UREDBA (EU) 2016/794 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. maja 2016

o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 88 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE, CILJI IN NALOGE EUROPOLA

Člen 1

Ustanovitev Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

1.   Ustanovi se Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), z namenom podpreti sodelovanje med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v Uniji.

2.   Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

Člen 3

Cilji

1.   Europol podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminalitete, ki vplivajo na skupni interes v okviru politike Unije, in boju proti njim, kot so navedeni v Prilogi I.

2.   Cilji Europola ob tistih iz odstavka 1 zajemajo tudi z njimi povezana kazniva dejanja. Za povezana kazniva dejanja se štejejo:

Člen 4

Naloge

1.   Europol izvaja naslednje naloge za doseganje ciljev iz člena 3:

2.   Europol zagotovi strateške analize in ocene ogroženosti, da Svetu in Komisiji pomaga pri določitvi strateških in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu. Europol pomaga tudi pri operativnem izvajanju teh prednostnih nalog.

3.   Europol zagotavlja strateške analize in ocene ogroženosti kot pomoč pri uspešni in učinkoviti uporabi sredstev, ki so za operativne dejavnosti na voljo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter podporo za te dejavnosti.

4.   Europol deluje kot osrednji urad za boj proti ponarejanju eura v skladu s Sklepom Sveta 2005/511/PNZ (20). Europol spodbuja tudi usklajevanje ukrepov pristojnih organov držav članic v boju proti ponarejanju eura oziroma v okviru skupnih preiskovalnih skupin, po potrebi v povezavi z organi Unije ali organi tretjih držav.

5.   Europol pri opravljanju svojih nalog ne uporablja prisilnih ukrepov.

POGLAVJE II

SODELOVANJE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI IN EUROPOLOM

Člen 5

Sodelovanje v skupnih preiskovalnih skupinah

1.   Osebje Europola lahko sodeluje v dejavnostih skupnih preiskovalnih skupin, ki se ukvarjajo s kaznivimi dejanji, ki spadajo med cilje Europola. V sporazumu o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine se določijo pogoji o sodelovanju osebja Europola v skupini in vključujejo informacije o pravilih o odgovornosti.

2.   Osebje Europola lahko v okviru zakonskih omejitev v državah članicah, v katerih deluje skupna preiskovalna skupina, pomaga pri vseh dejavnostih in izmenjavah informacij z vsemi člani skupne preiskovalne skupine.

3.   Osebje Europola, ki sodeluje v skupni preiskovalni skupini, lahko v skladu s to uredbo vsem članom skupine zagotavlja potrebne informacije, ki jih obdeluje Europol za namene iz člena 18(2). Europol istočasno obvešča nacionalne enote držav članic, zastopanih v skupni preiskovalni skupini, pa tudi nacionalne enote držav članic, ki so informacije posredovale.

4.   Informacije, ki jih osebje Europola pridobi med sodelovanjem v skupni preiskovalni skupini, lahko Europol s soglasjem in pod odgovornostjo države članice, ki jih je posredovala, pod pogoji, določenimi v tej uredbi, obdeluje za namene iz člena 18(2).

5.   Kadar Europol upravičeno meni, da bi vzpostavitev skupne preiskovalne skupine pomenila dodano vrednost pri preiskavi, lahko to predlaga zadevnim državam članicam in sprejme ukrepe za pomoč tem državam članicam pri njeni vzpostavitvi.

Člen 6

Zaprosilo Europola za sprožitev preiskave kaznivega dejanja

1.   Ko Europol v posameznih primerih meni, da bi bilo treba sprožiti preiskavo kaznivega dejanja, ki spada med njegove cilje, pristojne organe zadevnih držav članic prek nacionalnih skupin zaprosi, naj sprožijo, vodijo ali usklajujejo takšno preiskavo.

2.   Nacionalne enote Europol nemudoma obvestijo o odločitvi pristojnih organov držav članic v zvezi z zaprosilom, predloženim na podlagi odstavka 1.

3.   Če se pristojni organi države članice odločijo, da v zvezi z zaprosilom Europola na podlagi odstavka 1 ne bodo ukrepali, Europol nemudoma obvestijo o razlogih za svojo odločitev, po možnosti v roku enega meseca od prejema zaprosila. Razlogov pa ni treba navesti, če bi njihovo razkritje:

4.   Europol nemudoma obvesti Eurojust o vsakem zaprosilu na podlagi odstavka 1 in o vsaki odločitvi pristojnega organa države članice na podlagi odstavka 2.

Člen 7

Nacionalne enote Europola

1.   Države članice in Europol sodelujejo med seboj pri izpolnjevanju svojih nalog iz te uredbe.

2.   Vsaka država članica ustanovi ali imenuje nacionalno enoto, ki je organ za zvezo med Europolom in njenimi pristojnimi organi. Vsaka država članica imenuje enega uradnika za vodjo svoje nacionalne enote.

3.   Vsaka država članica zagotovi, da je njena nacionalna enota v skladu z nacionalnim pravom pristojna za izpolnjevanje nalog, dodeljenih nacionalnim enotam v tej uredbi, zlasti da ima dostop do nacionalnih podatkov s področja preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in drugih ustreznih podatkov, potrebnih za sodelovanje z Europolom.

4.   Vsaka država članica določi organizacijsko strukturo in osebje svoje nacionalne enote v skladu s svojim nacionalnim pravom.

