[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 04.08.2006

COM(2006) 441 konč.

POROČILO KOMISIJE

Generalni direktorat za humanitarno pomoč (ECHO) Letno poročilo 2005 {SEC(2006) 1058}

KAZALO

1. Uvod 3

2. Splošni vidiki politike 3

3. Pregled humanitarnih operacij GD ECHO 5

3.1. Dodeljevanje sredstev 5

3.2. Glavni ukrepi v letu 2005, po regijah 7

3.2.1. Afrika, Karibski otoki in Pacifik (države AKP) 7

3.2.2. Ruska federacija 7

3.2.3. Sredozemlje in Bližnji vzhod 7

3.2.4. Azija 8

3.2.5. Latinska Amerika 8

3.3. Dejavnosti pripravljenosti na nesreče (DIPECHO) 8

3.4. Glavni partnerji pri humanitarnih operacijah 9

4. Odnosi z drugimi institucijami EU, državami članicami, pomembnimi humanitarnimi partnerji in donatorji izven EU 9

4.1. Institucije in države članice EU 9

4.2. Odnosi z mednarodnimi organizacijami in pomembnimi donatorji izven EU 10

4.3. Tematsko financiranje 11

5. Druge dejavnosti 12

5.1. Strokovnjaki na terenu 12

5.2. Vprašanja glede varnosti 12

5.3. Obveščanje in informacije 13

5.4. Revizija in ocenjevanje 13

5.4.1. Pregledi za okrepitev zmogljivosti 13

5.4.2. Ocena partnerstva 14

5.4.3. Ocena operacij 14

5.5. Usposabljanje in študij 14

6. Zaključek 15

Uvod

Generalni direktorat Evropske komisije za humanitarno pomoč (GD ECHO) je pristojen za zagotavljanje humanitarne pomoči žrtvam sporov ali nesreč, naravnih in tistih, ki jih povzroči človek, v državah zunaj Evropske unije. Pooblaščen je za reševanje in zaščito človeških življenj, za lajšanje ali preprečevanje trpljenja ter zaščito integritete in dostojanstva prebivalcev nečlanic EU, ki so jih prizadele humanitarne krize[1]. GD ECHO je zavezan zagotavljanju te pomoči izključno na podlagi potreb in neodvisno od politične presoje.

S humanitarnega vidika se je leto 2005 izkazalo za še posebej težko, saj se je obstoječim humanitarnim krizam, med katerimi je bilo za nekatere, na primer v Darfurju, značilno poslabšanje humanitarnih razmer, pridružila še cela vrsta večjih naravnih nesreč. Začelo se je z neposrednimi posledicami cunamija iz decembra 2004, ene največjih nesreč v zadnjem stoletju , ki je prizadela 12 držav na obali Indijskega oceana, sledili pa so ji suša v podsaharski Afriki, silovito obdobje orkanov v Srednji Ameriki in oktobra 2005 še potres v Pakistanu.

Vendar je še na tisoče ljudi umrlo zaradi drugih kriz povsod po svetu in pogosto javnost sploh ni izvedela za njihovo trpljenje. Evropska komisija te krize imenuje „pozabljene krize“, tj. krize, o katerih mediji ne poročajo (več) in katerih žrtve so deležne le malo pomoči. Eden od ciljev GD ECHO je omiliti trpljenje žrtev takšnih kriz, ki so največkrat dolgotrajne.

Naravne nesreče in tiste, ki jih povzroči človek, na splošno prizadenejo vedno večje število ljudi po vsem svetu. Naravne nesreče so vedno številčnejše in intenzivnejše ter terjajo vedno več žrtev, po napovedih pa naj bi se ta trend nadaljeval. Obenem so spori vedno bolj dolgotrajni in uničujoči, čeprav število begunskih tokov upada.

Ob usmerjanju na nastajajoče globalne humanitarne potrebe je GD ECHO še naprej namenjal posebno pozornost tudi medsektorskim vprašanjem, kot so nujna in razvojna pomoč (povezovanje pomoči, obnove in razvoja[2]), pripravljenost na naravne nesreče, HIV/AIDS, voda in otroci.

To poročilo povzema glavne dejavnosti GD ECHO v letu 2005. V prilogi so zbrane podrobnejše informacije, ki vključujejo tudi po državah razvrščen pregled humanitarnih operacij, ki jih podpira GD ECHO.

Splošni vidiki politike

Poleg humanitarnih operacij so izkušnje nedavnih kriz, na primer cunamija (decembra 2004) in potresa v Pakistanu (oktobra 2005), na mednarodni ravni spodbudile razmišljanje o izboljšanju odzivne zmogljivosti humanitarnega sistema kot celote. Mednarodni odziv je pokazal, de sedanji sistem ne zagotavlja vedno pravočasne izpolnitve osnovnih potreb prizadetega prebivalstva. Potrdil je tudi pojav novih akterjev na humanitarnem prizorišču, na primer enot civilne zaščite držav članic ali vojske, katerih logistične zmogljivosti so se med ukrepi nujne pomoči izkazale za nujno potrebne.

Kot rezultat tega procesa je sistem ZN, vključno z Generalno skupščino, Ekonomsko-socialnim svetom[3] in Medagencijskim stalnim odborom za humanitarne zadeve ZN, potrdil vrsto humanitarnih reform sistema ZN, katerih cilj je izboljšati predvidljivost, pravočasnost in učinkovitost humanitarnega odziva. Program reform vključuje elemente, kot so okrepitev humanitarne odzivne zmogljivosti, okrepitev sistema humanitarnega koordinatorja in zagotovitev predvidljivega financiranja.

