju, v okoliščinah, ki ne ustrezajo okoliščinam iz odstavka 1:

a) podjetja za proizvodnjo sladkorja,

b) ene ali več tovarn podjetja za proizvodnjo sladkorja,

lahko država članica dodeli del kvot, povezanih z zapiranjem, enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja.

Tudi v primeru iz točke b) predhodnega pododstavka, če nekateri od zadevnih pridelovalcev izrecno izrazijo svojo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa določenemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica dodeli delež kvot, ki ustrezajo zadevni sladkorni pesi in sladkornemu trsu, podjetju, ki mu nameravajo dobavljati zadevne proizvode.

4. Pri sklicevanju na odstopanje iz člena 47(6) lahko zadevna država članica od zadevnih pridelovalcev sladkorne pese in od podjetij za proizvodnjo sladkorja zahteva, da v svoje panožne sporazume vključijo posebne klavzule, ki omogočijo državi članici uporabo odstavkov 2 in 3 te točke.

5. Pri zakupu tovarne, pripadajoče podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica zmanjša kvote podjetja, ki daje tovarno v zakup, in dodeli del, za katerega je bila zmanjšana kvota, tistemu podjetju, ki je vzelo tovarno v zakup, da bi v njej proizvajalo sladkor.

Če je zakupna pogodba prekinjena v treh tržnih letih iz točke I d), država članica retroaktivno razveljavi prilagoditev kvot iz prvega pododstavka od dne, ko je začel veljati zakup. Če se zakupna pogodba prekine zaradi višje sile, država članica ni zavezana, da razveljavi prilagoditev.

6. Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne more več zagotoviti, da bo izpolnjevalo obveznosti do pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa skladno z zakonodajo Skupnosti, in če je to preveril pristojni organ zadevne države članice, lahko država članica za eno ali več tržnih let dodeli del zadevnih kvot enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja, sorazmerno z obsegom proizvodnje, ki jo prevzemajo.

7. Če država članica odobri podjetju za proizvodnjo sladkorja cenovna in prodajna jamstva za predelavo sladkorne pese v etilni alkohol, lahko država članica v dogovoru z navedenim podjetjem in zadevnimi pridelovalci sladkorne pese za eno ali več tržnih let dodeli celo ali del kvote za proizvodnjo sladkorja enemu ali več drugim podjetjem.

Točka III

Pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo izoglukoze ali prenosu tovarne za proizvodnjo izoglukoze lahko države članice dodelijo zadevne kvote za proizvodnjo izoglukoze enemu ali več drugih podjetij, ne glede na to, ali imajo proizvodno kvoto ali ne.

Točka IV

Ukrepi, sprejeti v skladu s točkama II in III, začnejo učinkovati le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) upoštevajo se interesi vseh zadevnih strank;

b) zadevna država članica meni, da bodo ukrepi najverjetneje izboljšali strukturo sektorjev za pridelavo sladkorne pese, sladkornega trsa in proizvodnjo sladkorja;

c) ukrepi zadevajo podjetja s sedežem na istem ozemlju, za katero je v Prilogi IV določena kvota.

Točka V

Če pride do združitve ali prenosa med 1. oktobrom in 30. aprilom naslednjega leta, začnejo ukrepi iz točk II in III učinkovati v tekočem tržnem letu.

Če pride do združitve ali prenosa med 1. majem in 30. septembrom istega leta, začnejo ukrepi iz točk II in III učinkovati v naslednjem tržnem letu.

Točka VI

Če se uporabi člen 56(3), države članice dodelijo prilagojene kvote najpozneje do konca februarja, tako da se uporabijo v naslednjem tržnem letu.

Točka VII

Če se uporabita točki II in III, države članice obvestijo Komisijo o prilagojenih kvotah najpozneje v 15 dneh po preteku obdobij iz točke V.

PRILOGA VIINACIONALNE KVOTE IN KOLIČINE REZERV ZA PRESTRUKTURIRANJEiz člena 63

1. Nacionalne kvote

Država članica | Količine, tone |

Belgija | 3 360 087,000 |

Bolgarija | 979 000,000 |

Češka | 2 737 931,000 |

Danska | 4 522 176,000 |

Nemčija | 28 282 788,000 |

Estonija | 646 368,000 |

Grčija | 820 513,000 |

Španija | 6 116 950,000 |

Francija | 24 599 335,000 |

Irska | 5 395 764,000 |

Italija | 10 530 060,000 |

Ciper | 145 200,000 |

Latvija | 728 648,000 |

Litva | 1 704 839,000 |

Luksemburg | 273 084,000 |

Madžarska | 1 990 060,000 |

Malta | 48 698,000 |

Nizozemska | 11 240 814,000 |

Avstrija | 2 790 642,000 |

Poljska | 8 980 143,000 |

Portugalska | 1 948 550,000 |

Romunija | 3 057 000,000 |

Slovenija | 576 638,000 |

Slovaška | 1 040 788,000 |

Finska | 2 443 069,324 |

Švedska | 3 352 545,000 |

Združeno kraljestvo | 14 828 597,000 |

2. Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje

Država članica | Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje, tone |

Bolgarija | 39 180 |

Romunija | 188 400 |

PRILOGA VIIIREFERENČNA VSEBNOST MAŠČOB iz člena 67

Država članica | Referenčna vsebnost maščob (g/kg) |

Belgija | 36,91 |

Bolgarija | 39,10 |

Češka | 42,10 |

Danska | 43,68 |

Nemčija | 40,11 |

Estonija | 43,10 |

Grčija | 36,10 |

Španija | 36,37 |

Francija | 39,48 |

Irska | 35,81 |

Italija | 36,88 |

Ciper | 34,60 |

Latvija | 40,70 |

Litva | 39,90 |

Luksemburg | 39,17 |

Madžarska | 38,50 |

Nizozemska | 42,36 |

Avstrija | 40,30 |

Poljska | 39,00 |

Portugalska | 37,30 |

Romunija | 35,93 |

Slovenija | 41,30 |

Slovaška | 37,10 |

Finska | 43,40 |

Švedska | 43,40 |

Združeno kraljestvo | 39,70 |

PRILOGA IX

A. Razdelitev maksimalnih zajamčenih količin med državami članicami iz člena 91(1):

Belgija | 13 800 |

Bolgarija | 13 |

Češka | 1 923 |

Nemčija | 300 |

Estonija | 30 |

Španija | 50 |

Francija | 55 800 |

Latvija | 360 |

Litva | 2263 |

Nizozemska | 4800 |

Avstrija | 150 |

Poljska | 924 |

Portugalska | 50 |

Romunija | 42 |

Slovaška | 73 |

Finska | 200 |

Švedska | 50 |

Združeno kraljestvo | 50 |

B. Razdelitev maksimalnih zajamčenih količin med državami članicami iz člena 86:

Belgijsko-luksemburška gospodarska unija (BLEU) | 8 000 |

Češka | 27 942 |

Danska | 334 000 |

Nemčija | 421 000 |

Grčija | 37 500 |

Španija | 1 325 000 |

Francija | 1 605 000 |

Irska | 5 000 |

Italija | 685 000 |

Litva | 650 |

Madžarska | 49 593 |

Nizozemska | 285 000 |

Avstrija | 4 400 |

Poljska | 13 538 |

Portugalska | 30 000 |

Slovaška | 13 100 |

Finska | 3 000 |

Švedska | 11 000 |

Združeno kraljestvo | 102 000 |

PRILOGA X OPREDELITVE IN OZNAČEVANJE V ZVEZI Z MLEKOM IN MLEČNIMI IZDELKI iz člena 110(1)

I. Opredelitev:

V tej prilogi:

a) "trženje" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, prodaje, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja na trg;

b) "označevanje" pomeni ime, ki se uporablja na vseh stopnjah trženja.

II. Uporaba izraza "mleko"

1. Izraz "mleko" pomeni izključno običajni izloček prsnih žlez, pridobljen z eno ali več molžami brez kakršnega koli dodajanja ali odvzemanja.

Vendar se izraz "mleko" lahko uporabi:

a) za mleko, ki je obdelano tako, da se njegova sestava ne spremeni, ali za mleko, katerega vsebnost maščobe je standardizirana po členu 110(2) v povezavi s Prilogo XI;

b) v povezavi z besedo ali besedami, ki poimenujejo vrsto, stopnjo, izvor in/ali predvideno uporabo takega mleka ali za opis fizične obdelave ali spreminjanja sestave mleka, pod pogojem, da je sprememba omejena na dodajanje in/ali odvzem naravnih mlečnih sestavin.

2. Za namen te Priloge "mlečni izdelki" pomeni izdelke, pridobljene izključno iz mleka, pri čemer se razume, da se smejo dodati snovi, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo pod pogojem, da se te snovi ne uporabljajo za delno ali popolno nadomeščanje katere koli sestavine mleka.

Izključno za mlečne izdelke se pridržijo:

a) naslednje oznake:

i) sirotka

ii) smetana

iii) maslo

iv) pinjenec

v) masleno olje

vi) kazeini

vii) anhidridna mlečna maščoba (AMF)

viii) sir

ix) jogurt

x) kefir

xi) kumis

xii) viili/fil

xiii) smetana

xiv) fil;

b) oznake ali imena v smislu člena 5 Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanaša na označevanje, predstavitev in oglaševanje prehrambenih izdelkov [67], ki se dejansko uporabljajo za mlečne izdelke.

3. Izraz "mleko" in in poimenovanja, ki se uporabljajo za mlečne proizvode, se lahko uporabijo v povezavi z besedo ali besedami, ki poimenujejo sestavljene izdelke, pri katerih noben del ne prevzame in tudi ni namenjen, da bi prevzel, katerokoli sestavino mleka in pri katerih je mleko ali mlečni proizvod bistveni del tako glede kakovosti kot značilnosti proizvoda.

4. Navede se poreklo mleka in mlečnih izdelkov, ki ga določi Komisija, če ni kravje.

III. Uporaba poimenovanj v zvezi s konkurenčnimi izdelki

1. Poimenovanja iz točke II te priloge se ne smejo uporabljati za noben proizvod, razen za tiste, ki so navedeni v tej točki.

Vseeno pa ta določba ne velja za poimenovanje proizvodov, katerih prava narava je jasna iz uveljavljene uporabe in/ali, kadar se poimenovanje očitno uporabi za opis značilne lastnosti proizvoda.

2. V zvezi z izdelki razen tistih, navedenih v točki II te priloge, se ne smejo uporabiti nalepke, trgovinski dokumenti, reklamni material ali kakršnakoli oblika oglaševanja, kot je opredeljeno v členu 2(1) Direktive Sveta 84/450/EGS z dne 10. septembra 1984 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju[68], ki navajajo, nakazujejo ali namigujejo, da je proizvod mlečni proizvod.

Vendar se v zvezi s proizvodom, ki vsebuje mleko ali mlečne izdelke, poimenovanje "mleko" ali poimenovanja, navedena v drugem pododstavku točke II(2) te priloge, sme uporabiti samo za opis osnovnih surovin in naštevanje sestavin v skladu z Direktivo 2000/13/ES.