5.   Nacionalna enota je v skladu z odstavkom 2 organ za zvezo med Europolom in pristojnimi organi držav članic. Države članice lahko dopustijo neposredne stike med svojimi pristojnimi organi in Europolom v skladu s pogoji, ki jih določijo, vključno s predhodnim sodelovanjem nacionalne enote. Nacionalna enota od Europola istočasno prejme vse informacije, ki so si jih v neposrednih stikih izmenjali Europol in pristojni organi, razen če nacionalna enota navede, da ni nujno, da se ji take informacije pošiljajo.

6.   Vsaka država članica prek svoje nacionalne enote ali, ob upoštevanju odstavka 5, prek pristojnega organa zlasti:

7.   Brez poseganja v izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo države članice glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti, država članica v posameznem primeru ni dolžna zagotoviti informacij v skladu s točko (a) odstavka 6, če bi to:

Vendar morajo države članice zagotoviti informacije takoj, ko zanje ne veljajo več točke (a), (b) oziroma (c) prvega pododstavka.

8.   Države članice poskrbijo, da njihove finančne obveščevalne enote, ustanovljene na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (21), lahko sodelujejo z Europolom prek svojih nacionalnih enot, kar zadeva analize, v mejah svojega mandata in pristojnosti.

9.   Vodje nacionalnih enot se redno srečujejo, zlasti zaradi obravnavanja in reševanja težav, ki nastanejo pri operativnem sodelovanju z Europolom.

10.   Stroške, ki jih imajo nacionalne enote zaradi komunikacije z Europolom, krijejo države članice in jih z izjemo stroškov vzpostavitve zveze ne krije Europol.

11.   Europol sestavi letno poročilo o informacijah, ki jih je zagotovila vsaka država članica na podlagi točke (a) odstavka 6, na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril za ocenjevanje, ki jih opredeli upravni odbor. Letno poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Člen 8

Uradniki za zvezo

1.   Vsaka nacionalna enota imenuje vsaj enega uradnika za zvezo, ki se dodeli Europolu. Razen če ni drugače določeno s to uredbo, za uradnike za zvezo velja nacionalno pravo države članice, ki je uradnike dodelila.

2.   Uradniki za zvezo oblikujejo nacionalne urade za zvezo pri Europolu, njihove nacionalne enote pa jim dajejo navodila glede zastopanja njihovih interesov v okviru Europola v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki je uradnike imenovala, in v skladu z določbami, ki se uporabljajo za upravljanje Europola.

3.   Uradniki za zvezo pomagajo pri izmenjavi informacij med Europolom in svojimi državami članicami.

4.   Uradniki za zvezo v skladu s svojim nacionalnim pravom pomagajo pri izmenjavi informacij med svojimi državami članicami in uradniki za zvezo drugih držav članic, tretjih držav in mednarodnih organizacij. Europolova infrastruktura se lahko v skladu z nacionalnim pravom za takšne dvostranske izmenjave uporabi tudi v zvezi s kaznivimi dejanji, ki ne spadajo med cilje Europola. Vse tovrstne izmenjave informacij morajo biti v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

5.   Pravice in obveznosti uradnikov za zvezo v razmerju do Europola določi upravni odbor. Uradniki za zvezo uživajo privilegije in imunitete, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 63(2).

6.   Europol zagotavlja, da so uradniki za zvezo v celoti obveščeni o vseh njegovih dejavnostih in v njih sodelujejo, kolikor je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

7.   Europol krije stroške zagotovitve potrebnih prostorov v stavbi Europola državam članicam in ustrezne podpore uradnikom za zvezo za opravljanje njihovih dolžnosti. Vse druge stroške, ki nastanejo zaradi dodelitve uradnikov za zvezo, krije država članica pošiljateljica, tudi stroške opreme za uradnike za zvezo, razen če Evropski parlament in Svet na priporočilo upravnega odbora odločita drugače.

POGLAVJE III

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA EUROPOLA

Člen 9

Upravna in vodstvena struktura Europola

Upravno in vodstveno strukturo Europola sestavljajo:

ODDELEK 1

Upravni odbor

Člen 10

Sestava upravnega odbora

1.   Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik iz vsake države članice in predstavnik Komisije. Vsak predstavnik ima pravico glasovanja.

2.   Pri imenovanju članov upravnega odbora se upošteva njihovo poznavanje sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

3.   Vsak član upravnega odbora ima nadomestnega člana, za katerega se ob imenovanju upoštevajo merila iz odstavka 2. Nadomestni član zastopa člana, ko je ta odsoten.

V upravnem odboru se upošteva tudi načelo uravnotežene zastopanosti spolov.

4.   Brez poseganja v pravico držav članic in Komisije, da svojemu članu in nadomestnemu članu odvzamejo mandat, njihovo članstvo v upravnem odboru traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša.

Člen 11

Naloge upravnega odbora

1.   Upravni odbor:

2.   Če upravni odbor meni, da je to nujno za izvajanje nalog Europola, lahko Svetu predlaga, naj Komisijo opozori na potrebo po sklepu o ustreznosti iz točke (a) člena 25(1) ali priporočilu za sklep o odobritvi začetka pogajanj za sklenitev mednarodnega sporazuma iz točke (b) člena 25(1).