GD ECHO si je skozi vse leto 2005 budno in dejavno prizadeval za ohranitev humanitarnih načel nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti med prednostnimi nalogami tako v institucijah EU kot na mednarodnih forumih. To se je po cunamiju izrazilo v akcijskem načrtu o okrepitvi odzivne zmogljivosti EU ob nesrečah, ki ga je potrdila EU in v katerem je poudarjeno, da morajo ukrepi pomoči EU spoštovati humanitarna načela.

GD ECHO je tudi v letu 2005 še naprej sledil pobudi za dobro humanitarno donatorstvo (Good Humanitarian Donorship Initiative) ter se v Ženevi in Londonu udeležil več strokovnih sestankov skupine za izvajanje. Delo v okviru dobrega humanitarnega donatorstva je bilo v letu 2005 osredotočeno na merila uspešnosti/kazalnike, medsebojne preglede in OECD/DAC ter uskladitev zahtev za poročanje. Julija 2005 se je GD ECHO udeležil srečanja na visoki ravni v New Yorku, ki ga je kanadska vlada priredila za preučitev doseženega napredka pri izvedbenem načrtu iz Stockholma. V okviru Humanitarnega odseka Ekonomsko-socialnega sveta ZN (ECOSOC) za leto 2005 je GD ECHO sodeloval tudi na javni razpravi z naslovom „Dobro humanitarno donatorstvo – ocena napredka po dveh letih“.

GD ECHO se ukvarja tudi s sektorskimi in prečnimi prednostnimi nalogami ter – kadar je to potrebno in primerno – spodbuja proces prehoda na razvojne dejavnosti (povezovanje pomoči, obnove in razvoja), ki je pogoj za uspešno strategijo umika. V okviru tega je GD ECHO postopoma ustavil svoje operacije v Angoli ter delovanje v Tadžikistanu in Kambodži predal razvojnim akterjem z namenom, da se v letu 2006 popolnoma umakne. V Demokratični republiki Kongo je GD ECHO svoje dejavnosti na nekaterih območjih lahko predal GD za razvoj in Svetovni banki, zaradi česar se je lahko usmeril na najobčutljivejša in najtežavnejša območja na vzhodu države.

Kar zadeva otroke , se je v letu 2005 nadaljevalo delo v zvezi s političnimi smernicami o otrocih, ki so jih prizadele humanitarne krize. Te smernice bodo dokončno oblikovane v letu 2006. V letu 2005 je bilo 42 pogodb osredotočenih na dejavnosti, povezane z otroki (npr. terapevtsko hranjenje, cepljenje, ponovno vključevanje otrok vojakov v domače okolje), njihov skupni znesek pa je bil 30 milijonov EUR. Poleg tega tudi številne druge pogodbe, ki se nanašajo na več upravičencev, vsebujejo del, namenjen posebej otrokom.

Konec leta 2005 so bili na spletni strani GD ECHO objavljeni pregled in smernice o vodi in javni higieni ob izrednih razmerah. Predstavljeni so bili njegovim glavnim partnerjem in ti so jih dobro sprejeli.

Pregled humanitarnih operacij GD ECHO

Dodeljevanje sredstev

Odziv GD ECHO na izredne humanitarne razmere se je razvijal vzporedno s spremembami globalnih humanitarnih potreb v letu 2005, kakor je razvidno iz regionalne porazdelitve sredstev GD, s posebnim poudarkom na „pozabljenih krizah“. Delovni program GD ECHO temelji na metodologiji ocenjevanja globalnih potreb (OGP), s čimer se zagotovi, da se ukrepi GD ECHO izvajajo na podlagi potreb. Slednje omogoča ocenjevanje po državah s primerjavo razmer v več kot 130 državah v razvoju, in sicer na podlagi humanitarnih kazalnikov (človekov razvoj, revščina, izpostavljenost naravnim nesrečam, spori, begunci, notranje razseljene osebe (NRO), podhranjenost in umrljivost otrok, mlajših od pet let, in prispevki drugih donatorjev).

Rezultati tega ocenjevanja so na voljo na spletni strani Europa http://ec.europa.eu/comm/echo/information/strategy/index_fr.htm.

Odziv GD ECHO na humanitarne krize v letu 2005 je usmerjalo 91 odločb o financiranju, katerih vrednost je bila 652,5 milijona EUR: 629,33 milijona EUR je prispeval proračun Komisije, 23,2 milijona EUR pa je bilo pridobljenih iz ERS. Stopnja izvajanja odobritev za prevzem obveznosti je bila stoodstotna. Države AKP so bile največje prejemnice pomoči (244,2 milijona EUR), tesno pa jim je sledila Azija (239,25 milijona EUR – vključno z ukrepi ob cunamiju). Spodnja razpredelnica vsebuje pregled geografske porazdelitve odločb o humanitarni pomoči, sprejetih v letu 2005 (zneski v milijonih EUR):

Resor/Regija | Znesek v milijonih EUR |

ECHO -1: Afrika, Karibski otoki, Pacifik | 244,217 | 37 % |

Rt Horn v Afriki[4] | 85,120 | 13 % |

Velika jezera | 71, 000 | 11 % |

Zahodna Afrika | 52,550 | 8 % |

Karibski otoki, Pacifik, Indijski ocean | 8,297 | 1 % |

Južna Afrika | 27,250 | 4 % |

ECHO -2: Vzhodna Evropa, Ruska federacija, južni Kavkaz, srednja Azija (vključno z Mongolijo), Bližnji vzhod, Sredozemlje | 84,087 | 13 % |