IV. Seznam izdelkov; komunikacije

1. Države članice Komisiji dajo na razpolago okvirni seznam izdelkov, za katere štejejo, da na njihovem ozemlju ustrezajo izdelkom iz drugega pododstavka točke III(1) te priloge.

Po potrebi države članice seznam naknadno dopolnijo in o tem obvestijo Komisijo.

2. Vsako leto do 1. oktobra države članice poročajo Komisiji o razvoju trga mlečnih izdelkov in konkurenčnih izdelkov v smislu izvajanja te priloge, tako da ima Komisija možnost poročati Svetu do 1. marca naslednjega leta.

PRILOGA XITRŽENJE MLEKA ZA PREHRANO LJUDIiz člena 110(2)

I. Opredelitve

V tej prilogi:

a) „surovo mleko“ je proizvod mlečne žleze, dobljen z molžo ene ali več krav;

b) "konzumno mleko" pomeni proizvode, navedene v točki III, namenjene za dobavo potrošniku brez nadaljnje predelave;

c) "vsebnost maščobe" je masni delež mlečne maščobe v mleku, izražen v odstotkih;

d) "vsebnost beljakovin" je masni delež beljakovin v mleku, ki se dobi z množenjem s 6,38 skupne vsebnosti dušika v odstotkih.

II. Dostava ali prodaja končnemu potrošniku

1. Končnemu potrošniku se lahko brez predelave dobavlja ali prodaja samo mleko, ki izpolnjuje zahteve, predpisane za konzumno mleko, neposredno ali s posredovanjem restavracij, bolnic, menz ali drugih podobnih masovnih oskrbovalcev.

2. Imena pod katerimi se proizvodi prodajajo, ki se uporabljajo za te proizvode, so poimenovanja podana v točki III te priloge. Ta poimenovanja se uporabljajo samo za proizvode, omenjene v tej točki, kar ne vpliva na njihovo uporabo v sestavljenih imenih pod katerimi se proizvodi prodajajo.

3. Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje potrošnikov o naravi in sestavi teh proizvodov, kadar lahko pomanjkanje teh informacij povzroči zmedo.

III. Konzumno mleko

1. Za konzumno mleko se štejejo naslednji proizvodi:

a) surovo mleko: mleko, ki ni bilo segreto na temperaturo višjo od 40 °C ali obdelano po postopku z enakim učinkom;

b) polnomastno mleko: toplotno obdelano mleko, ki glede na vsebnost maščobe izpolnjuje eno od naslednjih zahtev:

i) standardizirano polnomastno mleko: mleko z vsebnostjo maščobe najmanj 3,50% (m/m). Vendar lahko države članice predvidijo dodatno kategorijo polnega mleka z vsebnostjo maščobe 4,00% (m/m) ali več,

ii) nestandardizirano polnomastno mleko mleko z vsebnostjo maščobe, kakršno je imelo ob molži in pri katerem po molži vsebnost maščobe ni bila spremenjena z dodajanjem, z odvzemanjem maščobe ali z mešanjem mleka, katerega naravna vsebnost maščobe je bila spremenjena. Vsebnost maščobe mora biti najmanj 3,50% (m/m);

c) pol posneto mleko: toplotno obdelano mleko, katerega vsebnost maščobe znaša najmanj 1,50% (m/m) in največ 1,80% (m/m);

d) posneto mleko: toplotno obdelano mleko, katerega vsebnost maščobe znaša največ 0,50% (m/m).

2. Ne da bi to vplivalo na točko b) ii) odstavka 1, se dopuščajo samo naslednje spremembe:

a) naravna vsebnost maščobe se lahko spremeni z odvzemanjem ali dodajanjem smetane ali z dodajanjem polnega mleka, pol posnetega mleka ali posnetega mleka;

b) lahko se dodajo mlečne beljakovine, katerih vsebnost znaša najmanj 3,5 % (m/m), mineralne soli ali vitamini;

c) zmanjša se lahko vsebnost laktoze z njeno pretvorbo v glukozo in galaktozo.

Spremembe v sestavi mleka, omenjene pod točkami b) in c), se dopuščajo samo, če so neizbrisno navedene na embalaži proizvoda, tako da se lahko vidi in bere. Vendar taka navedba ne odpravlja obveznosti v zvezi z označevanjem hranilne vrednosti, ki ga predpisuje Direktiva Sveta 90/496/EGS z dne 24. septembra 1990 o označevanju hranilne vrednosti za živila[69]. Kjer se dodajo beljakovine, mora biti vsebnost beljakovin obogatenega mleka 3,8% (m/m) ali več.

Seveda lahko države članice omejijo ali prepovedo spremembe sestave mleka, omenjene v točkah b) in c).

3. Konzumno mleko

a) ima zmrziščno točko blizu povprečne zmrziščne točke surovega mleka, registrirane v območju izvora zbranega konzumnega mleka;

b) ima maso najmanj 1 028 gramov na liter mleka z vsebnostjo 3,5% (m/m) maščobe pri temperaturi 20° C, ali enakovredno maso na liter pri mleku, ki ima drugačno vsebnost maščobe;

c) vsebuje najmanj 2,9% (m/m) beljakovin pri mleku z vsebnostjo 3,5% (m/m) maščobe ali ekvivalentno koncentracijo v primeru mleka, ki ima drugačno vsebnost maščobe.

IV. Uvoženi proizvodi

Proizvodi, uvoženi v Skupnost za prodajo kot konzumno mleko, morajo biti v skladu s to uredbo.

V. Uporablja se Direktiva 2000/13/ES, še posebej v zvezi z državnimi določbami o označevanju konzumnega mleka.

VI. Nadzor in kazni ter poročanje o njih

Brez poseganja v posebne določbe, ki bi jih Komisija lahko sprejela v skladu s členom 187 te Uredbe, države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za spremljanje uporabe te uredbe, kaznovanje kršitev in preprečevanje in zatiranje prevar.

Ti ukrepi in vse morebitne spremembe s sporočijo Komisiji v mesecu, ki sledi njihovemu sprejemu.

PRILOGA XIISTANDARDI, KI SE UPORABLJAJO ZA MAZAVE MAŠČOBEiz člena 111

I. Prodajne označbe

1. Proizvodi iz člena 111 se ne dobavijo ali prepustijo brez predelave končnemu uporabniku neposredno ali prek restavracij, bolnišnic, menz ali podobnih obratov, dokler ne izpolnijo pogojev iz dodatka.

2. Prodajne označbe teh proizvodov so določene v dodatku brez poseganja v točko II(2) ali točko IV te priloge.

Prodajne označbe v prilogi so rezervirane za proizvode, ki so v njej opredeljeni.

Ta odstavek pa se uporablja za:

a) oznake proizvodov, katerih prava narava je jasno razvidna iz tradicionalne uporabe in/ali kadar se oznake jasno uporabljajo za opis značilne kakovosti izdelka,

b) zgoščene proizvode (maslo, margarina, mešanice) z vsebnostjo maščobe 90% ali več.

II. Etiketiranje in predstavitev

1. Poleg pravil, določenih v Direktivi 2000/13/ES, je treba navesti naslednji podatek pri etiketiranju in predstavitvi proizvodov iz točke I(1) te priloge:

a) prodajna označba, kakor je določena v dodatku;

b) celoten masni odstotek vsebnosti maščobe pri proizvodnji proizvodov iz dodatka;

c) vsebnost rastlinske, mlečne ali druge živalske maščobe v padajočem vrstnem redu po utežni pomembnosti v odstotkih po celotnem masnem odstotku pri proizvodnji sestavljenih maščob iz Dela C dodatka;

d) odstotek vsebnosti soli mora biti zlasti čitljivo naveden v seznam sestavin za proizvode iz Priloge.

2. Ne glede na odstavek 1(a) se lahko prodajni označbi "minarine" in "halvarine" uporabita za proizvode iz točke 3 Dela B Priloge.

3. Prodajna označba iz točke a) odstavka 1 se lahko uporabi skupaj z enim ali več izrazi, ki opredelijo rastlinske in/ali živalske vrste, iz katerih izvirajo proizvodi, ali nameravano uporabo proizvodov, kakor tudi z drugimi izrazi v zvezi s proizvodnimi metodami, kolikor ti izrazi niso v nasprotju z drugimi določbami Skupnosti, zlasti Uredbo Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o kmetijskih proizvodih in živilih kot tradicionalnih zajamčenih specialitetah[70].

Navedbe geografskega porekla se tudi lahko uporabijo ob upoštevanju določb Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih navedb in označb poreekla za kmetijske proizvode in živila[71].

4. Izraz "rastlinski" se lahko uporabi skupaj s prodajno označbo v delu B dodatka pod pogojem, da izdelek vsebuje samo maščobo rastlinskega izvora s toleranco 2% vsebnosti maščobe za živalsko maščobo. Ta toleranca se uporablja tudi tam, kjer so sklici na rastlinske vrste.

5. Podatki iz odstavkov 1, 2, in 3 morajo biti razumljivi in označeni na vidnem mestu tako, da so dobro vidni, čitljivi in neizbrisni.

6. Komisija lahko za nekatere oblike oglaševanja uvede posebne ukrepe v zvezi s podatki iz točk a) in b) odstavka 1.

III. Terminologija

1. Izraz "tradicionalni" se lahko uporabi skupaj z imenom "maslo" iz točke 1 dela A dodatka, kadar je izdelek pridobljen neposredno iz mleka ali smetane.

V tej točki pomeni "smetana" izdelek, pridobljen iz mleka v obliki emulzije vrste olje v vodi z vsebnostjo mlečne maščobe vsaj 10%.

2. Izrazi za proizvode iz dodatka, ki navajajo, pomenijo ali kažejo na vsebnost maščobe razen na tisto, navedeno v dodatku, so prepovedani.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 in dodatno se:

a) izraz "manj maščob" lahko uporabi za proizvode iz dodatka, ki vsebujejo več kot 41%, a ne več kot 62% maščobe;

b) izraz "malo maščob" ali "lahko" lahko uporabi za proizvode iz dodatka, ki vsebujejo 41% ali manj maščobe.

Izraz "manj maščob" in izraza "malo maščob" ali "lahko" lahko nadomestijo izraze "tričetrtmastno" ali "polmastno", uporabljene v dodatku.

IV. Nacionalni predpisi

1. Z upoštevanjem določb te priloge lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise, ki določajo različne ravni kakovosti. Taki predpisi omogočajo, da se te ravni kakovosti lahko ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične značilnosti proizvodov in njihovo fizično in mikrobiološko stabilnost.

Države članice, ki uporabijo to izbiro, zagotovijo, da lahko proizvodi drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena s temi predpisi, pod nediskriminacijskimi pogoji uporabijo izraze, ki zaradi teh uredb navajajo, da izpolnjujejo ta merila.

2. Prodajne označbe iz točke II(1)(a) se lahko dopolnijo z navedbo ravni kakovosti, ki je posebna za zadevni proizvod.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo izvajanje preverjanja uporabe vseh meril iz drugega pododstavka odstavka 1 za določitev ravni kakovosti. Redna in pogosta preverjanja zajemajo vse do končnega izdelka in jih morajo izvajati ena ali več oseb javnega prava, ki jih določi država članica, ali odobreni organ, ki ga nadzoruje država članica. Države članice predložijo Komisiji seznam organov, ki so jih določile.