3.   Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o dodelitvi ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanja izvršnemu direktorju in določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko prenos teh pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor sme ta pooblastila prenesti dalje.

Upravni odbor lahko, kadar to zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem odločitve začasno prekliče prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in morebitni nadaljnji prenos takih pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.

Člen 12

Večletno načrtovanje in letni delovni programi

1.   Upravni odbor vsako leto do 30. novembra sprejme dokument, ki vsebuje večletno načrtovanje Europola in letni delovni program, in sicer na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, ob upoštevanju mnenja Komisije in, kar zadeva večletno načrtovanje, po posvetovanju s skupino za skupni parlamentarni nadzor. Upravni odbor ta dokument posreduje Svetu, Komisiji in skupini za skupni parlamentarni nadzor.

2.   Večletno načrtovanje določa splošno strateško načrtovanje, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Določa tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem. Vključuje strategijo za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

Večletno načrtovanje se izvede prek letnih delovnih programov in se, če je to potrebno, posodobi ob upoštevanju rezultatov zunanjih in notranjih ocenjevanj. Ugotovitve teh ocenjevanj se, kadar je to primerno, upoštevajo tudi v letnem delovnem programu za naslednje leto.

3.   Letni delovni program vsebuje podrobne cilje, pričakovane rezultate in kazalnike uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter kazalnik finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim načrtovanjem. Jasno prikazuje naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali izbrisane.

4.   Kadar se Europolu po sprejetju letnega delovnega programa dodeli nova naloga, upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program.

5.   Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot velja za sprejetje prvotnega letnega delovnega programa. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

Člen 13

Predsednik in namestnik predsednika upravnega odbora

1.   Upravni odbor izvoli predsednika in njegovega namestnika iz skupine treh držav članic, ki so skupaj pripravile 18-mesečni program Sveta. Njun mandat traja 18 mesecev, kolikor traja ta program Sveta. Če pa med njunim mandatom kot predsednik ali namestnik predsednika njuno članstvo v upravnem odboru preneha, istočasno samodejno preneha tudi njun mandat.

2.   Predsednika in namestnika predsednika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora.

3.   Kadar predsednik ne more opravljati svojih dolžnosti, ga samodejno nadomesti namestnik predsednika.

Člen 14

Sestanki upravnega odbora

1.   Sestanke upravnega odbora skliče predsednik.

2.   Izvršni direktor se udeležuje razprav upravnega odbora.

3.   Upravni odbor ima vsaj dva redna sestanka na leto. Prav tako se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo Komisije ali vsaj tretjine svojih članov.

4.   Upravni odbor lahko povabi katero koli osebo, katere mnenje je lahko pomembno za razpravo, po potrebi tudi predstavnika skupine za skupni parlamentarni nadzor, da se udeleži sestanka kot opazovalec brez glasovalne pravice.

5.   Članom upravnega odbora in nadomestnim članom lahko na sestankih pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, če njegov poslovnik to omogoča

6.   Europol upravnemu odboru zagotovi sekretariat.

Člen 15

Pravila glasovanja v upravnem odboru

1.   Upravni odbor brez poseganja v točki (a) in (b) člena 11(1), člen 13(2), člen 50(2), člen 54(8) in člen 64 sprejme odločitve z večino glasov svojih članov.

2.   Vsak član ima en glas. V primeru odsotnosti člana, ki ima glasovalno pravico, ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

3.   Izvršni direktor ne sodeluje pri glasovanju.

4.   V poslovniku upravnega odbora so določena podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pa pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana, in po potrebi tudi pravila glede sklepčnosti.

ODDELEK 2

Izvršni direktor

Člen 16

Odgovornosti izvršnega direktorja

1.   Izvršni direktor upravlja Europol. Izvršni direktor je odgovoren upravnemu odboru.

2.   Brez poseganja v pristojnosti Komisije ali upravnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih nalog in ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade ali drugega organa.

3.   Svet lahko izvršnega direktorja povabi, da poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

4.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Europola.

5.   Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Europolu dodeljene s to uredbo, zlasti za:

POGLAVJE IV

OBDELAVA INFORMACIJ

Člen 17

Viri informacij

1.   Europol obdeluje le informacije, ki mu jih posredujejo:

2.   Europol lahko neposredno pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz javno dostopnih virov, vključno s spletom in javnimi podatki.

3.   Če je Europol na podlagi pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov upravičen do računalniškega dostopa do podatkov iz informacijskih sistemov Unije oziroma mednarodnih ali nacionalnih informacijskih sistemov, lahko na ta način pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, če je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Veljavne določbe takih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov urejajo dostop do teh informacij in njihovo uporabo s strani Europola, če so v njih določena pravila glede dostopa in uporabe strožja od pravil, določenih v tej uredbi. Dostop do takih informacijskih sistemov se odobri le ustrezno pooblaščenemu osebju Europola, in zgolj kolikor je to potrebno in sorazmerno za opravljanje nalog tega osebja.

Člen 18

Nameni dejavnosti obdelave informacij

1.   Kolikor je to nujno za doseganje njegovih ciljev iz člena 3, lahko Europol obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki.