Ruska federacija, južni Kavkaz in srednja Azija (vključno z Mongolijo) | 35,200 | 6 % |

Sredozemske države | 9,311 | 1 % |

Bližnji vzhod | 39,576 | 6 % |

ECHO -3: Azija, Srednja in Južna Amerika | 256,945 | 40 % |

Azija (vključno s cunamijem 122,83 EUR) | 239,245 | 37 % |

Srednja in Južna Amerika | 17,700 | 3 % |

Dipecho – Pripravljenost na naravne nesreče[5] | 17,500 | 3 % |

Tematsko financiranje | 20,500 | 3 % |

Tehnična pomoč (strokovnjaki in blagajniška knjiga predplačil) | 22,750 | 3 % |

Izdatki za podporo (revizije, ocenjevanje, informacije, obveščanje itd.) | 6,500 | 1 % |

SKUPAJ 2005 | 652,499 | 100 % |

Po razporedu na podlagi OGP prvih 25 % držav na seznamu sodi med tiste z največjimi potrebami, naslednjih 50 % je označenih kot države s srednjimi potrebami in preostalih 25 % kot države z majhnimi potrebami. Na podlagi te razvrstitve lahko GD ECHO z globalnega vidika preveri, kako uspešen je pri izvajanju strategij, temelječih na potrebah.

Z uporabo te metodologije pri rezultatih za leto 2005 (na dan 31. decembra 2005) je bilo 48 % (ali 312 milijonov EUR) od 652,5 milijona EUR[6] iz poglavja 23 02 proračuna in ERS dodeljenih območjem z največjimi potrebami, 21 % (ali 136,8 milijona EUR) območjem s srednjimi potrebami in 1,0 % (ali 6,9 milijona EUR) območjem z majhnimi potrebami („enkratne potrebe“). Ostanek (196,6 milijona EUR ali 30 %) se je porabil za dejavnosti odzivanja na cunami (122,83 milijona EUR), dejavnosti pripravljenosti na nesreče (program „DIPECHO“), tematsko financiranje, tehnično pomoč in izdatke za podporo.

Strategija pomoči GD ECHO je bila še naprej usmerjena na pozabljene krize. To pomeni na razmere, v katerih večje humanitarne potrebe pritegnejo malo zanimanja donatorjev – kar se izraža v obsegu prejete pomoči – in medijev. Analiza in metodologija, ki ju GD ECHO uporablja pri opredeljevanju pozabljenih kriz, temelji na količinskih podatkih (pomanjkljiva medijska pokritost ali nizka donatorska podpora skupaj z velikimi potrebami) in kakovostnih dejavnikih (ocenjevanje na terenu, ki ga izvedejo strokovnjaki in uradniki GD ECHO). Pozabljene krize, opredeljene v letu 2005, so bile: Alžirija (zahodna Sahara), Indonezija, Mjanmar/Tajska, Nepal, severni Kavkaz (Čečenija), Tadžikistan, Somalija in Uganda. V navedenem letu je bila za te krize dodeljena pomoč v višini 89,1 milijona EUR, to je 13,6 % od skupnih 652,5 milijona EUR iz poglavja 23 02 proračuna in ERS ter 20 % zneskov, namenjenih za geografske odločbe (462,4 milijona EUR), brez cunamija.

Glavni ukrepi v letu 2005, po regijah

Podrobnosti o teh ukrepih so na voljo v Prilogi – del I.

Afrika, Karibski otoki in Pacifik (države AKP)

V letu 2005 je GD ECHO za države AKP namenil 244 milijonov EUR. Najpomembnejši ukrepi so bili izvedeni v:

- Sudanu: mirovni proces, ki se je po 20 letih sporov med severom in jugom začel januarja 2005, se ni razširil na Darfur, kjer so razmere postale še celo bolj kaotične in nestabilne. Pri Darfurju gre za največji nerešeni spor na afriški celini. Število ljudi, ki jih je spor prizadel in potrebujejo pomoč, je še naprej naraščalo in doseglo polovico prebivalstva v regiji Darfur. Začetni dodeljeni znesek v višini 20 milijonov EUR se je hitro porabil in med letom je bilo potrebnih več proračunskih okrepitev, katerih skupni znesek je bil 45 milijonov EUR, tem pa je treba prišteti še 12 milijonov EUR, dodeljenih sudanskim beguncem v Čadu.

- Demokratični republiki Kongo (DRK), s skupnim zneskom pomoči v višini 38 milijonov EUR. V vzhodnem delu države (Ituri, Kivu in Katanga) je kljub relativnemu izboljšanju zaradi agresivnejše razvrstitve sil Združenih narodov še naprej vladala negotovost. V letu 2005 so razseljene, ponovno naseljene in gostiteljske družine prejele celosten paket pomoči iz Skupnosti, ki je bil namenjen odzivu na takojšnje potrebe, obenem pa je utiral pot hitri vrnitvi k proizvodni dejavnosti in tako prispeval k stabilizaciji območij, ki jih je prizadel spor.

- Obala zahodne Afrike (Gvineja, Liberija in Slonokoščena obala): proračunska sredstva, dodeljena v letu 2005 (29,2 milijona EUR), so bila namenjena velikemu številu beguncev in notranje razseljenih oseb (NRO), ki so bili deležni pomoči ob vračanju v normalno življenje.

- Niger in Mali: GD ECHO je hitro namenil 8,3 milijona EUR kot odziv na nenadno krizo pri preskrbi s hrano v Nigru in Maliju v letu 2005. Prednost je bila namenjena delovanju nujnih centrov za razdeljevanje hrane in izboljšanemu dostopu do osnovnih zdravstvenih storitev za najobčutljivejši del prebivalstva.