V. Uvoženi izdelki

Proizvodi, uvoženi v Skupnost morajo biti v skladu z določbami iz te priloge v primerih iz točke I (1) te priloge.

VI. Kazni

Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 187 te uredbe države članice določijo učinkovite kazni, ki se uvedejo v primeru kršitve določb člena 111 in te priloge in, kjer je to primerno, ustrezne nacionalne ukrepe za njeno izvrševanje ter o njih obvestijo Komisijo.

Dodatek k Prilogi XII

Skupina maščob | Prodajne oznake | Skupine izdelkov |

Opredelitve | Dodaten opis kategorije z navedbo % vsebnosti maščobe na težo |

A. Mlečne maščobe Maščobe, sestavljene iz rastlinskih in/ali živalskih proizvodov Proizvodi v obliki trdne, voljne emulzije pretežno vrste voda v olju, pridobljeni izključno iz mleka in/ali nekaterih mlečnih izdelkov, pri katerih je maščoba bistvena vrednostna sestavina. Vendar se lahko dodajo druge snovi, potrebne za njihovo izdelavo, če navedene snovi niso uporabljene za namene zamenjave mlečnih sestavin deloma ali v celoti. | 1. Maslo | Izdelek z vsebnostjo maščobe ne več kot 80% vendar manj kot 90%, najvišjo vsebnostjo vode 16% in najvišjo vsebnostjo 2% suhe snovi mleka brez maščobe. |

2. 2.Tričetrtmastno maslo | Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 60%, vendar ne več kot 62%. |

3. Polmastno maslo (**) | Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 39%, vendar ne več kot 41%. |

4. Mlečni namaz X% | Izdelek z naslednjimi vsebnostmi mlečne maščobe: – manj kot 39%; – več kot 41% in manj kot 60%, – več kot 62% in manj kot 80%. |

(*) ustreza 'smør 60' v danščini. (**) ustreza 'smør 40' v danščini. |

Skupina maščob | Ime naravne mineralne vode za prodajo | Skupine izdelkov |

Opredelitve | Dodaten opis kategorije z navedbo % vsebnosti maščobe na težo |

B. Maščobe Proizvodi v obliki trdne, voljne emulzije, pretežno vrste voda v olju, pridobljenih iz trdnih in/ali tekočih rastlinskih in/ali živalskih maščob primernih za prehrano ljudi, z vsebnostjo mlečne maščobe največ 3% ali vsebnostjo maščobe. | 1. 1. Margarina | Mastni namazi X % Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 80% vendar manj kot 90%. |

2. Tričetrtmastna margarina (*) | Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 60% vendar ne več kot 62%. |

3. Polmastna margarina (**) | Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob, z vsebnostjo maščobe ne manj kot 39% vendar ne več kot 41%. |

4. Mastni namazi X% | Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z naslednjo vsebnostjo: – manj kot 39%; – več kot 41% in manj kot 60%, – več kot 62% in manj kot 80%. |

(*) ustreza 'margarine 60' v danščini. (**) ustreza 'margarine 40' v danščini. |

Skupina maščob | Prodajne oznake | Skupine izdelkov |

Opredelitve | Dodaten opis kategorije z navedbo % vsebnosti maščobe na težo |

C. Maščobe, sestavljene iz rastlinskih in/ali živalskih proizvodov | 1. Mešanica | Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 80 % vendar manj kot 90 % |

2. Tričetrtmastna mešanica | Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 60% vendar ne več kot 62%. |

3. Polmastna mešanica (**) | Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 39% vendar ne več kot 41%. |

4. Mešani namaz X% | Izdelek, pridobljen iz zmesi rastlinskih in/ali živalskih maščob z naslednjo vsebnostjo maščob: – manj kot 39%; – več kot 41% in manj kot 60%, – več kot 62% in manj kot 80%. |

(*) ustreza 'blandingsprodukt 60' v danščini. (**) ustreza 'blandingsprodukt 40' v danščini. |

Opomba: Sestavina mlečne maščobe izdelkov iz tega dodatka se lahko spremeni le s fizičnimi postopki.

PRILOGA XIIIOPISI IN OPREDELITVE OLJČNEGA OLJA IN OLJA IZ OLJČNIH TROPINiz člena 113

1. DEVIŠKA OLJČNA OLJA

Olja, pridobljena iz plodov oljk izključno z mehanskimi ali drugimi fizikalnimi sredstvi, ki ne povzročijo sprememb olja, niso bila drugače obdelana, razen oprana, prelita, centrifugirana ali filtrirana, razen olj, pridobljenih z uporabo topil ali pripomočkov s kemičnim ali biokemičnim delovanjem ali s postopkom reesterifikacije ter kakršnih koli mešanic z drugimi vrstami olja.

Deviška oljčna olja so razvrščena in opisana izključno na naslednji način:

a) ekstra deviško oljčno olje

Deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 0,8 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

b) Deviško oljčno olje

Deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 2 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

c) lampantno oljčno olje

Deviško oljčno olje, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 2 g na 100 g in/ali druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

2. RAFINIRANO OLJČNO OLJE

Oljčno olje, pridobljeno z rafiniranjem deviškega oljčnega olja, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 0,3 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

3. OLJČNO OLJE – MEŠANICA RAFINIRANEGA OLJČNEGA OLJA IN DEVIŠKIH OLJČNIH OLJ

Oljčno olje, pridobljeno z mešanjem rafiniranega deviškega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja razen oljčnega olja lampante, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

4. SUROVO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

Olje, ki je pridobljeno iz oljčnih tropin z obdelavo s topili ali fizičnimi sredstvi, ali olje, ki ustreza oljčnemu olju lampante, razen nekaterih opredeljenih značilnosti, in je skladno z drugimi značilnostmi, določenimi za to kategorijo; izključeno je olje, pridobljeno z reesterifikacijo, in mešanice z drugimi vrstami olja.

5. RAFINIRANO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

Olje, ki je pridobljeno z rafiniranjem olja iz oljčnih tropin in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 0,3 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

6. OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

Olje, ki je pridobljeno z mešanjem rafiniranega olja iz oljčnih tropin in deviškega oljčnega olja, razen oljčnega olja lampante, in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.

PRILOGA XIVUVOZNE DAJATVE ZA RIŽEVE IZDELKEiz členov 131 in 133

1. Uvozne dajatve za oluščeni riž

a) 30 EUR na tono v naslednjih primerih:

aa) če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v celotnem pravkar končanem tržnem letu, ni dosegel letne referenčne količine iz prvega pododstavka odstavka 3, zmanjšane za 15 %;

bb) če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v prvih šestih mesecih tržnega leta, ni dosegel delne referenčne količine iz drugega pododstavka odstavka 3, zmanjšane za 15 %;

b) 42,5 EUR na tono v naslednjih primerih:

aa) če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v celotnem pravkar končanem tržnem letu, presega letno referenčno količino iz prvega pododstavka odstavka 3, zmanjšano za 15 %, in ne presega te letne referenčne količine, povečane za 15 %;

bb) če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v prvih šestih mesecih tržnega leta, presega delno referenčno količino iz drugega pododstavka odstavka 3, zmanjšano za 15 %, in ne presega te delne referenčne količine, povečane za 15 %;

c) 65 EUR na tono v naslednjih primerih:

aa) če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v celotnem pravkar končanem tržnem letu, presega letno referenčno količino iz prvega pododstavka odstavka 3, povečano za 15 %;

bb)– če je ugotovljeno, da uvoz oluščenega riža, izveden v prvih šestih mesecih tržnega leta, presega delno referenčno količino iz drugega pododstavka odstavka 3, povečano za 15 %.

2. Uvozne dajatve za brušeni riž

a) 175 EUR na tono v naslednjih primerih:

aa) če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in brušenega riža, izveden v celotnem pravkar končanem tržnem letu, presega 387 743 ton;

bb) če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in brušenega riža, izveden v prvih šestih mesecih tržnega leta, presega 182 239 ton;

b) 145 EUR na tono v naslednjih primerih:

aa) če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in brušenega riža, izveden v celotnem pravkar končanem tržnem letu, ne presega 387 743 ton;

bb) če je ugotovljeno, da uvoz manj brušenega in brušenega riža, izveden v prvih šestih mesecih tržnega leta, ne presega 182 239 ton.

PRILOGA XV SORTE RIŽA BASMATI iz člena 132

Basmati 217

Basmati 370

Basmati 386

Kernel (Basmati)

Pusa Basmati

Ranbir Basmati

Super Basmati

Taraori Basmati (HBC-19)

Tip-3 (Dehradun)

PRILOGA XVI DRŽAVE IZ ČLENOV 147(3) IN 148(1)(b) TER TOČKE 12 DELA II PRILOGE III

Barbados

Belize

Slonokoščena obala

Republika Kongo

Fidži

Gvajana

Indija

Jamajka

Kenija

Madagaskar

Malavi

Mauricius

Mozambik

Saint Kitts in Nevis – Angvila

Surinam

Svazi

Tanzanija

Trinidad in Tobago

Uganda

Zambija

Zimbabve

PRILOGA XVIISEZNAM BLAGAiz člena 23(a)(ii) in oddelka II poglavja III dela III

Del I: Žita

Oznaka KN | Poimenovanje |

ex 0403 | Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav: |

0403 10 | - Jogurt: |

0403 10 51 do 0403 10 99 | - - Aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav |

0403 90 | - drugo: |

0403 90 71 do 0403 90 99 | - - Aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav |

ex 0710 | Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |

0710 40 00 | - Sladka koruza |

ex 0711 | Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano: |

0711 90 30 | - - - Sladka koruza |

ex 1704 | Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebuje kakava, razen ekstrakta sladke koreninice iz podštevilke 1704 90 10 |

1806 | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav |

ex 1901 | Sladni ekstarkt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |

1901 10 00 | - Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno |

1901 20 00 | - Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905 |

1901 90 | - drugo: |

1901 90 11 do 1901 90 19 | - - ekstrakt slada |

- - drugo: |

1901 90 99 | - - - drugo |

ex 1902 | Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen: |

- nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene: |

1902 11 00 | - - ki vsebujejo jajca |

1902 19 | - - drugo |

ex 1902 20 | - Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene: |

- - drugo: |

1902 20 91 | - - - kuhane |

1902 20 99 | - - - drugo |

1902 30 | - Druge testenine |

1902 40 | - Kuskus: |

1903 00 00 | Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno |

1904 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |

1905 | Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki |

ex 2001 | Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |

- drugo: |

2001 90 30 | - - Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

2001 90 40 | - - Jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba |

ex 2004 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006: |

- krompir: |

- - drugo: |

2004 10 91 | - - - v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

- Druge vrtnine in mešanice vrtnin: |

2004 90 10 | - - Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

ex 2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006: |

- krompir: |

2005 20 10 | - - v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

2005 80 00 | - Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

ex 2008 | Sadje,oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |

- drugo, vključno z mešanicami, razen tistih pod kodo KN 2008 19 |

- - drugo: |

- - - ki ne vsebuje dodanega alkohola: |

- - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja: |

2008 99 85 | - - - - - koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata) |