2.   Osebni podatki se lahko obdelujejo le za namene:

3.   Obdelava za namene operativnih analiz iz točke (c) odstavka 2 se opravi s projekti operativne analize, v zvezi s katerimi veljajo naslednji posebni zaščitni ukrepi:

4.   Obdelava iz odstavkov 2 in 3 se opravi v skladu z zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov iz te uredbe. Europol te postopke obdelave ustrezno dokumentira. Dokumentacija se na zahtevo da na voljo pooblaščeni osebi za varstvo podatkov in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov za namen preverjanja zakonitosti postopkov obdelave.

5.   Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki se lahko zbirajo in obdelujejo za katerega od namenov iz odstavka 2, so navedene v Prilogi II.

6.   Europol lahko začasno obdeluje podatke, da določi, ali so takšni podatki pomembni za njegove naloge, in če so, za kateri namen iz odstavka 2. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja in po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov podrobneje opredeli pogoje za obdelavo takih podatkov, zlasti glede dostopa do teh podatkov in njihove uporabe, ter roke za hrambo in izbris podatkov, ki ne smejo biti daljši od šest mesecev, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načela iz člena 28.

7.   Upravni odbor po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov po potrebi sprejme smernice, v katerih podrobneje opredeli postopke za obdelavo informacij za namene iz odstavka 2, in sicer v skladu s točko (q) člena 11(1).

Člen 19

Določanje namena in omejitev obdelave informacij s strani Europola

1.   Država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, ki Europolu posreduje informacije, določi namen ali namene iz člena 18, za katere se bodo informacije obdelale. Če tega ne stori, Europol v soglasju z zadevnim pošiljateljem informacij obdela informacije, da se določi pomembnost takšnih informacij, pa tudi namen ali nameni, za katere bodo nadalje obdelane. Europol lahko obdeluje informacije za namen, ki je drugačen od tistega, za katerega so bile posredovane, le če to odobri pošiljatelj informacij.

2.   Države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije lahko pri posredovanju informacij Europolu navedejo morebitne splošne ali posebne omejitve dostopa do teh informacij ali njihove uporabe, vključno v zvezi z njihovim prenosom, izbrisom ali uničenjem. Če se potreba po takih omejitvah pokaže šele po posredovanju informacij, o tem ustrezno obvestijo Europol. Europol upošteva take omejitve.

3.   Europol lahko v ustrezno utemeljenih primerih določi omejitve dostopa držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij do informacij ali omejitve uporabe informacij, ki se pridobijo iz javno dostopnih virov.

Člen 20

Dostop držav članic in osebja Europola do informacij, ki jih hrani Europol

1.   Države članice imajo v skladu s svojim nacionalnim pravom in členom 7(5) dostop do vseh informacij, ki so bile posredovane za namene iz točk (a) in (b) člena 18(2), ter možnost iskanja po njih. To ne posega v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo morebitne omejitve v skladu s členom 19(2).

2.   Države članice imajo v skladu s svojim nacionalnim pravom in členom 7(5) na podlagi sistema javljanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za namene iz točke (c) člena 18(2). To ne posega v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije in tretje države ali mednarodne organizacije, ki posredujejo informacije, v skladu s členom 19(2).

V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacij, povezanih z zadetkom, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacij Europolu.

3.   Države članice imajo v skladu z nacionalnim pravom dostop do informacij iz odstavkov 1 in 2 ter te informacije nadalje obdelujejo samo za namen preprečevanja in boja proti:

4.   Osebje Europola, ki ga je izvršni direktor ustrezno pooblastil, ima dostop do informacij, ki jih obdeluje Europol, v obsegu, ki je nujen za izvajanje nalog tega osebja, in brez poseganja v člen 67.

Člen 21

Dostop Eurojusta in OLAF do informacij, ki jih hrani Europol

1.   Europol sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da imata Eurojust in OLAF v okviru svojih pristojnosti na podlagi sistema javljanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za namene iz točk (a), (b) in (c) člena 18(2), brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije in tretje države ali mednarodne organizacije, ki so informacije posredovale, v skladu s členom 19(2).

V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacij, povezanih z zadetkom, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacij Europolu in le, če so podatki, povezani z zadetkom, potrebni za izvajanje nalog Eurojusta ali OLAF.

2.   Europol in Eurojust lahko skleneta delovni dogovor, ki jima v okviru njunih pristojnosti zagotavlja vzajemen dostop do vseh informacij, ki so bile posredovane za namen iz točke (a) člena 18(2), in možnost vzajemnega iskanja po teh informacijah. To ne posega v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo omejitve pri dostopu do takih podatkov in njihovi uporabi, ter mora biti v skladu z jamstvi za varstvo podatkov iz te uredbe.

3.   Iskanje po informacijah v skladu z odstavkoma 1 in 2 se izvaja le za preverjanje, ali se informacije, ki so na voljo pri Eurojustu ali OLAF, ujemajo z informacijami, ki jih obdeluje Europol.

4.   Europol da dovoljenje za iskanje v skladu z odstavkoma 1 in 2 šele po tem, ko od Eurojusta prejme informacije o tem, kateri nacionalni člani, namestniki, pomočniki in osebje Eurojusta so pooblaščeni za izvajanje takega iskanja, od OLAF pa enake informacije o njegovem osebju.