Ruska federacija

Kar zadeva severni Kavkaz, na vidiku ni bilo nobene mirovne rešitve in posledice nerešenega spora v Čečeniji je bilo čutiti v vsej regiji, kamor se je med letom razširilo nasilje. Mednarodna skupnost se po več kot petih letih spora še vedno večinoma ni menila za osnovne potrebe prebivalstva. Ta pozabljena humanitarna kriza je bila še naprej ena od operativnih prednostnih nalog GD ECHO, ki je zanjo namenil 26,3 milijona EUR.

Sredozemlje in Bližnji vzhod

Znatna finančna pomoč je bila še naprej zagotovljena za podporo palestinskemu prebivalstvu na zasedenih palestinskih ozemljih, v Siriji, Jordaniji in Libanonu (36,6 milijona EUR), saj živijo v obupnih humanitarnih razmerah, politične rešitve spora pa ni videti, in saharskim beguncem v Alžiriji, ki so še naprej povsem odvisni od humanitarne pomoči (9,3 milijona EUR).

Azija

Po cunamiju v zadnjih dneh leta 2004 in po sprejetju hitrih odločitev v naslednjih dneh so skoraj vse dejavnosti potekale v letu 2005. Večina operacij je potekala v Indoneziji in na Šrilanki, nekaj manjših pa tudi v Indiji, na Maldivih in na Tajskem. Postopki Komisije so omogočili hiter odziv na cunami, saj je Komisija že na dan nesreče zagotovila 3 milijone EUR, v naslednjih petih dneh pa še 20 milijonov EUR. Februarja 2005 je bilo zagotovljenih dodatnih 80 milijonov EUR, tem pa je decembra 2005 sledilo še 20 milijonov EUR, kar je skupaj 123 milijonov EUR. Visoka raven financiranja se je izkazala kot ustrezna, zlasti zato, ker je prehod s faze pomoči na fazo obnove trajal dlje, kot je bilo pričakovano[7].

Oktobra 2005 je Pakistan in Indijo prizadel katastrofalen potres, ki je terjal 75 000 smrtnih žrtev[8]. Osnovna nujna pomoč v višini 3 milijonov EUR je bila dodeljena dva dni po nesreči, dodatna sredstva (10 milijonov EUR) pa so bila sproščena štiri dni pozneje, zlasti iz rezerve za nujne primere Evropske komisije. GD ECHO je pred koncem leta lahko namenil skupno 48 milijonov EUR.

GD ECHO je za žrtve afganistanske krize sprostil 20 milijonov EUR, namenjenih za evidentiranje in prevoz beguncev iz Pakistana in Irana v Afganistan, zatočišča, vodo in javno higieno za najbolj potrebne v Afganistanu ter stalno podporo za najbolj ranljive med begunci, ki so ostali.

V Severni Koreji je bil GD ECHO tudi v letu 2005 še naprej pomembno prisoten s 13,7 milijona EUR finančne podpore za zdravstvo, vodo in javno higieno ter zagotovitev nujno potrebnih medicinskih pripomočkov.

Latinska Amerika

Glavni ukrep je potekal v Kolumbiji, kjer je bilo 12 milijonov EUR namenjenih za podporo ljudem, ki jih je prizadelo nasilje. V prvih osmih mesecih leta 2005 je več kot 39 000 ljudi v prvih treh mesecih po razselitvi prejemalo hrano in neprehrambne izdelke. Po tej fazi nujnega ukrepanja je več kot 70 000 notranje razseljenih oseb, zaprtih in zamejenih skupnosti ter ranljivih gostiteljskih skupnosti prejelo pomoč v obliki neprehrambnih izdelkov, dostopa do varne pitne vode, osnovnega zdravstvenega varstva, pa tudi do izobraževalnih ustanov za otroke in psihosocialne pomoči.

Dejavnosti pripravljenosti na nesreče (DIPECHO)

Kot je predvideno v členu 2f Uredbe št. 1257/96, GD ECHO podpira dejavnosti pripravljenosti na nesreče v več regijah sveta, ki so pogosto na udaru naravnih nesreč, da bi prebivalcem pomagal k hitremu odzivu ob novih nesrečah in tako rešil življenja. Grozovite nesreče, ki so svetovno prebivalstvo prizadele v letu 2005, so potrdile pomen takšnih ukrepov.

Dejavnosti pripravljenosti na nesreče se večinoma izvajajo v državah, v katerih GD ECHO že tako podpira humanitarne ukrepe, na nekaterih območjih pa je GD ECHO lahko navzoč tudi samo s projekti DIPECHO, v letu 2005 na primer v Vietnamu, Nikaragvi ali v andskih državah. Na podlagi svojega programa DIPECHO je GD ECHO leta 2005 sprejel akcijske načrte za Andsko skupnost, osrednjo Azijo, južno Azijo in Karibske otoke, in sicer v skupnem znesku 17,5 milijona EUR. Te regije so bile izbrane zaradi visokega tveganja za naravne nesreče in velike ranljivosti prebivalcev, upoštevalo pa se je tudi pomanjkanje lokalnih sredstev in zmogljivosti za spopadanje s težavo.

Poleg tega je bil element pripravljenosti na nesreče tudi bolj sistematično vključen v humanitarni odziv na naravne nesreče. Tako je bilo na primer pri odločitvah, sprejetih v podporo žrtvam cunamija, potresa v Pakistanu ali orkanov v karibski regiji.