2008 99 91 | - - - - - jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas.% ali več škroba |

ex 2101 | Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja, mate čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njhovi ekstrakti, esence in koncentrati: |

- - Pripravki na osnovi ekstraktov, esenc ali kavinega koncentrata ali na osnovi kave: |

2101 12 98 | - - - drugo |

2101 20 | - ekstrakti, esence ali koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja: |

2101 20 98 | - - - drugo |

2101 30 | Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: |

- - pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki: |

2101 30 19 | - - - drugo |

- - ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugi praženi kavni nadomestki: |

2101 30 99 | - - - drugo |

ex 2102 | Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tar. št. 3002) pripravljeni pecilni praški: |

- Aktivni kvas |

2102 10 31 in 2102 10 39 | - - pekovski kvas: |

2105 00 | Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne |

ex 2106 | Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |

- drugo: |

- - drugo: |

2106 90 92 | - - - ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas.% mlečnih maščob, 5 mas.% saharoze ali izoglukoze, 5 mas.% glukoze ali škroba |

2106 90 98 | - - - drugo |

2202 | Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tar. št. 2009 |

2205 | Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali drugimi snovmi |

ex 2208 | Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače: |

- viski: |

2208 30 32 do 2208 30 88 | - - razen viski bourbon |

2208 50 | - Gin in brinjevec |

2208 60 | - Vodka |

2208 70 | - Likerji in krepilne pijače |

- drugo: |

- - Druga žganja in druge alkoholne pijače v embalaži s prostornino: |

- - - do vključno 2 litra: |

2208 90 41 | - - - - Ouzo |

- - - - drugo: |

- - - - - žganja (razen likerjev): |

- - - - - - drugo: |

2208 90 52 | - - - - - - - Korn |

2208 90 54 | - - - - - - - tekila |

2208 90 56 | - - - - - - - drugo |

2208 90 69 | - - - - - druge alkoholne pijače |

- - - več kot 2 litra: |

- - - - žganja (razen likerjev): |

2208 90 75 | - - - - - tekila |

2208 90 77 | - - - - - drugo |

2208 90 78 | - - - - druge alkoholne pijače |

2905 43 00 | manitol |

2905 44 | - - D-glucitol (sorbitol) |

ex 3302 | Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |

- za uporabo v industriji hrane in pijač: |

- - za uporabo v industriji pijač: |

- - - preparati, ki vsebujejo arome, značilne za določeno vrsto pijače: |

- - - - drugo: |

3302 10 29 | - - - - - drugo |

3505 | Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani ali esterificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov |

ex 3809 | Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |

3809 10 | - Na osnovi škrobnih snovi: |

3824 60 | - Sorbitol, razen sorbitola iz tar. podšt. 2905 44: |

Del II: Riž

Oznaka KN | Poimenovanje |

ex 0403 | Pinjenec, kislo mleko in smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali ne, aromatizirano ali ne ali z dodanim sadjem, oreščki ali kakavom ali ne: |

0403 10 | - Jogurt: |

0403 10 51 do 0403 10 99 | - - Aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav |

0403 90 | - drugo: |

0403 90 71 do 0403 90 99 | - - Aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav |

ex 1704 | Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava: |

1704 90 51 do 1704 90 99 | - - drugo |

ex 1806 | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav, razen proizvodov iz tarifnih podštevilk 1806 10, 1806 20 70, 1806 90 60, 1806 90 70 in 1806 90 90 |

ex 1901 | Sladni ekstarkt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |

1901 10 00 | - Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno |

1901 20 00 | - Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905 |

1901 90 | - drugo: |

1901 90 11 do 1901 90 19 | - - ekstrakt slada |

- - drugo: |

1901 90 99 | - - - drugo |

ex 1902 | Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen: |

1902 20 91 | - - - kuhane |

1902 20 99 | - - - drugo |

1902 30 | - Druge testenine |

1902 40 90 | - - drugo |

1904 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |

ex 1905 | Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule za farmacevtske izdelke, oblati, rižev papir in podobni izdelki: |

1905 90 20 | - - Hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi |

ex 2004 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006: |

- krompir: |

- - drugo: |

2004 10 91 | - - - v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

ex 2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006: |

- krompir: |

2005 20 10 | - - v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

ex 2101 | Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njhovi ekstrakti, esence in koncentrati: |

2101 12 | - - Pripravki na osnovi ekstraktov, esenc ali kavinega koncentrata ali na osnovi kave: |

2101 12 98 | - - - drugo |

2101 20 | - ekstrakti, esence ali koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja: |

2101 20 98 | - - - drugo |

2105 00 | Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne |

ex2106 | Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |

- drugo: |

- - drugo: |

2106 90 92 | - - - ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas.% mlečnih maščob, 5 mas.% saharoze ali izoglukoze, 5 mas.% glukoze ali škroba |

2106 90 98 | - - - drugo |

ex 3505 | Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani ali esterificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov, razen škrobov iz tar. št. 3505 10 50 |

ex 3809 | Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |

3809 10 | - Na osnovi škrobnih snovi: |

Del III: Sladkor

Oznaka KN | Poimenovanje |

ex 0403 | Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav: |

0403 10 | – jogurt: |

0403 10 51 do 0403 10 99 | – – aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav |

0403 90 | – Drugo: |

0403 90 71 do 0403 90 99 | – – aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav |

ex 0710 | Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |

0710 40 00 | – sladka koruza |

ex 0711 | Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano: |

0711 90 | – druge vrtnine; mešanice vrtnin: |

– – vrtnine: |

0711 90 30 | – – – Sladka koruza |

1702 50 00 | – Kemično čista fruktoza |

ex 1704 | Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebuje kakava, razen ekstrakta sladke koreninice iz podštevilke 1704 90 10 |

1806 | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav |

ex 1901 | Sladni ekstarkt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |

1901 10 00 | – proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno |

1901 20 00 | – mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905 |

1901 90 | – Drugo: |

– – drugo: |

1901 90 99 | – – – drugo |

ex 1902 | Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen: |

1902 20 | – polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene: |

– – drugo: |

1902 20 91 | – – – kuhane |

1902 20 99 | – – – drugo |

1902 30 | – druge testenine |

1902 40 | – kuskus: |

1902 40 90 | - - drugo |

1904 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |

ex 1905 | Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule za farmacevtske izdelke, oblati, rižev papir in podobni izdelki |

1905 10 00 | - Hrustljavi kruh |

1905 20 | - Medenjaki in podobni izdelki |

1905 31 | - - Sladki keksi |

1905 32 | - - Vaflji in oblati |

1905 40 | - Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki |

1905 90 | - Drugo: |

- - drugo: |

1905 90 45 | - - - keksi |

1905 90 55 | - - - ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni |

- - - drugo: |

1905 90 60 | - - - - z dodanimi sladili |

1905 90 90 | - - - - drugo |

ex 2001 | Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |

2001 90 | - drugo: |

2001 90 30 | - - sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

2001 90 40 | - - jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba |

ex 2004 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006: |

2004 10 | - krompir |

- - drugo |

2004 10 91 | - - - v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

2004 90 | - druge vrtnine in mešanice vrtnin: |

2004 90 10 | - - sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

ex 2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar.št.2006: |

2005 20 | - krompir: |

2005 20 10 | - - v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

2005 80 00 | - sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

ex 2101 | Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njhovi ekstrakti, esence in koncentrati: |

- ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave: |

- - pripravek na osnovi ekstraktov, esenc ali kavinega koncentrata ali na osnovi kave: |

2101 12 98 | - - - drugo: |

- ekstrakti, esence ali koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja: |

- - pripravki |

2101 20 98 | - - - drugo |

- pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: |

- - pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki: |

2101 30 19 | - - - Drugo |

- - Ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugi praženi kavni nadomestki: |

2101 30 99 | - - - Drugo |

2105 00 | Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne |

ex 2106 | Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |

2106 90 | - Drugo: |

2106 90 92 | - - - - - – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba |

2106 90 98 | - - - - - Drugo |

2202 | Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tarifno številko 2009 |

2205 | Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje |

ex 2208 | Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače: |

2208 20 | - Žganja, dobljena z destilacijo vina iz grozdja ali grozdnih tropin |

2208 50 91 do 2208 50 99 | Brinjevec |

2208 70 | - Likerji in krepilne pijače |

2208 90 41 do 2208 90 78 | - - Druga žganja in druge alkoholne pijače |

2905 43 00 | - - manitol |

2905 44 | - D-glucitol (sorbitol): |

ex 3302 | Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |

3302 10 | - za uporabo v industriji hrane in pijač |

- - za uporabo v industriji pijač: |

- - - preparati, ki vsebujejo arome, značilne za določeno vrsto pijače: |

- - - - - Drugo (z volumsko vsebnostjo alkohola, ki ne presega 0,5 %) |

3302 10 29 | - - - - - Drugo |

ex poglavje 38 | Razni kemijski proizvodi: |

3824 60 | - Sorbitol, razen sorbitola iz tar. podšt. 2905 44: |

Del IV: Mleko

Oznaka KN | Poimenovanje blaga |

ex 0405 | Maslo in druge maščobe in olja iz mleka; mlečni namazi: |

0405 20 | – mlečni namazi: |

0405 20 10 | – – z vsebnostjo maščob 39 mas.% ali več, vendar manj kot 60 mas.% maščobe |

0405 20 30 | – – z vsebnostjo maščob 60 mas.% ali več, do vključno 75 mas.% maščobe |

ex 1517 | Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tar. št. 1516: |

1517 10 | – margarina, razen tekoče margarine: |

1517 10 10 | – – ki vsebuje več kot 10 mas.% do vključno 15 mas.% mlečnih maščob |

1517 90 | – Drugo: |

1517 90 10 | – – ki vsebuje več kot 10 mas.% do vključno 15 mas.% mlečnih maščob |

ex 1704 | Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava: |

ex 1704 90 | – – drugo, brez ekstrakta sladke koreninice (likviricije), ki vsebuje 10 mas. % ali več saharoze, vendar ne vsebujejo drugih dodatkov |

ex 1806 | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav, razen kakav v prahu, sladkani samo z dodatkom saharoze iz tarifne podštevilke 1806 10 |

ex 1901 | Sladni ekstarkt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |

1901 10 00 | – Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno |

1901 20 00 | – Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905 |

1901 90 | – Drugo: |

– – Drugo: |

1901 90 99 | – – – Drugo |

ex 1902 | Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen: |

– nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene: |

1902 19 | – – drugo |

1902 20 | – Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene: |

– – drugo: |

1902 20 91 | – – – kuhane |

1902 20 99 | – – – Drugo |

1902 30 | – Druge testenine |

1902 40 | – Kuskus: |

1902 40 90 | – – drugo |

1904 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |

ex 1905 | Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule za farmacevtske izdelke, oblati, rižev papir in podobni izdelki |