5.   Če Europol ali država članica med Europolovim obdelovanjem informacij v zvezi s posamezno preiskavo ugotovi, da obstaja potreba po usklajevanju, sodelovanju ali podpori v skladu s pristojnostmi Eurojusta ali OLAF, ju Europol o tem uradno obvesti in začne postopek izmenjave informacij v skladu z odločitvijo države članice, ki je informacije posredovala. V tem primeru se Eurojust ali OLAF posvetujeta z Europolom.

6.   Eurojust, vključno s kolegijem, nacionalnimi člani, namestniki, pomočniki in osebjem Eurojusta, ter OLAF spoštujeta vse splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, ki so jih določile države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s členom 19(2).

7.   V primeru, da se po pregledu medsebojnih podatkov v skladu z odstavkom 2 ali na podlagi zadetka v skladu z odstavkom 1 izkaže, da utegnejo biti podatki netočni ali v nasprotju z drugimi podatki, se Europol, Eurojust in OLAF medsebojno obvestijo.

Člen 22

Dolžnost uradnega obveščanja držav članic

1.   Europol v skladu s točko (b) člena 4(1) brez odlašanja uradno obvesti državo članico o vseh informacijah, ki jo zadevajo. Če za te informacije veljajo omejitve dostopa iz člena 19(2), ki prepovedujejo njihovo izmenjavo, se Europol o tem posvetuje s pošiljateljem informacij, ki določa omejitev dostopa, ter zaprosi za njegovo dovoljenje za izmenjavo.

V takem primeru se informacije ne smejo izmenjati brez izrecnega dovoljenja pošiljatelja.

2.   Ne glede na morebitne omejitve dostopa Europol uradno obvesti državo članico o vseh informacijah, ki jo zadevajo, če je to nujno potrebno za preprečevanje neposredne življenjske nevarnosti.

V takem primeru Europol istočasno uradno obvesti pošiljatelja informacij o izmenjavi informacij in utemelji svojo analizo položaja.

POGLAVJE V

ODNOSI S PARTNERJI

ODDELEK 1

Skupne določbe

Člen 23

Skupne določbe

1.   Če je to nujno za izpolnjevanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi Unije v skladu s cilji teh organov, z organi tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami.

2.   Ob upoštevanju omejitev na podlagi člena 19(2) in brez poseganja v člen 67 lahko Europol neposredno izmenjuje vse informacije, razen osebnih podatkov, s subjekti iz odstavka 1 tega člena, kolikor je taka izmenjava pomembna za opravljanje Europolovih nalog.

3.   Izvršni direktor obvesti upravni odbor o vsakršnem rednem sodelovanju, ki ga namerava Europol vzpostaviti ali vzdrževati v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter o razvoju takega sodelovanja, ko je to vzpostavljeno.

4.   Europol lahko za namene iz odstavkov 1 in 2 sklepa delovne dogovore s subjekti iz odstavka 1. Taki delovni dogovori ne dopuščajo izmenjave osebnih podatkov in ne zavezujejo Unije ali njenih držav članic.

5.   Europol lahko sprejema in obdeluje osebne podatke od subjektov iz odstavka 1, kolikor je to nujno in sorazmerno za zakonito izvajanje njegovih nalog in ob upoštevanju določb tega poglavja.

6.   Brez poseganja v člen 30(5) Europol prenese osebne podatke organom Unije, tretjim državam in mednarodnim organizacijam le, če je to potrebno za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo med cilje Europola, in boj proti njim ter v skladu s to uredbo in če se prejemnik zaveže, da se bodo podatki obdelovali samo za namen, za katerega so bili preneseni. Če je podatke za prenos zagotovila država članica, Europol od zadevne države članice pridobi soglasje, razen če je država članica že vnaprej dovolila tak nadaljnji prenos, bodisi pod splošnimi ali posebnimi pogoji. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne.

7.   Nadaljnji prenosi osebnih podatkov, ki jih hrani Europol, s strani držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij so prepovedani, razen če Europol to predhodno izrecno odobri.

8.   Europol zagotovi, da se v skladu s to uredbo podrobno evidentirajo vsi prenosi osebnih podatkov in podlaga za takšne prenose.

9.   Informacije, za katere je jasno, da so bile pridobljene z očitno kršitvijo človekovih pravic, se ne obdelujejo.

ODDELEK 2

Prenos in izmenjava osebnih podatkov

Člen 24

Prenos osebnih podatkov organom Unije

Ob upoštevanju vseh morebitnih omejitev na podlagi člena 19(2) ali (3) in brez poseganja v člen 67, lahko Europol neposredno prenaša osebne podatke organu Unije, kolikor je tak prenos potreben za izvajanje njegovih nalog ali nalog organa Unije, ki jih prejema.

Člen 25

Prenos osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam

1.   Ob upoštevanju vseh morebitnih omejitev na podlagi člena 19(2) ali (3) in brez poseganja v člen 67 lahko Europol prenese osebne podatke organu tretje države ali mednarodni organizaciji, kolikor je tak prenos potreben za izvajanje nalog Europola, na podlagi enega od naslednjih:

Europol lahko sklene upravne dogovore za izvajanje takih sporazumov ali sklepov o ustreznosti.

2.   Izvršni direktor obvesti upravni odbor o izmenjavi osebnih podatkov na podlagi sklepov o ustreznosti v skladu s točko (a) odstavka 1.

3.   Europol na svojem spletnem mestu objavi in posodablja seznam sklepov o ustreznosti, sporazumov, upravnih dogovorov in drugih instrumentov, povezanih s prenosom osebnih podatkov v skladu z odstavkom 1.