Glavni partnerji pri humanitarnih operacijah

Humanitarna pomoč, ki jo zagotavlja GD ECHO, se izvaja prek partnerjev. GD ECHO sodeluje s približno 200 nevladnimi organizacijami, agencijami Združenih narodov in mednarodnimi organizacijami, kot sta Mednarodni odbor Rdečega križa ter Mednarodna zveza združenj Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Za GD ECHO je pomembno, da ima raznolik razpon partnerjev. To omogoča učinkovito pokrivanje naraščajočega seznama potreb po vsem svetu. GD ECHO razvija vedno tesnejše delovne odnose s svojimi partnerji na ravni političnih vprašanj in na ravni upravljanja humanitarnih ukrepov.

V letu 2005 je GD ECHO svoje operacije izvajal večinoma prek nevladnih organizacij (54 %), agencij Združenih narodov (32 %) in mednarodnih organizacij (11 %). Za več podrobnosti o letni porazdelitvi med družinami partnerjev glej točki II.5 in II.6 Priloge.

Vsako leto se določi tudi študijska pomoč za spodbujanje boljšega sodelovanja z nevladnimi organizacijami in okrepitev njihovih zmogljivosti. Sodi v vrsto prednostnih nalog, ki jih je opredelil GD ECHO, njen cilj pa je dodeliti majhno študijsko pomoč za pobude na področju usposabljanja ali študije. Pripomore tudi k razumevanju humanitarnih vprašanj in razvoju ustreznih odzivov politike. Po pozivu za zbiranje predlogov so bile avgusta 2005 dodeljene pomoči v višini 500 000 EUR. Štirje izbrani projekti so bili namenjeni izboljšanju upravne usposobljenosti humanitarnih nevladnih organizacij ter kakovosti pri načrtovanju, zasnovi in izvajanju ukrepov.

Odnosi z drugimi institucijami EU, državami članicami, pomembnimi humanitarnimi partnerji in donatorji izven EU

Institucije in države članice EU

V letu 2005 si je GD ECHO na ravni EU še naprej prizadeval za ohranitev humanitarnih načel med prednostnimi nalogami znotraj institucij EU.

GD za humanitarno pomoč je ohranil tudi tesne stike z drugimi službami Komisije (GD za zunanje odnose, GD za razvoj, Urad za sodelovanje EuropeAid in GD za okolje), da bi zagotovil usklajenost splošnega odziva Skupnosti. Poleg tega je GD ECHO sodeloval na različnih srečanjih in v delovnih skupinah Sveta, na katerih je pojasnjeval svoje posebno pooblastilo in svoje odnose z drugimi instrumenti EU, ki so del ukrepanja v nujnih primerih.

Po cunamiju je bil sprejet akcijski načrt EU, s katerim je bila dana pobuda za proces nadaljnjega razvoja njene odzivne zmogljivosti ob nesrečah. V akcijskem načrtu EU so opredeljeni možni ukrepi – vključno z možnim razvojem boljše uporabe obstoječih instrumentov – za obvladovanje nesreč znotraj in zunaj EU. GD ECHO je prispeval k Sporočilu Komisije o Okrepitvi odzivanja EU na nesreče in krizne razmere v tretjih državah , sprejetemu v odgovor na ta akcijski načrt (20. aprila 2005)[9]. V tem sporočilu je GD ECHO opredelil vrsto ukrepov, namenjenih okrepitvi zagotavljanja in skladnosti humanitarnega odziva EU na nesreče zunaj EU, med katerimi so (1) povečevanje števila strokovnjakov, nastanjenih na terenu, (2) usposabljanje strokovnjakov v okviru Urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA), Svetovalnega odbora Združenih narodov za oceno nesreč in koordinacijo (UNDAC) in FACT[10] Rdečega križa za metodologije ocenjevanja in koordinacije (da bi razvili sinergije in zagotovili medsebojno delovanje pri izvajanju ocenjevanja potreb), in končno (3) razvoj zmogljivosti, predhodno pripravljenih na ravni regionalnih področnih uradov GD ECHO, ki omogočajo razvrstitev specializiranih multisektorskih skupin za izredne razmere v 24 urah.

Komisija je imenovala dva predstavnika v civilno-vojaško celico , osnovano znotraj Vojaškega štaba EU (VŠEU) v sekretariatu Sveta. GD ECHO ohranja tesne stike s tem novoustanovljenim organom, ker želi zagotoviti, da se humanitarna načela in smernice ZN ustrezno odražajo v delu celice in še zlasti v katerem koli strateškem načrtu, ki ga razvije celica.

GD ECHO je prispeval tudi k dopolnitvi humanitarnega elementa v načrtu kriznega upravljanja. GD ECHO je na to gledal kot na priložnost, da se opozori, da ne gre za orodje kriznega upravljanja; njegovo ukrepanje ne temelji na politični presoji, ampak ga v skladu s humanitarnimi načeli in mednarodnim humanitarnim pravom usmerjajo samo potrebe žrtev naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek.

In končno, v letu 2005 je bilo organiziranih osem srečanj s predstavniki držav članic v okviru Odbora za humanitarno pomoč (OHP). Poleg tega sta luksemburško in britansko predsedstvo sklicali neuradni srečanji OHP, na katerih se je razpravljalo o mednarodnem humanitarnem pravu in humanitarni reformi.