1905 10 00 | Hrustljavi kruh |

1905 20 | – Medenjaki in podobni izdelki |

– Sladki biskviti; vaflji in oblati: |

1905 31 | – – Sladki keksi |

1905 32 | – – Vaflji in oblati |

1905 40 | – Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki |

1905 90 | – Drugo: |

– – Drugo: |

(…) | (…) |

1905 90 45 | – – – keksi |

1905 90 55 | – – – ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni |

– – Drugo |

1905 90 60 | – – – – z dodanimi sladili |

1905 90 90 | – – – – Drugo |

ex 2004 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006: |

2004 10 | – krompir: |

– – drugo: |

2004 10 91 | – – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

ex 2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006: |

2005 20 | – krompir: |

2005 20 10 | – v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

2105 00 | Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne |

ex 2106 | Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |

2106 90 | – drugo: |

– – drugo: |

2106 90 92 | – – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas.% mlečnih maščob, 5 mas.% saharoze ali izoglukoze, 5 mas.% glukoze ali škroba |

2106 90 98 | – – – Drugo |

ex 2202 | Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tarifno številko 2009: |

2202 90 | – drugo: |

– – druge, ki vsebujejo maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tar. št. 0401 do 0404: |

2202 90 91 | – – – do 0,2 % |

2202 90 95 | – – – 0,2 % ali več, vendar do 2 % |

2202 90 99 | – – – najmanj 2 % |

ex 2208 | Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače: |

2208 70 | – Likerji in krepilne pijače |

2208 90 | – Drugo: |

– – druge alkoholne in žgane pijače v posodah, ki držijo: |

– – – do vključno 2 litra: |

– – – – drugo: |

2208 90 69 | – – – – – druge alkoholne pijače |

– – – več kot 2 litra: |

2208 90 78 | – – – – druge alkoholne pijače |

ex 3302 | Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |

3302 10 | – za uporabo v industriji hrane in pijač: |

– – za uporabo v industriji pijač: |

3302 10 29 | – – – – – drugo |

3501 | Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila |

ex 3502 | Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati: |

3502 20 | – mlečni albumin, vključno koncentrati iz dveh ali več sirotkinih proteinov: |

– – drugo: |

3502 20 91 | – – – posušen (na primer v lističih, kosmičih, prahu) |

3502 20 99 | – – – drugo |

Del V: Jajca

Oznaka KN | Poimenovanje |

ex 0403 10 51 do ex 0403 10 99 ex 0403 90 71 do ex 0403 90 99 | Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav: |

1806 | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav |

ex 1901 | Živila iz blaga pod tarifnimi številkami 0401 do 0404, ki vsebujejo manj kot 5 mas. % kakava, računano na popolnoma razmaščeni osnovi, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu |

– nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene: |

1902 11 00 | – – ki vsebujejo jajca |

ex 1904 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita, razen koruze, v zrnu ali obliki kosmičev ali druge oblike (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki vsebujejo kakav, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu |

ex 1905 | Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule za farmacevtske izdelke, oblati, rižev papir in podobni izdelki: |

1905 20 | -– medenjaki in podobni izdelki |

1905 31 | -– sladki keksi |

1905 32 | -– vaflji in oblati |

1905 40 | -– prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki |

1905 90 | -– drugo, razen izdelkov, ki se uvrščajo med tarifne podštevilke 1905 90 10 do 1905 90 30 |

ex 2105 00 | Sladoled in druge ledene sladice s kakavom |

2208 | Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače: |

2208 70 | -– likerji |

3502 | Albumini (vključno s koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke, z vsebnostjo 80 ut. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati: |

3502 11 90 | -– -– -– Drugo, jajčni albumin, posušen |

3502 19 90 | -– -– -– Drugo, jajčni albumin |

PRILOGA XVIII TABELE UJEMANJA iz člena 196

1. Uredba (EGS) šT. 234/68

Uredba (EGS) št. 234/68 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(m) |

člen 2 | člen 51 |

člen 3–5 | člen 109 |

člen 6 | – |

člen 7 | člen 166 |

člen 8 | oddelek 1 poglavja II dela III |

člen 9 | člen 129 |

člen 10(1) | člen 123 |

člen 10(2) | člen 122 |

člen 10a | člen 153 |

člen 11 | člen 172 |

člen 12 | – |

člen 13 | člen 188 |

člen 14 | člen 188 |

člen 15 | – |

člen 16 | – |

člen 17 | – |

člen 18 | – |

2. Uredba (EGS) šT. 827/68

Uredba (EGS) št. 827/68 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(u) |

člen 2(1) | člen 129 |

člen 2(2) | člen 123 |

člen 2(3) | člen 122 |

člen 3 | člen 153 |

člen 4 | – |

prvi odstavek člena 5 | člen 172 |

drugi odstavek člena 5 | člen 175(1) |

člen 6 | člen 188 |

člen 7 | – |

člen 8 | – |

člen 9 | – |

3. Uredba (EGS) šT. 2729/75

Uredba (EGS) št. 2729/75 | ta uredba |

člen 1 | člen 143 |

člen 2(1) | člen 144 |

člen 2(2) | člen 145 |

člen 3 | člen 146 |

4. Uredba (EGS) šT. 2759/75

Uredba (EGS) št. 2759/75 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(q) |

člen 2 | člen 51 |

prva alinea prvega odstavka člena 3 | člen 28(1)(f) |

druga alinea prvega odstavka ter drugi in tretji odstavek člena 3 | – |

člen 4(1) | člen 7(1)(f) |

člen 4(2) | člen 34 |

člen 4(5) | člen 39 |

prva alinea člena 4(6) | člen 34(1) |

druga alinea člena 4(6) | člen 34(2) |

tretja alinea člena 4(6) | člen 40 |

člen 5 | – |

člen 6 | – |

člen 7(1) | – |

člen 7(2) | člen 40 |

prvi pododstavek člena 8(1) | člena 124 in 155(1) |

drugi pododstavek člena 8(1) | člena 125 in 155(2) |

tretji pododstavek člena 8(1) | členi 126, 127 in 155(2) |

člen 8(2) | člena 128 in 155(3) |

člen 9 | člen 129 |

člen 10(1)–(3) | člen 135 |

člen 10(4) | člen 137 |

člen 11(1)–(3) | člen 138 |

člen 11(4) | člen 142 |

člen 12 | člen 179(b) |

člen 13(1) | člen 156(1) |

člen 13(2) | člen 157 |

člen 13(3) in (4) | člen 158 |

člen 13(5) | člen 163 |

člen 13(6)–(10) | člen 160 |

člen 13(11) | člen 162 |

člen 13(12) | člen 163 |

člen 14 | člena 154 in 167 |

člen 15(1) | člen 123 |

člen 15(2) | člen 122 |

člen 16 | člen 153 |

člen 19 | – |

člen 20(1) | člen 41 |

člen 20(2)–(4) | člen 43 |

člen 21 | člen 172 |

člen 22 | člen 185 |

člen 24 | člen 188 |

člen 25 | – |

člen 26 | – |

člen 27 | – |

5. Uredba (EGS) šT. 2771/75

Uredba (EGS) št. 2771/75 | ta uredba |

člen 1(1) | člen 1(1)(s) |

člen 1(2) | člen 2(1) |

člen 2(1) | člen 51 |

člen 2(2) | člen 109 |

prvi pododstavek člena 3(1) | člena 124 in 155 |

drugi pododstavek člena 3(1) | člena 125 in 155(2) |

tretji pododstavek člena 3(1) | členi 126, 127 in 155(2) |

člen 3(2) | člena 128 in 155(3) |

člen 4 | člen 129 |

člen 5(1)–(3) | člen 135 |

člen 5(4) | člen 137 |

člen 6(1)–(3) | člen 138 |

člen 6(4) | člena 139 in 142 |

člen 7 | člen 179(b) |

člen 8(1) | člen 156(1) |

člen 8(2) | člen 157 |

člen 8(3) in (4) | člen 158 |

člen 8(5) | člen 163 |

člen 8(6)–(11) | člen 160 |

člen 8(12) | člen 162 |

člen 8(13) | člen 163 |

člen 9 | člen 154 |

člen 10(1) | člen 123 |

člen 10(2) | člen 122 |

člen 11 | člen 153 |

člen 13 | – |

člen 14(1) | člen 41 |

člen 14(2) in (3) | člen 43 |

člen 15 | člen 185 |

člen 16 in 17 | člen 188 |

člen 18 | – |

člen 19 | člen 172 |

člen 20 | – |

člen 21 | – |

6. Uredba (EGS) šT. 2777/75

Uredba (EGS) št. 2777/75 | ta uredba |

člen 1(1) | člen 1(1)(t) |

člen 1(2) | člen 2(1) |

člen 2(1) | člen 51 |

člen 2(2) | člen 109 |

prvi pododstavek člena 3(1) | člena 124 in 155 |

drugi pododstavek člena 3(1) | člena 125 in 155(2) |

tretji pododstavek člena 3(1) | členi 126, 127 in 155(2) |

člen 3(2) | člena 128 in 155(3) |

člen 4 | člen 129 |

člen 5(1)–(3) | člen 135 |

člen 5(4) | člen 137 |

člen 6(1)–(3) | člen 138 |

člen 6(4) | člena 139 in 142 |

člen 7 | člen 179(b) |

člen 8(1) | člen 156(1) |

člen 8(2) | člen 157 |

člen 8(3) in (4) | člen 158 |

člen 8(5) | člen 163 |

člen 8(6)–(10) | člen 160 |

člen 8(11) | člen 162 |

člen 8(12) | člen 163 |

člen 9 | člena 154 in 167 |

člen 10(1) | člen 123 |

člen 10(2) | člen 122 |

člen 11 | člen 153 |

člen 13 | – |

člen 14(1) | člen 41 |

člen 14(2) in (3) | člen 43 |

člen 15 | člen 185 |

člen 16 in 17 | člen 188 |

člen 18 | – |

člen 19 | člen 172 |

člen 20 | – |

člen 21 | – |

7. Uredba (EGS) šT. 707/76

Uredba (EGS) št. 707/76 | ta uredba |

člen 1 | člen 117 |

člen 2 in 3 | člen 121 |

8. Uredba (EGS) šT. 1055/77

Uredba (EGS) št. 1055/77 | ta uredba |

člen 1 | člen 36(1)–(4) |

člen 2 | člen 36(5) |

člen 3 | člen 36(6) in (7) |

člen 4 | člen 40 |

člen 5 | drugi pododstavek člena 36(1) |

9. Uredba (EGS) šT. 2931/79

Uredba (EGS) št. 2931/79 | ta uredba |

člen 1 | člen 165 |

10. Uredba (EGS) šT. 1898/87

Uredba (EGS) št. 1898/87 | ta uredba |

člen 1 | člen 110(1) v povezavi s točko I Priloge X |

člen 2 | člen 110(1) v povezavi s točko II Priloge X |

člen 3 | člen 110(1) v povezavi s točko III Priloge X |

člen 4(1) in (3) | člen 110(1) v povezavi s točko IV Priloge X |

člen 4(2) | člen 116 |

11. Uredba (EGS) šT. 3730/87

Uredba (EGS) št. 3730/87 | ta uredba |

člen 1 | člen 24(1) |

člen 2 | člen 24(2) |

člen 3 | člen 24(3) |

člen 4 | člen 24(4) |

člen 5 | – |

člen 6 | člen 40 |

12. Uredba (EGS) šT. 2204/90

Uredba (EGS) št. 2204/90 | ta uredba |

člen 1(1) | člen 114 |

člen 1(2) | člen 116(g) |

člen 2 | člen 114 v povezavi s točko 2 dela V Priloge III |

člen 3(1) | člena 116(g) in 187 |

člen 3(2) | člena 185 in 187 |

člen 4 | – |

člen 5 | člen 116 |

13. Uredba (EGS) šT. 2075/92

Uredba (EGS) št. 2075/92 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(n) |