4.   Komisija do 14. junija 2021 oceni določbe iz sporazumov o sodelovanju iz točke (c) odstavka 1, zlasti tiste glede varstva podatkov. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatu te ocene, po potrebi pa lahko Svetu predloži priporočilo za sklep o odobritvi za začetek pogajanj za sklenitev mednarodnih sporazumov iz točke (b) odstavka 1.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko izvršni direktor za vsak primer posebej dovoli prenos osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, če je prenos:

Če izvršni direktor ugotovi, da temeljne pravice in svoboščine zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, prevladajo nad javnim interesom za prenos iz točk (d) in (e), se osebni podatki ne prenesejo.

Odstopanja se ne smejo uporabljati za sistematične, obsežne ali strukturne prenose.

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko upravni odbor v soglasju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov dovoli niz prenosov v skladu s točkami (a) do (e) odstavka 5 za obdobje, ki ni daljše od enega leta in se lahko podaljša, pri tem pa upošteva ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. Takšno dovoljenje se ustrezno utemelji in dokumentira.

7.   Izvršni direktor čim prej obvesti upravni odbor in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o primerih, v katerih je bil uporabljen odstavek 5.

8.   Europol hrani natančne evidence vseh prenosov, izvedenih na podlagi tega člena.

Člen 26

Izmenjava osebnih podatkov z zasebnimi strankami

1.   Kolikor je to potrebno za izvajanje nalog Europola, lahko Europol obdeluje osebne podatke, pridobljene od zasebnih strank, pod pogojem, da jih prejme od:

2.   V primerih, ko Europol kljub temu prejme osebne podatke neposredno od zasebnih strank in ko ni mogoče določiti nacionalne enote, kontaktne točke ali zadevnega organa iz odstavka 1, lahko Europol te osebne podatke obdela le za namen take določitve. Osebni podatki se nato nemudoma posredujejo nacionalni enoti, kontaktni točki ali zadevnemu organu in se izbrišejo, razen če nacionalna enota, kontaktna točka ali zadevni organ v štirih mesecih po prenosu te osebne podatke ponovno predloži v skladu s členom 19(1). Europol s tehničnimi sredstvi zagotovi, da zadevni podatki v tem obdobju niso dosegljivi za obdelavo za noben drug namen.

3.   Po prenosu osebnih podatkov v skladu s točko (c) odstavka 5 tega člena lahko Europol v povezavi s tem prejme osebne podatke neposredno od zasebne stranke, če ta zasebna stranka izjavi, da lahko zadevne podatke zakonito posreduje v skladu z veljavnim pravom, in sicer za obdelavo takšnih podatkov zaradi opravljanja naloge iz točke (m) člena 4(1).

4.   Če Europol prejme osebne podatke od zasebne stranke v tretji državi, s katero ni sporazuma, sklenjenega bodisi na podlagi člena 23 Sklepa 2009/371/PNZ bodisi na podlagi člena 218 PDEU, ali za katero ne velja sklep o ustreznosti iz točke (a) člena 25(1) te uredbe, lahko Europol posreduje te podatke le državi članici ali zadevni tretji državi, s katero je bil sklenjen takšen sporazum.

5.   Europol ne sme prenesti osebnih podatkov zasebnim strankam, razen kadar je to v vsakem primer posebej nujno potrebno in je ob upoštevanju morebitnih omejitev na podlagi člena 19(2) ali (3) ter brez poseganja v člen 67:

6.   Če v povezavi s točkama (a) in (b) odstavka 5 tega člena zadevna zasebna stranka nima sedeža v Uniji ali v državi, s katero je Europol sklenil sporazum o sodelovanju, ki dovoljuje izmenjavo osebnih podatkov, ali s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum v skladu s členom 218 PDEU, ali za katero velja sklep o ustreznosti iz točke (a) člena 25(1) te uredbe, se prenos odobri samo, če je prenos:

7.   Europol zagotovi, da se v skladu s to uredbo podrobno evidentirajo vsi prenosi osebnih podatkov in podlaga za takšne prenose ter da se na zahtevo sporočijo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov v skladu s členom 40.

8.   Če prejeti osebni podatki oziroma podatki, ki naj bi bili posredovani, vplivajo na interese države članice, Europol nemudoma obvesti nacionalno enoto zadevne države članice.

9.   Europol ne vzpostavlja nobenega stika z zasebnimi strankami, da bi pridobil osebne podatke.

10.   Komisija do 1. maja 2019 oceni prakso neposrednih izmenjav osebnih podatkov z zasebnimi strankami.

Člen 27

Informacije, pridobljene od posameznikov

1.   Kolikor je to potrebno za izvajanje nalog Europola, lahko Europol prejme in obdeluje informacije, pridobljene od posameznikov. Europol lahko obdeluje osebne podatke, pridobljene od posameznikov, le pod pogojem, da jih prejme od:

2.   Če Europol prejme informacije, vključno z osebnimi podatki, od posameznika s prebivališčem v tretji državi, s katero ni mednarodnega sporazuma, sklenjenega bodisi na podlagi člena 23 Sklepa 2009/371/PNZ bodisi na podlagi člena 218 PDEU, ali za katero ne velja sklep o ustreznosti iz točke (a) člena 25(1) te uredbe, lahko Europol posreduje te informacije le državi članici ali zadevni tretji državi, s katero je sklenjen tak sporazum.