Odnosi z mednarodnimi organizacijami in pomembnimi donatorji izven EU

Kot je bilo navedeno že pri splošnih vidikih politike, je mednarodni odziv na izredne humanitarne razmere v zadnjih nekaj letih pokazal, da sedanji sistem omogoča odziv, ki se od krize do krize razlikuje, ob večjih krizah pa trenutne ravni zmogljivosti pogosto ne zadostujejo niti za ustrezno izpolnitev bistvenih potreb. Leto 2005 je bilo spodbudno leto temeljitega razmisleka o možnem načrtu reforme mednarodnega humanitarnega sistema.

Generalni sekretar ZN je marca 2005 predstavil poročilo z naslovom „V večji svobodi“. Glede humanitarne pomoči je bilo v poročilu navedeno, da je treba sistem nadgraditi na 3 ključnih področjih: bolj predvidljivo in pravočasno financiranje operativnih agencij ZN in njihovih nevladnih izvajalskih partnerjev pri izvajanju dejavnosti ob izrednih razmerah, okrepljeno usklajevanje na terenu in na sedežu ter okrepljena odzivna zmogljivost , vključno z jasnejšimi sektorskimi obveznostmi in odgovornostmi.

GD ECHO je skozi vse leto 2005 pozorno spremljal razvoj na vseh teh ravneh. Udeleževal se je srečanj, povezanih s humanitarno reformo, in pripomogel k različnim pobudam, o katerih se je razpravljalo.

Decembra 2005 je bil komisar Michel povabljen na srečanje Medagencijskega stalnega odbora (IASC). Medagencijski stalni odbor (IASC) je edinstven medagencijski forum za usklajevanje, razvoj politike in odločanje, združuje pa ključne humanitarne partnerje znotraj in zunaj ZN. Komisar Michel se je srečal z vodji vseh operativnih organizacij ZN, Mednarodnega odbora Rdečega križa, Mednarodne zveze združenj Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodne organizacije za migracijo in tudi s predstavniki nevladnih organizacij. Komisar Michel je članom Medagencijskega stalnega odbora pojasnil stališča Komisije v zvezi z reformo humanitarnega sistema.

V okviru letnega dialoga strateškega načrtovanja so bila v letu 2005 organizirana srečanja s pomembnimi partnerji (OCHA, UNICEF, WHO, WFP, ICRC, IFRC, UNHCR, VOICE in MSF), na katerih se je razpravljalo o strategijah in glavnih prednostnih nalogah posamezne organizacije.

Da bi potegnil prve izkušnje iz odziva na cunami, se je GD ECHO udeležil srečanja „Šest mesecev po cunamiju: pregled EU in ZN“, ki sta ga pripravila predsedstvo EU (Luksemburg) in OCHA ZN.

GD ECHO je sodeloval tudi na različnih srečanjih, na katerih je z drugimi pomembnimi donatorji poglobljeno razpravljal o vprašanjih, kot so humanitarna načela ali uporaba vojaških in civilnih obrambnih sredstev v humanitarnih operacijah.

Pri odnosih s pomembnimi donatorji izven EU je GD ECHO nadaljeval svoj dialog z vlado Združenih držav za uskladitev humanitarnih politik/odzivov in povečanje vzajemnega zanimanja za humanitarni razvoj v trenutnih kriznih razmerah. Nadaljevalo se je letno srečanje o strateškem dialogu med ECHO in Združenimi državami.

V prvi četrtini leta je potekala skupna misija z Združenimi državami v Liberijo in Gvinejo za nadzor nad prostovoljnim vračanjem liberijskih beguncev in notranje razseljenih oseb na njihove domove. Skupna priporočila misije o „Usklajevanju, vračanju, notranje razseljenih osebah, razmerah pri preskrbi s hrano in prehodu“ so skupaj predložili organom UNHCR, OCHA in WFP ter humanitarnemu koordinatorju v Liberiji.

GD ECHO se je srečal tudi s predstavniki Kanadske agencije za mednarodni razvoj (CIDA), s katerimi je preučil možnosti prihodnjega sodelovanja.

Tematsko financiranje

Ker imajo glavne mednarodne humanitarne agencije (ZN in Gibanje Rdečega križa) osrednjo vlogo pri učinkovitem razdeljevanju humanitarne pomoči, je GD ECHO prek programov tematskega financiranja še naprej podpiral krepitev njihovih institucionalnih zmogljivosti.

V letu 2005 je GD ECHO finančno podprl razvoj informacijskih sistemov OCHA ZN (4 milijoni EUR), vključno s postavitvijo humanitarnih informacijskih centrov (npr. v Šrilanki, Acehu, Nigru, Pakistanu), spletne strani ReliefWeb in sistema Global Disaster Alert and Coordination System (GDACS); okrepitev zmogljivosti WHO za odzivanje na nujne zdravstvene razmere (4 milijoni EUR); dejavnosti ICRC za zaščito žrtev oboroženih spopadov (4 milijoni EUR) (npr. v Centralnoafriški republiki, Republiki Kongo, Ruandi, Azerbajdžanu, na Filipinih in v Pakistanu) in programom zaščite UNHCR (5 milijonov EUR). Tematsko financiranje je pripomoglo tudi k programu obvladovanja nesreč IFRC (3,5 milijona EUR). Tudi projekti za zaščito otrok (2 milijona EUR) in pripravljenosti na nesreče (5,7 milijona EUR), ki jih upravlja UNICEF , so se v letu 2005 izvajali s sredstvi iz preteklega leta.

Druge dejavnosti

Strokovnjaki na terenu

V akcijskem načrtu EU o okrepitvi odzivne zmogljivosti na nesreče v tretjih državah (glej točko 4.1.) je bilo predvideno znatno povečanje števila strokovnjakov ECHO na terenu.