člen 13 | člen 101(1) in (2) |

člen 14a | člen 101(3) |

člen 15 | člen 129 |

člen 16(1) | člen 123 |

člen 16(2) | člen 122 |

člen 16a | člen 153 |

člen 17 | člen 187 |

člen 18 | člen 172 |

člen 20 | – |

člen 21 | člen 185 |

člen 22 in 23 | člen 188 |

člen 24 | – |

14. Uredba (EGS) šT. 2077/92

Uredba (EGS) št. 2077/92 | ta uredba |

člen 1 in 2 | člen 118 |

člen 3–6 | člen 121 |

člen 7 | člen 170 |

člen 8 | člen 171 |

člen 9 | člen 121 |

člen 10 | člen 120 |

člen 11 in 12 | člen 121 |

15. Uredba (EGS) šT. 404/93

Uredba (EGS) št. 404/93 | ta uredba |

člen 1(1) in (2) | člen 1(1)(k) |

člen 1(3) | člen 3(1)(a) |

člen 2 | člen 109(1) in (2) |

člen 3 | člen 109(3) |

člen 4 | člena 116 in 187 |

člen 15(1) | člen 129 |

člen 15(2)–(4) | člen 135 |

člen 15(5) | člen 137 |

člen 21 | člen 122 |

člen 22 | člen 123 |

člen 23 | člen 153 |

člen 24 | člen 172 |

člen 27 | člen 188 |

člen 28 | – |

člen 29 | člen 185 |

16. Uredba (ES) 2991/94:

Uredba (ES) št. 2991/94 | ta uredba |

člen 1 | člen 111 |

člen 2 | člen 111 v povezavi s točko I Priloge XII |

člen 3 | člen 111 v povezavi s točko II Priloge XII |

člen 4 | člen 111 v povezavi s točko III(1) Priloge XII |

člen 5 | člen 111 v povezavi s točko III(2) in (3) Priloge XII |

člen 6 | člen 111 v povezavi s točko IV Priloge XII |

člen 7 | člen 111 v povezavi s točko V Priloge XII |

člen 8 | člen 116 |

člen 9 | – |

člen 10 | člen 111 v povezavi s točko VI Priloge XII |

17. Uredba (ES) šT. 2200/96

Uredba (ES) št. 2200/96 | ta uredba |

člen 1(1) in (2) | člen 1(1)(i) |

člen 1(3) | člen 3(2) |

člen 43 | člen 172 |

člen 44 | člen 185 |

člen 46 | člen 188 |

člen 47 | – |

člen 48 | – |

člen 52 | člen 183 |

18. Uredba (ES) šT. 2201/96

Uredba (ES) št. 2201/96 | ta uredba |

člen 1(1) in (2) | člen 1(1)(j) |

člen 1(3) | člen 3(2) |

člen 23 | člen 172 |

člen 26 | – |

člen 27 | člen 185 |

člen 29 | člen 188 |

člen 30 | – |

19. Uredba (ES) šT. 2597/97

Uredba (ES) št. 2597/97 | ta uredba |

člen 1(1) | člen 110(2) |

člen 1(2) | člen 110(2) v povezavi s točko I Priloge XI |

člen 2 | člen 110(2) v povezavi s točko II Priloge XI |

člen 3 | člen 110(2) v povezavi s točko III(1) in (2) Priloge XI |

člen 4 | člen 110(2) v povezavi s točko III(3) Priloge XI |

člen 5 | člen 110(2) v povezavi s točko IV Priloge XI |

člen 6 | člen 110(2) v povezavi s točko V Priloge XI |

člen 7(1) | člen 110(2) v povezavi s točko VI Priloge XI |

člen 7(2) | člen 116 |

20. Uredba (ES) šT. 1254/1999

Uredba (ES) št. 1254/1999 | ta uredba |

člen 1(1) | člen 1(1)(o) |

člen 1(2) | člen 2(1) |

člen 2 | člen 51 |

člen 26(1) | člen 31 |

člen 26(2) | člen 7(1)(d) |

člen 26(3) | člen 28(1)(c) |

člen 26(4) | člen 7(2) |

člen 26(5) | člen 40 |

člen 27(1) | členi 6, 9(d), 13 in 40(a) |

člen 27(2) | člen 19(2) |

člen 27(3) | členi 19(1), 37 in 40(d) |

člen 27(4) | člen 40 |

člen 27(5) | člen 189, drugi odstavek, točka (a) |

člen 28 | člena 22 in 40(d) |

prvi pododstavek člena 29(1) | člen 124 |

drugi pododstavek člena 29(1) | člena 124 in 155 |

tretji pododstavek člena 29(1) | člena 125 in 155(2) |

četrti pododstavek člena 29(1) | členi 126, 127 in 155(2) |

člen 29(2) | člena 128 in 155(3) |

člen 30 | člen 129 |

člen 31 | člen 135 |

člen 32(1), prvi pododstavek, in (2) ter (3) | člen 138 |

drugi pododstavek člena 32(1) | člen 140(1) |

člen 32(4) | člen 142 |

člen 33(1) | člen 156(1) |

člen 33(2) | člen 157 |

člen 33(3) in (4) | člen 158 |

člen 33(5) | člen 163 |

prvi pododstavek člena 33(6)–(9) | člen 160 |

drugi pododstavek člena 33(9) | člen 161 |

člen 33(10) | člen 160(7) |

člen 33(11) | člen 162 |

člen 33(12) | člen 163 |

člen 34 | člena 154 in 167 |

člen 35(1) | člen 123 |

člen 35(2) | člen 122 |

člen 36 | člen 153 |

člen 37 | člen 39 |

člen 38 | člen 179(a) |

člen 39(1) | člen 41 |

člen 39(2)–(4) | člen 43 |

člen 40 | člen 172 |

člen 41 | člen 185 |

člen 42 in 43 | člen 188 |

člen 44 | – |

člen 45 | člen 183 |

člen 46–49 | – |

prva alinea člena 50 | – |

druga alinea člena 50 | člen 184 |

21. Uredba (ES) šT. 1255/1999

Uredba (ES) št. 1255/1999 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(p) |

člen 2 | člen 3(1)(c)(v) |

člen 3(1) | člen 7(1)(e) |

člen 3(2) | člen 7(2) |

člen 5 | – |

prvi pododstavek člena 6(1) | člen 14(1) |

drugi in tretji pododstavek člena 6(1) | drugi pododstavek člena 14(2) |

četrti pododstavek člena 6(1) | prvi pododstavek člena 14(2) |

člen 6(2), prvi pododstavek, točka (a), prva alinea | člen 9(e) |

člen 6(2), prvi pododstavek, točka (a), druga in tretja alinea ter točka b | člen 9 v povezavi s členom 40(a) |

drugi in tretji pododstavek člena 6(2) | člen 9 v povezavi s členom 40(a) |

prvi pododstavek člena 6(3) | člen 25(a) |

drugi in tretji pododstavek člena 6(3) | člen 26 |

četrti pododstavek člena 6(3) | člen 40(c)(i) |

peti pododstavek člena 6(3) | člen 40(c)(iii) |

člen 6(4), prvi pododstavek in drugi pododstavek, prvi stavek | člen 22 in 40(d) |

drugi stavek drugega pododstavka člena 6(4) | člen 40(c)(iii) |

člen 6(5) | – |

člen 6(6) | člen 5(2)(b) in (d) |

prvi pododstavek člena 7(1) | členi 9(f), 15 (prvi odstavek) in 40(a) |

drugi pododstavek člena 7(1) | drugi odstavek člena 21 |

tretji pododstavek člena 7(1) | prvi odstavek člena 21 in člen 40(a) |

četrti pododstavek člena 7(1) | člena 38 in 40(i) |

člen 7(2) | drugi odstavek člena 15 |

prvi pododstavek člena 7(3) | členi 28(1)(d), 32 in 40(a) |

drugi pododstavek člena 7(3) | člen 28(2) |

tretji pododstavek člena 7(3) | člen 40(c)(i) in (iii) |

člen 7(4) | člen 22 in 40(d) |

člen 7(5) | člen 5(2)(c) |

člen 8(1) | člen 25(b) |

člen 8(2) in (3) | člen 27 ter 40(c)(i) in (iii) |

člen 9(1) | členi 28(1)(e) in 33(1) |

člen 9(2) | člen 28(2) |

člen 9(3) | člen 40(c)(iii) |

člen 9(4) | člen 33(2) |

člen 10(a) | člena 14(3) in 40 |

člen 10(b) | drugi odstavek člena 26, prvi odstavek člena 27 ter člen 28(2) |

člen 10(c) | člen 40 |

člen 11 | člen 96 |

člen 12 | člen 97 |

člen 13 | člen 98 |

člen 14 | člen 99 |

člen 15 | členi 96–99 |

člen 26(1) | člena 124 in 155 |

prvi pododstavek člena 26(2) | člena 125 in 155(2) |

drugi pododstavek člena 26(2) | členi 126, 127 in 155(2) |

člen 26(3) | člena 128 in 155(3) |

člen 27 | člen 129 |

člen 28 | člen 135 |

člen 29(1)–(3) | člen 138 |

člen 29(4) | člena 139 in 142 |

člen 30 | člen 164 |

člen 31(1) | člen 156(1) in (2) |

člen 31(2) | člen 157 |

člen 31(3) in (4) | člen 158 |

člen 31(5) | člen 163 |

člen 31(6)–(12) | člen 160 |

člen 31(13) | člen 162 |

člen 31(14) | člen 163 |

člen 32 | člen 154 |

člen 33(1) | člen 123 |

člen 33(2) | člen 122 |

člen 34 | člen 180 |

člen 35 | člen 153 |

člen 36(1) | člen 41 |

člen 36(2)–(4) | člen 43 |

člen 37 | člen 172 |

člen 38 | člen 173 |

člen 39 | člen 176 |

člen 40 | člen 185 |

člena 41 in 42 | člen 188 |

člen 43 | – |

člen 44 | – |

člen 45 | člen 183 |

člen 46 | – |

prva alinea člena 47 | – |

druga alinea člena 47 | člen 184 |

22. Uredba (ES) šT. 2250/1999

Uredba (ES) št. 2250/1999 | ta uredba |

člen 1 | člen 2(1) v povezavi s točko I(1) dela V Priloge III |

23. Uredba (ES) šT. 1493/1999

Uredba (ES) št. 1493/1999 | ta uredba |

člen 1(1) in (2) | člen 1(1)(l) |

člen 1(4) | člen 3(1)(d) |

člen 71(1) | člen 172 |

člen 71(2) | člen 174 |

člen 73 | člen 185 |

člena 74 in 75 | člen 188 |

člen 76 | – |

člen 77 | – |

24. Uredba (ES) šT. 1673/2000

Uredba (ES) št. 1673/2000 | ta uredba |

člen 1(1) | člen 1(1)(h) |

člen 1(2)(a) | člen 2(2)(a) |

člen 1(2)(b) | člen 88(2) |

člen 1(3) | – |

člen 2(1) | člen 88(1) |

člen 2(2) | člen 186 |

člen 2(3) in (4) | člen 89 |

člen 2(5) | člen 90 |

člen 3(1) in (3) | člen 91 |

člen 3(2), (4) in (5) | – |

člen 4 | – |

člen 5 | člen 151 |

člen 6 | člen 122 |

člen 7 | člen 153 |

člen 8 | člen 172 |

prvi odstavek člena 9 | člen 92 |

drugi odstavek člena 9 | člen 187 |

člen 10 | člen 188 |

člen 11 | člen 183 |

člen 12 | – |

člen 13 | – |

prva alinea člena 14 | – |

druga alinea člena 14 | člen 184 |

člen 15 | – |

25. Uredba (ES) šT. 2529/2001

Uredba (ES) št. 2529/2001 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(r) |