3.   Če prejeti osebni podatki vplivajo na interese države članice, Europol o tem nemudoma obvesti nacionalno enoto zadevne države članice.

4.   Europol ne vzpostavlja nobenega stika s posamezniki, da bi pridobil informacije.

5.   Brez poseganja v člena 36 in 37 Europol ne sme prenesti osebnih podatkov posameznikom.

POGLAVJE VI

ZAŠČITNI UKREPI ZA VARSTVO PODATKOV

Člen 28

Splošna načela o varstvu podatkov

1.   Osebni podatki morajo biti:

2.   Europol objavi dokument, v katerem v razumljivi obliki opredeli določbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in razpoložljivimi sredstvi za uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Člen 29

Ocena zanesljivosti vira in točnosti informacij

1.   Zanesljivost vira informacij iz države članice oceni, kolikor je to mogoče, država članica, ki zagotovi informacije, pri čemer uporabi naslednje oznake za oceno virov:

2.   Točnost informacij, ki izvirajo od države članice, se oceni, kolikor je to mogoče, tako da država članica, ki zagotovi informacije, uporabi naslednje oznake za oceno informacij:

3.   Kadar Europol na podlagi že pridobljenih informacij sklene, da je treba oceno iz odstavka 1 ali 2, popraviti, o tem obvesti zadevno državo članico in se poskusi dogovoriti o spremembi ocene. Europol brez takega dogovora ne spremeni ocene.

4.   Kadar država članica pošlje Europolu informacije brez ocene v skladu z odstavkom 1 ali 2, poskuša Europol oceniti zanesljivost vira ali točnost informacij na podlagi informacij, ki jih že ima. Posebni podatki in informacije se ocenijo v soglasju z državo članico, ki jih je zagotovila. Država članica in Europol se lahko na splošno dogovorita tudi o ocenjevanju določenih vrst podatkov in določenih virov. Če v določenem primeru ni bil dosežen noben dogovor ali če ni splošnega dogovora, Europol oceni informacije ali podatke in jim dodeli oznaki (X) in (4) iz odstavka 1 oziroma 2.

5.   Ta člen se smiselno uporablja, kadar Europol prejme podatke ali informacije od organa Unije, tretje države, mednarodne organizacije ali zasebne stranke.

6.   Europol informacije iz javno dostopnih virov oceni z oznakami iz odstavkov 1 in 2.

7.   Če so informacije rezultat analize, ki jo Europol opravi med izvajanjem svojih nalog, Europol takšne informacije oceni v skladu s tem členom in v soglasju z državami članicami, ki sodelujejo pri analizi.

Člen 30

Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov in različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki

1.   Obdelava osebnih podatkov žrtev kaznivega dejanja, prič ali drugih oseb, ki lahko zagotovijo informacije o kaznivih dejanjih, ter oseb, mlajših od 18 let, se dovoli, če je nujno potrebna in sorazmerna za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo med cilje Europola, ali boj proti njim.

2.   Obdelava osebnih podatkov, ki se obdelujejo avtomatizirano ali z drugimi sredstvi in ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično prepričanje, vero ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter obdelava genetskih podatkov ali podatkov v zvezi z zdravstvenim ali spolnim življenjem posameznika je prepovedana, razen če je nujno potrebna in sorazmerna za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo med cilje Europola in boj proti njim in če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih Europol obdeluje. Izbor določene skupine oseb zgolj na podlagi takšnih osebnih podatkov je prepovedan.

3.   Le Europol ima neposreden dostop do osebnih podatkov iz odstavkov 1 in 2. Izvršni direktor omejenemu številu uradnikov Europola ustrezno dovoli tak dostop, če je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

4.   Nobena odločitev, ki jo sprejme pristojni organ in ima negativen pravni učinek za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi podatkov iz odstavka 2, razen če takšno odločitev izrecno dovoljuje nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije.

5.   Osebni podatki iz odstavkov 1 in 2 se ne posredujejo državam članicam, organom Unije, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, razen če je tako posredovanje nujno potrebno in sorazmerno v posameznih primerih, povezanih s kaznivimi dejanji, ki spadajo med cilje Europola, ter je v skladu s poglavjem V.

6.   Europol Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov vsako leto predloži statistični pregled vseh osebnih podatkov iz odstavka 2, ki jih je obdelal.

Člen 31

Roki za hrambo in izbris osebnih podatkov

1.   Osebni podatki, ki jih obdeluje Europol, se hranijo pri Europolu le toliko časa, kolikor je nujno potrebno in sorazmerno za namene, za katere se obdelujejo.

2.   Europol v vsakem primeru najpozneje tri leta po začetku obdelave osebnih podatkov preveri, ali je treba podatke še naprej hraniti. Europol se lahko odloči za nadaljnjo hrambo osebnih podatkov do naslednjega pregleda, ki se opravi čez nadaljnja tri leta, če je nadaljnja hramba še nujna za izvajanje njegovih nalog. Razlogi za nadaljnjo hrambo se utemeljijo in zabeležijo. Če o nadaljnji hrambi osebnih podatkov ni sprejeta nobena odločitev, se navedeni podatki po treh letih samodejno izbrišejo.