GD ECHO si je zadal vmesni cilj, da bo do konca leta 2005 imel na terenu približno 100 strokovnjakov. Na podlagi tega je bilo ustvarjenih 41 novih delovnih mest, 5 izmed njih neposredno povezanih s cunamijem. 28 delovnih mest je bilo namenjenih okrepitvi 6 regionalnih podpornih uradov, 8 novih delovnih mest pa okrepitvi obstoječih in novih uradov. Do konca leta 2005 je bilo nameščenih 83 strokovnjakov, še 13 strokovnjakov pa je bilo izbranih in ti bodo svoje pogodbene obveznosti začeli v prvi polovici leta 2006.

Okrepitev regionalnih podpornih uradov je vključevala opredelitev standardnih struktur vsakega urada in dodelitev nekaterih strokovnih delovnih mest glede na potrebe, npr. koordinator za hitro odzivanje, priložnostni delavec, varnostnik in področni specialisti za zdravstvena vprašanja, vprašanja v zvezi s pomočjo v hrani in varnostjo preskrbe s hrano, prehrambna vprašanja in vprašanja o pripravljenosti na nesreče ter oblikovanje skupine strokovnjakov za tematsko financiranje.

Cilj tega je bil omogočiti GD ECHO, da lahko svoje strokovnjake hitro odpošlje na nova krizna območja, da ocenijo humanitarne potrebe in z drugimi pomembnimi akterji sodelujejo pri usklajevanju humanitarnih dejavnosti na terenu. GD ECHO je svojo okrepljeno strukturo lahko preskusil oktobra 2005 po večjem potresu v Pakistanu, Indiji in Afganistanu, ko so bili strokovnjaki še isti dan mobilizirani za nujne ocene izrednih razmer, ki so privedle do takojšnje osnovne odločitve za nujne primere.

Ustanovljene so bile specialistične mreže strokovnjakov in delovne skupine, ki so na sedežu in na terenu ponujale strokovno pomoč ter tako zagotovile doslednost in skladnost politik GD ECHO ter določile operativne smernice in dogovorjena ravnanja.

Vprašanja glede varnosti

Humanitarne agencije so vedno bolj zaskrbljene zaradi varnosti humanitarnega osebja na terenu. Število smrtnih primerov med humanitarnimi delavci se je v zadnjih nekaj letih znatno povečalo.

Zato je GD ECHO leta 2005 uvedel nadaljnjo preučitev varnosti, ki jo je zaključil v letu 2004. S preučitvijo iz leta 2004 so bila opredeljena številna področja, ki zahtevajo nadaljnjo pozornost humanitarnih akterjev, vključno z: varnostnim usposabljanjem učiteljev, zbiranjem podatkov (vključno s statističnimi podatki), analiziranjem in razširjanjem zbranih podatkov ter mehanizmi varnostnega usklajevanja nevladnih organizacij.

GD ECHO namerava s to drugo preučitvijo še naprej pomagati nevladnim organizacijam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti za varnost humanitarnega osebja. Ta preučitev bi morala biti koristna s tem, da: bo v prvi vrsti opredelila metode usposabljanja za učitelje varnostnega usposabljanja v nevladnih organizacijah, ki bodo preizkušene na terenu, in opredelila druga orodja, namenjena javnosti za pomoč nevladnim organizacijam pri izgradnji in ohranitvi njihove zmogljivosti pri upravljanju varnosti.

GD ECHO je zavezan pomoči partnerjem pri njihovih prizadevanjih za zagotovitev, da osebje na terenu lahko učinkovito in varno opravlja svoje delo, in spodbujanju podpore humanitarnemu prostoru. Najboljši način za ohranitev tega so ohranjanje visoke ravni posvečanja načelom dobrega donatorstva, nadaljnja zavezanost visokokakovostni pomoči in ohranitev preglednega dialoga z drugimi ključnimi akterji, in sicer dvostransko in večstransko v okviru humanitarnih forumov.

Obveščanje in informacije

GD ECHO je v zvezi s svojo strategijo obveščanja sprejel vrsto ukrepov pri prizadevanju za cilje razširjanja vrednot, načel in praktičnih dosežkov humanitarne pomoči EU. Širšo javnost je še naprej obveščal o delu GD ECHO, in sicer prek televizije, radia in drugih sredstev javnega obveščanja.

V partnerstvu z agencijami ZN in nevladnimi organizacijami so bila pripravljena avdiovizualna gradiva o grozovitih nesrečah – cunamiju in potresu v južni Aziji.

Med drugimi gradivi za obveščanje so bili sporočila za javnost, na spletni strani objavljena pričevanja in uredniški članki v revijah letalskih prevoznikov.

V Češki republiki je kot pilotna kampanja potekala celostna kampanja za večjo ozaveščenost, vključno z medijskim dogodkom v Pragi (Humanitarna vas), obiski šol, publikacijami in temu namenjeno spletno stranjo.

GD ECHO je svoja prizadevanja še naprej usmerjal tudi na komuniciranje s posebnimi ciljnimi skupinami, zlasti z mladimi in oblikovalci javnega mnenja, in sicer prek sodelovanja na konferencah in prisotnostjo na razstavah ali drugih javnih dogodkih.

Revizija in ocenjevanje

GD ECHO ima natančno izdelane sisteme za reden nadzor finančnih informacij in zagotavljanje ustreznih informacij o upravljanju. V splošni ocenjevalni sistem so bili vključeni posebni finančni kazalniki. Humanitarne dejavnosti so predmet finančnih revizij na svojih sedežih in na terenu. V letu 2005 je bilo v celoti ali delno izpeljanih skupno 142 revizij na sedežih humanitarnih organizacij in opravljenih 24 operativnih revizij (na terenu in v uradih).