člen 2 | člen 51 |

člen 12 | člena 28(1)(g) in 35 |

prvi pododstavek člena 13(1) | člena 124 in 155 |

drugi pododstavek člena 13(1) | člena 126 in 155(2) |

tretji pododstavek člena 13(1) | člena 125 in 155(2) |

četrti pododstavek člena 13(1) | člena 127 in 155(2) |

člen 13(2) | člena 128 in 155(3) |

člen 14 | člen 129 |

člen 15 | člen 135 |

člen 16(1)–(3) | člen 138 |

člen 16(4)(a) in (b) | člen 139 |

člen 16(4)(c)–(e) | člen 142 |

člen 17 | člena 154 in 167 |

člen 18(1) | člen 122 |

člen 18(2) | člen 121 |

člen 19 | člen 153 |

člen 20 | člen 39 |

člen 21 | člen 179(a) |

člen 22(1) | člen 41 |

člen 22(2)–(4) | člen 43 |

člen 23 | člen 172 |

člen 24 | člen 185 |

člen 25 | člen 188 |

člen 26 | člen 184 |

člen 27 | člen 183 |

člen 28 | – |

člen 29 | – |

člen 30 | – |

26. Uredba (ES) šT. 670/2003

Uredba (ES) št. 670/2003 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(3)(a) |

člen 2 | člen 115 |

člen 3 | člen 182 |

člen 4(1) | člena 124 in 155 |

člen 4(2) | členi 125, 126 in 155(2) |

člen 4(3) | člena 127 in 155(2) |

člen 4(4) | člena 128 in 155(3) |

člen 5 | člen 129 |

člen 6(1)–(3) | člen 138 |

člen 6(4) | člena 139 in 142 |

člen 7 | člen 154 |

člen 8(1) | člen 123 |

člen 8(2) | člen 122 |

člen 9 | člen 153 |

člen 10(1) | člen 172 |

člen 10(2) in (3) | člen 175(4) |

člen 11 | člen 185 |

člen 12 | člen 188 |

člen 13 | – |

člen 14 | – |

člen 15(a) | – |

člen 15(b) | člen 184 |

27. Uredba (ES) šT. 1784/2003

Uredba (ES) št. 1784/2003 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(a) |

člen 2 | člen 3(1)(c)(i) |

člen 3 | – |

člen 4(1) | člen 7(1)(a) |

člen 4(2) | člen 40(a) |

člen 4(3) | člen 7(1)(a) |

člen 4(4) | člen 7(2) |

člen 5(1) | členi 5(2)(a), 9(a) in 40(a) |

člen 5(2) | člen 10 |

člen 5(3) | člen 16 |

člen 6(a) | člena 38 in 40(i) |

člen 6(b) | člen 40(a) |

člen 6(c) | člen 40(b) |

člen 6(d) | člen 40(c) |

člen 6(e) | člen 40(d) |

člen 7 | člen 44 |

člen 8(1) in (2) | člen 93 |

člen 8(3) | člen 95 |

prvi pododstavek člena 9(1) | člena 124 in 155 |

drugi pododstavek člena 9(1) | člena 125 in 155(2) |

tretji pododstavek člena 9(1) | členi 126, 127 in 155(2) |

člen 9(2) | člena 128 in 155(3) |

člen 10(1) | člen 129 |

člen 10(2) in (3) | člen 130 |

člen 10(4) | člen 137 |

člen 11 | člen 135 |

člen 12(1)–(3) | člen 138 |

prvi pododstavek člena 12(4) | člena 139 in 142 |

drugi pododstavek člena 12(4) | člen 140(2) |

člen 13(1) | člen 156(1) in (2) |

člen 13(2) | člen 157 |

člen 13(3) | člen 158 |

člen 14 | člen 160 |

člen 15(1) in (3) | člen 159 |

člen 15(2) | člen 158(4) |

člen 15(4) | člena 158(2) in 163 |

člen 16 | člen 156(3) |

člen 17 | člen 162 |

člen 18 | člen 163 |

člen 19 | člena 154 in 167 |

člen 20(1) | člen 123 |

člen 20(2) | člen 122 |

člen 21 | člen 180 |

člen 22 | člen 153 |

člen 23 | člen 172 |

člen 24 | člen 185 |

člen 25 | člen 188 |

člen 26 | – |

člen 27 | člen 184 |

člen 28 | člen 183 |

člen 29 | – |

člen 30 | – |

28. Uredba (ES) šT. 1785/2003

Uredba (ES) št. 1785/2003 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(b) |

člen 2(1) | člen 2(1) |

člen 2(2) | člen 4 |

člen 3 | člen 3(1)(e) |

člen 4 | – |

člen 6(1) | člen 7(1)(b) |

prvi stavek člena 6(2) | člen 40(a) |

drugi in tretji stavek člena 6(2) | člena 38 in 40(i) |

člen 6(3) | člen 40(a) in (i) |

člen 7(1) | člena 9(b) in 11 |

člen 7(2) | člena 17 in 40(b) |

člen 7(3) | člena 22 in 40(d) |

člen 7(4) in (5) | člen 40 |

člen 8 | člen 45 |

člen 9 | člen 185 |

prvi pododstavek člena 10(1) | člena 124 in 155 |

drugi pododstavek člena 10(1) | člena 125 in 155(2) |

tretji pododstavek člena 10(1) | členi 126, 127 in 155(2) |

člen 10(1a) | člen 124 |

člen 10(2) | člena 128 in 155(3) |

člen 11(1) | člen 129 |

člen 11(4) | člen 137 |

člen 11a | člen 131 |

člen 11b | člen 132 |

člen 11c | člen 133 |

člen 11d | člen 134 |

člen 12 | člen 135 |

člen 13(1)–(3) | člen 138 |

člen 13(4) | člen 142 |

člen 14(1) | člen 156(1) in (2) |

člen 14(2) | člen 157 |

člen 14(3) in (4) | člen 158 |

člen 15 | člen 160 |

člen 16 | člen 158(4) |

člen 17(1), prvi pododstavek, točka (a) | člen 160(7) |

člen 17(1). prvi pododstavek, točki (b) in (c) | člen 160(6) |

drugi pododstavek člena 17(1) | člen 163 |

člen 17(2) | člen 160(7) |

člen 18 | člen 162 |

člen 19 | člen 163 |

člen 20 | člena 154 in 167 |

člen 21(1) | člen 123 |

člen 21(2) | člen 122 |

člen 22 | člen 180 |

člen 23 | člen 153 |

člen 24 | člen 172 |

člen 25 | člen 185 |

člen 26 | člen 188 |

člen 27 | – |

člen 28 | člen 184 |

člen 29 | člen 183 |

člen 30 | – |

člen 31 | – |

člen 32 | – |

29. Uredba (ES) šT. 1786/2003

Uredba (ES) št. 1786/2003 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(d) |

člen 2 | člen 3(1)(b)(i) |

člen 3 | – |

člen 4(1) | člen 83(1) |

člen 4(2) | člen 85(1) |

člen 5 | člen 86 |

člen 6 | člen 85(2) |

člen 7 | člen 84 |

člen 8 | člen 185 |

prvi odstavek člena 9 | člen 83(2) |

drugi odstavek člena 9 | člen 87(i) |

člen 10(a) in (b) | člen 87(b) |

člen 10(c) | člen 83(1)(a) in 87(e) |

člen 11 | člen 87(a) |

člen 12 | člen 87(g) |

člen 13 | člen 187 |

člen 14 | člen 129 |

člen 15(1) | člen 123 |

člen 15(2) | člen 122 |

člen 16 | člen 153 |

člen 17 | člen 172 |

člen 18 | člen 188 |

člen 19 | – |

člen 20(a) | člen 87 |

člen 20(b) | člen 187 |

člen 20(c) | člen 87(c) |

člen 20(d) | člen 87(f) |

člen 20(e) | člen 87(d) |

člen 20(f) | člen 187 |

člen 20(g) | člen 87(g) |

člen 20(h) | člen 87(h) |

člen 21 | – |

člen 22 | člen 185 |

člen 23 | člen 177(1) |

člen 24 | člen 183 |

člen 25 | – |

30. Uredba (ES) šT. 1788/2003

Uredba (ES) št. 1788/2003 | ta uredba |

člen 1 | člena 63 in 75(1), prvi pododstavek |

člen 2 | drugi pododstavek člena 75(1) |

člen 3 | člen 75(2)–(4) |

člen 4 | člen 76 |

člen 5 | člen 62 |

člen 6 | člen 64 |

člen 7 | člen 65 |

člen 8 | člen 66 |

člen 9 | člen 67 |

člen 10 | člen 77 |

člen 11 | člen 78 |

člen 12 | člen 80 |

člen 13 | člen 81 |

člen 14 | člen 68 |

člen 15 | člen 69 |

člen 16 | člen 70 |

člen 17 | člen 71 |

člen 18 | člen 72 |

člen 19 | člen 73 |

člen 20 | člen 74 |

člen 21 | člen 79 |

člen 22 | – |

člen 23 | člen 188 |

člen 24 | člen 82 |

člen 25 | – |

člen 26 | – |

31. Uredba (ES) šT. 797/2004

Uredba (ES) št. 797/2004 | ta uredba |

člen 1(1) | člen 102(1) |

člen 1(2) | člen 1(3)(b) |

člen 1(3), prvi pododstavek, prvi stavek | člen 172 |

člen 1(3), prvi pododstavek, drugi stavek in drugi pododstavek | člen 102(2) |

člen 2 | člen 103 |

člen 3 | člen 104 |

člen 4(1) | člen 183 |

člen 4(2) in (3) | člen 105 |

člen 5 | člen 106 |

člen 6 | člen 188 |

člen 7 | člen 177(2) |

člen 8 | – |

32. Uredba (ES) šT. 865/2004

Uredba (ES) št. 865/2004 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(g) |

člen 2 | člen 3(1)(c) |

člen 3 | – |

člen 4 | člen 113 |

člen 5(1) | člen 109 |

člen 5(2) | člen 187 |

člen 5(3) | člen 116(f) |

člen 6 | člena 28 in 30 |

člen 7(1) | člen 119 |

člen 7(2) | člen 118 |

člen 8 | člen 100 |

člen 9(a) | člen 121 |

člen 9(b) in (c) | tretji pododstavek člena 100(2) |

člen 9(d) | člen 187 |

člen 9(e) | člen 121 |

prvi pododstavek člena 10(1) | člen 124 |

drugi pododstavek člena 10(1) | člen 125 |

člen 10(2) | člena 126 in 127 |

člen 10(3) | člen 155 |

člen 10(4) | člena 128 in 155(3) |

člen 11(1) | člen 129 |

člen 11(2) | člen 179(b) |

člen 12(1) | člen 123 |

člen 12(2) | člen 122 |

člen 13 | člen 154 |

člen 14 | člen 153 |

člen 15 | člen 172 |

člen 16 | – |

člen 17 | člen 185 |

člen 18 | člen 188 |

člen 19 | člen 184 |

člen 20 | člen 183 |

člen 24 | – |

člen 25 | – |

33. Uredba (ES) šT. 1947/2005

Uredba (ES) št. 1947/2005 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(e) |

člen 2 | člen 3(1)(c) |

člen 3 | – |

člen 4(1) | člen 124 |

člen 4(2) | člen 125 |

člen 4(3) | člena 126 in 127 |

člen 5 | člen 129 |

člen 6(1) | člen 123 |

člen 6(2) | člen 122 |

člen 7 | člen 153 |

člen 8(1) | člen 172 |

člen 8(2) | člen 175(2) |

člen 9 | člen 185 |

člen 10 | člen 188 |

člen 11 | člena 128 in 155(3) |

člen 12 | – |

34. Uredba (ES) šT. 1952/2005

Uredba (ES) št. 1952/2005 | ta uredba |

člen 1 | člen 1(1)(f) |

člen 2 | člen 2(1) |

člen 3 | – |

člen 4 | člen 112(1)–(3) |

člen 5 | člen 112(4) in (5) |

člen 6 | člen 117 |

člen 7 | člen 121 |

člen 8 | člen 129 |

člen 9 | člen 152 |

člen 10(1) | člen 123 |

člen 10(2) | člen 122 |

člen 11 | člen 153 |

člen 12 | člen 172 |

člen 13 | – |

člen 14 | člen 178(1)–(3) |

člen 15 | člen 185 |

člen 16 | člen 188 |

prva alinea člena 17 | člen 116(e) |

druga alinea člena 17 | člen 121 |

tretja alinea člena 17 | člen 121 |

četrta alinea člena 17 | člen 178(4) |

peta alinea člena 17 | člen 185 |

člen 18 | – |

člen 19 | – |

35. Uredba (ES) šT. 318/2006

Uredba (ES) št. 318/2006 | ta uredba |

člen 1(1) | člen 1(1)(c) |

člen 1(2) | člen 3(1)(f) |

člen 2 | člen 2(1) |

člen 3 | člen 7(1)(c) |

člen 4 | člen 8 |

člen 5 | člen 46 |

člen 6 | člen 47 |

člen 7 | člen 53 |

člen 8 | – |

člen 9 | člen 55 |

člen 10 | člen 56 |

člen 11 | člen 57 |

člen 12 | člen 58 |

člen 13 | člen 59 |

člen 14 | člen 60 |

člen 15 | člen 61 |

člen 16 | člen 48 |

člen 17 | člen 54 |

člen 18(1) | člena 28(a) in 29(1) |

prvi pododstavek in prva alinea člena 18(2) | člena 9(c) in 12(1) |

druga alinea prvega pododstavka člena 18(2) | člen 40(c)(i) |

drugi pododstavek člena 18(2) | člen 18 |

člen 18(3) | člen 23 |

člen 19 | člen 49 |

člen 20 | členi 12(2), 29(2), 49(5) in 60(5) |

člen 21 | člen 123 |

člen 22 | člen 122 |

člen 23(1) | člena 124 in 155 |

člen 23(2) | člena 125 in 155(2) |

člen 23(3) | členi 126, 127 in 155(2) |

člen 23(4) | člena 128 in 155(3) |

člen 24 | člen 154 |

člen 25 | člen 153 |

člen 26(1) | člen 129 |

člen 26(2) | člen 179(a) in 180 |

člen 26(3) | člen 136 |

člen 27 | člen 135 |

člen 28 | člen 138 |

člen 29 | člen 147 |

člen 30 | člen 148 |

člen 31 | člen 149 |

člen 32 | člen 156(1) in (2) |

člen 33(1) | člen 157 |

člen 33(2) | člen 158 |

člen 33(3) in (4) | člen 160 |

člen 34 | člen 162 |

člen 35 | člena 180 in 181 |

člen 36(1) | člen 172 |

člen 36(2)–(4) | člen 175(3) |

člen 37 | člena 179(a) in 181 |

člen 38 | člen 185 |

člen 39 | člen 188 |

člen 40(1)(a) | člena 40 (b) in 46(3), drugi pododstavek |

člen 40(1)(b) in (c) | člen 82 |

člen 40(1)(d) | členi 50, 82 in 185 |

člen 40(1)(e) | členi 137, 138(1), 139 in 142 |

člen 40(1)(f) | člen 185(2) |

člen 40(1)(g) | člena 163 in 180 |

člen 40(2)(a) | člen 50(a) |

člen 40(2)(b) | drugi pododstavek člena 7(1)(c), člen 46(2) in člen 47(1) |

člen 40(2)(c) | člen 82(d) |

člen 40(2)(d) | členi 40, 50(b) in (c) ter 82(b) |

člen 40(2)(e) | člena 124 in 155 |

člen 40(2)(f) | drugi odstavek člena 4 in člen 150 |

člen 40(2)(g) | člen 179(a) in 181 |

člen 41 | – |

člen 42 | člen 184 |

člen 43 | člen 183 |

člen 44 | – |

člen 45 | – |

36. Uredba (ES) šT. 1184/2006

Uredba (ES) št. 1184/2006 | ta uredba |

člen 1 | člen 168 |

člen 2 | člen 169 |

člen 3 | – |

37. Uredba (ES) šT. 1544/2006

Uredba (ES) št. 1544/2006 | ta uredba |

člen 1 | člen 107 |

člen 2 | členi 108, 185 in 187 |

člen 3 | člen 3(1)(b)(ii) |

člen 4 | člen 188 |

člen 5 | člen 183 |

člen 6 | – |

[1] COM(2005) 509 konč.

[2] COM(2005) 535 konč.

[3] UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

[4] Program pomoči za bombaž temelji na Protokolu št. 4 Pogodbe o pridružitvi Grčije Evropski gospodarski skupnosti.

[5] Npr. Uredba (EGS) št. 2763/75 o zasebnem skladiščenju v sektorju prašičjega mesa; Uredba (EGS) št. 1055/77 o horizontalnih pravilih o skladiščenju in premikanju proizvodov pri javni intervenciji.

[6] Kodificira in nadomešča Uredbo Sveta št. 26 z dne 4. aprila 1962.

[7] UL C ..., …, str. ....

[8] UL L 55, 2.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

[9] UL L 151, 30.6.1968, str. 16. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97).

[10] UL L 282, 1.11.1975, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

[11] UL L 282, 1.11.1975, str. 49. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2006 (UL L 119, 4.5.2006, str. 1).

[12] UL L 282, 1.11.1975, str. 77. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2006.

[13] UL L 215, 30.7.1992, str. 70. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1679/2005 (UL L 271, 15.10.2005, str. 1).

[14] UL L 47, 25.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[15] UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

[16] UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 386/2004 (UL L 64, 2.3.2004, str. 25).

[17] UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005.

[18] UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005.

[19] UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2165/2005 (UL L 345, 28.12.2005, str. 1).

[20] UL L 193, 29.7.2000, str. 16. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 953/2006 (UL L 175, 29.6.2006, str. 1).

[21] UL L 341, 22.12.2001, str. 3. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005.

[22] UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo Komisije (ES) 1154/2005 (UL L 187, 19. 7. 2005, str. 11).

[23] UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1).

[24] UL L 270, 21.10.2003, str. 114. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 456/2006 (UL L 82, 21.3.2006, str. 1).

[25] UL L 161, 30.4.2004, str. 97. Popravljena različica v UL L 206, 9.6.2004, str. 37.

[26] UL L 312, 29.11.2005, str. 3.

[27] UL L 314, 30.11.2005, str. 1.

[28] UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo Komisije (ES) 1585/2006 (UL L 294, 24.10.2006, str. 19).

[29] UL L 97, 15.4.2003, str. 6.

[30] UL L 125, 28.4.2004, str. 1.

[31] UL L 286, 17.10.2006, str. 1.

[32] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1156/2006 (UL L 208, 29.7.2006, str. 3).

[33] UL L 352, 15.12.1987, str. 1–2. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1300/97 (UL L 177, 5.7.1997, str. 1–2).

[34] UL L 270, 21.10.2003, str. 123. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 1406/2006 (UL L 265, 26.9.2006, str. 1).

[35] Poglavje II naslova II Uredbe (ES) št. 318/2006.

[36] UL L 58, 28.2.2006, str. 42.

[37] UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

[38] UL L 182, 3.7.1987, str. 36. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 222/88 (UL L 28, 1.2.1988, str. 1).

[39] UL L 351, 23.12.1997, str. 13. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[40] UL L 316, 9.12.1994, str. 2.

[41] UL L 201, 31.7.1990, str. 7. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2583/2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 6).

[42] UL L 281, 1.11.1975, str. 18. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 3290/94 (UL L 349, 31.12.1994, str. 105).

[43] UL L 214, 4.8.2006, str. 7.

[44] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Odločba, kakor je spremenjena z Odločbo 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[45] UL L 84, 31.1.1976, str. 1.

[46] UL L 128, 24.5.1977, str. 1.

[47] UL L 334, 28.12.1979, str. 8.

[48] UL L 42, 16.2.1990, str. 6. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 163/94 (UL L 24, 29.1.1994, str. 2).

[49] UL L 119, 11.5.1990, str. 32. Uredba, kakor je spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[50] UL L 215, 30.7.1992, str. 80.

[51] UL L 275, 26.10.1999, str. 4.

[52] UL L 214, 4.8.2006, str. 1.

[53] UL L 318, 18.12.1969, str. 15. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1153/78 (UL L 144, 31.5.1978, str. 4).

[54] UL L 281, 1.11.1975, str. 17.

[55] UL L 140, 5.6.1980, str. 4.

[56] UL L 382, 31.12.1987, str. 22. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1300/97 (UL L 177, 5.7.1997, str. 1).

[57] UL L 317, 27.11.1974, str. 21.

[58] UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

[59] UL L 244, 29.9.2000, str. 27.

[60] UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

[61] UL L 316, 2.12.2005, str. 1.

[62] UL L 169, 30.6.2005, str. 1.

[63] UL L 67, 10.3.1994, str. 89.

[64] UL L 349, 31.12.1994, str. 53.

[65] UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

[66] UL L 190, 23.7.1975, str. 36.

[67] UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).

[68] UL L 250, 19.9.1984, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/29/ES (UL L 149, 11.06.2005, str. 22).

[69] UL L 276, 6.10.1990, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[70] UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

[71] UL L 93, 31.3.2006, str. 12.