GD ECHO vsako leto oceni od osem do deset svojih dejavnosti, in sicer na zemljepisni podlagi, po partnerjih in po tematskih vprašanjih.

Pregledi za okrepitev zmogljivosti

- Pregled vprašanj o vodi in javni higieni , povezanih s financiranjem humanitarnih operacij na podlagi humanitarne uredbe ES.

Na podlagi tega pregleda so nastali koncept in vzorčne smernice. Koncept je preučil humanitarno uredbo ES, politike in finančna vprašanja, težnje v zvezi s humanitarno pomočjo, ključna vprašanja v sektorju vode in javne higiene, uporabo standardov ter ključne ugotovitve in priporočila. Vzorčne smernice pretvarjajo koncept v praktične napotke: kako se lotiti medsektorskih vprašanj, spola, okolja ipd. s povezovanjem spremenjenih higienskih navad, dobre prakse po načrtu za nujne primere, ublažitve nesreč in pripravljenosti nanje ter uporabo standardov. Za referenco vsebuje tudi obstoječo literaturo in referenčno gradivo.

- Pregled medsektorskih in drugih ključnih vprašanj , povezanih s financiranjem humanitarnih operacij na podlagi humanitarne uredbe ES.

Ocena partnerstva

- Ocena partnerstva med GD ECHO in UNHCR ter dejavnosti UNHCR, ki jih financira GD ECHO.

Z oceno je bila oblikovana vrsta jasnih ugotovitev, zaključkov in priporočil za UNHCR in GD ECHO o tem, kako izboljšati celotno partnerstvo med GD ECHO in UNHCR na operativni in tematski ravni.

Ocena operacij

V letu 2005 se je začelo ocenjevanje dejavnosti na Haitiju, v Burundiju, Ugandi, na Šrilanki[11] in v Severni Koreji ter ocenjevanje pripravljenosti na naravne nesreče na Karibskih otokih. Po splošni presoji ocenjevalcev so ukrepi, ki jih je v teh državah financiral GD ECHO, dejansko dosegli ključne humanitarne cilje.

Za več informacij o teh ocenjevanjih obiščite spletno stran GD ECHO http://ec.europa.eu/comm/echo/evaluation/index_en.htm.

Usposabljanje in študij

V letu 2005 je bilo precej truda vloženega v izpopolnitev znanja osebja GD ECHO in partnerjev o novem okvirnem partnerskem sporazumu, ki ureja odnose med GD ECHO in njegovimi partnerji. To usposabljanje je bilo koristno za kakih 500 oseb. Poleg tega je bila na spletni strani GD ECHO objavljena vrsta podpornega gradiva o različnih vidikih okvirnega partnerskega sporazuma.

GD ECHO je še naprej podpiral omrežje humanitarne pomoči (NOHA), ki v sodelovanju s sedmimi univerzami po vsej Evropi podeljuje diplomo za enoletni podiplomski interdisciplinarni študij (Université Catholique de Louvain – Belgija, Université Paul Cézanne Aix-Marseille III (UPCAM) – Francija, Ruhr-Universität Bochum – Nemčija, University College of Dublin – Irska, Universidad de Deusto – Španija, University of Uppsala – Švedska in University of Gröningen – Nizozemska), in sicer s podporo nevladnih organizacij, medvladnih organizacij in drugih akterjev skupnosti za humanitarno pomoč.

Zaključek

Leto 2005 je bilo zaradi števila in resnosti humanitarnih kriz za GD ECHO polno izzivov. Kljub temu je GD ECHO lahko izpolnil svojo nalogo v skladu s svojim pooblastilom. V prihodnosti bo GD ECHO pred drugimi izzivi, ki jih prinašajo odnosi z novimi akterji na humanitarnem področju (predvsem z enotami civilne zaščite) in izvedba reforme humanitarnega sistema, ki se je začela v letu 2005[12].

GD ECHO bo dejavno podpiral ta proces reforme, da bi zagotovil njegovo izboljšanje skupne humanitarne odzivne zmogljivosti in učinkovitosti.

[1] Uredba Sveta št. 1257 z dne 20. junija 1996.

[2] LRRD.

[3] ECOSOC ZN.

[4] ECHO-Vključno z letalskimi operacijami.

[5] lej razdelitev Dipecho po regijah v Prilogi pod točko II.4.

[6] Brez odzivnih dejavnosti ob cunamiju skupne obveznosti znašajo 529,7 milijona EUR, od tega 59 % za območja z največjimi potrebami, 21 % za območja s srednjimi potrebami in 1 % za območja z majhnimi potrebami. Ostanek, ki potem znaša 73,8 milijona EUR ali 14 %, se je porabil za dejavnosti pripravljenosti na nesreče (program „DIPECHO“), tematsko financiranje, tehnično pomoč in izdatke za podporo.

[7] Posebno poročilo št. 3/2006 o odzivu humanitarne pomoči Evropske komisije na cunami (v skladu z drugim pododstavkom člena 248(4) ES) z odgovori Komisije.

[8] Informativni bilten USAID – 24. februar 2006http://www.usaid.gov/press/factsheets/2006/fs060227.html.

[9] COM (2005) 153 konč.

[10] http://www.ifrc.org/what/disasters/fact/

[11] Ocenjevanje je bilo izvedeno tudi v tamilskem begunskem taborišču v Tamil Nadu v Indiji.

[12] Za podrobnejše informacije o reformi humanitarnega sistema glej del 2.