3.   Če se osebni podatki iz člena 30(1) in (2) hranijo več kot pet let, se o tem ustrezno obvesti Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

4.   Kadar država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija pri prenosu navede kakršno koli omejitev glede zgodnejšega izbrisa ali uničenja osebnih podatkov v skladu s členom 19(2), Europol izbriše osebne podatke v skladu s temi omejitvami. Če je nadaljnja hramba podatkov na podlagi informacij, ki so obsežnejše od tistih, ki jih ima pošiljatelj podatkov, potrebna za opravljanje njegovih nalog, Europol zaprosi pošiljatelja podatkov za dovoljenje za nadaljnjo hrambo podatkov, pri čemer zaprosilo utemelji.

5.   Kadar država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija iz svojih podatkovnih zbirk izbriše osebne podatke, posredovane Europolu, o tem ustrezno obvesti Europol. Europol izbriše podatke, razen če je njihova nadaljnja hramba na podlagi informacij, ki so obsežnejše od tistih, ki jih ima pošiljatelj podatkov, potrebna za opravljanje njegovih nalog. Europol pošiljatelja podatkov obvesti o nadaljnji hrambi teh podatkov, pri čemer takšno nadaljnjo hrambo utemelji.

6.   Osebni podatki se ne izbrišejo, če:

Člen 32

Varnost obdelave

1.   Europol izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, naključno izgubo ali nepooblaščenim razkritjem, spremembo in dostopom ali drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

2.   V zvezi z avtomatizirano obdelavo podatkov Europol in vsaka država članica izvajata ukrepe, katerih namen je:

3.   Europol in države članice vzpostavijo mehanizme, s katerimi zagotovijo, da se potrebe glede varnosti upoštevajo preko meja informacijskih sistemov.

Člen 33

Vgrajeno varstvo podatkov

Europol uporabi ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe in postopke na tak način, da je obdelava podatkov skladna s to uredbo in da se zaščitijo pravice zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Člen 34

Uradno obvestilo zadevnim organom o kršitvi varstva osebnih podatkov

1.   V primeru kršitve varstva osebnih podatkov Europol o taki kršitvi brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in pristojne organe zadevnih držav članic, v skladu s pogoji iz člena 7(5), ter pošiljatelja zadevnih podatkov.

2.   Uradno obvestilo iz odstavka 1 vsebuje najmanj:

3.   Europol dokumentira vse kršitve varstva osebnih podatkov, vključno z dejstvi v zvezi s kršitvijo, njene učinke in sprejete popravljalne ukrepe, kar Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogoča, da preveri skladnost s tem členom.

Člen 35

Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov

1.   Europol v skladu z odstavkom 4 tega člena, če bo kršitev varstva osebnih podatkov iz člena 34 verjetno resno in negativno vplivala na pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov nemudoma obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

2.   V sporočilu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 se, kjer je to mogoče, opiše tudi vrsta kršitve varstva osebnih podatkov in se navedejo priporočeni ukrepi za ublažitev morebitnih negativnih učinkov kršitve varstva osebnih podatkov ter ime in kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo podatkov.

3.   Če Europol nima kontaktnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zaprosi pošiljatelja podatkov, naj o kršitvi varstva osebnih podatkov obvesti zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter obvesti Europol o sprejeti odločitvi. Države članice, ki zagotavljajo podatke, o kršitvi varstva osebnih podatkov obvestijo zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v skladu s postopki nacionalnega prava.

4.   Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov se ne zahteva, če:

5.   Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, se lahko odloži, omeji ali opusti, če je takšen ukrep ob upoštevanju upravičenih interesov zadevne osebe nujen:

Člen 36

Pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa

1.   Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima v razumnih časovnih presledkih pravico pridobiti informacije o tem, ali Europol obdeluje osebne podatke, ki se nanašajo nanj.

2.   Brez poseganja v odstavek 5 Europol posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, posreduje naslednje informacije:

3.   Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki želi uveljavljati pravico do dostopa do osebnih podatkov v zvezi z njim, lahko brez pretiranih stroškov vloži zahtevo v zvezi s tem pri organu, ki je imenovan v ta namen, v državi članici po svoji izbiri. Ta organ predloži zahtevo brez odlašanja Europolu, vsekakor pa v enem mesecu od njenega prejema.

4.   Europol potrdi prejem zahteve na podlagi odstavka 3. Europol nanjo odgovori brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa v treh mesecih po tem, ko prejme zahtevo od nacionalnega organa.

5.   Europol se o odločitvi, ki jo sprejme, posvetuje s pristojnimi organi držav članic v skladu s pogoji iz člena 7(5) in s pošiljateljem zadevnih podatkov. Odločitev o dostopu do osebnih podatkov se sprejme samo v tesnem sodelovanju med Europolom in državami članicami ter pošiljateljem podatkov, ki ga dostop posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do takih podatkov neposredno zadeva. Če država članica ali pošiljatelj podatkov nasprotuje predlaganemu odgovoru Europola, o razlogih za nasprotovanje v skladu z odstavkom 6 tega člena uradno obvesti Europol. Europol v čim večjem obsegu upošteva vsako nasprotovanje. Europol nato o svoji odločitvi uradno obvesti zadevne pristojne organe, v skladu s pogoji iz člena 7(5), in pošiljatelja podatkov.

6.   Posredovanje informacij na podlagi zahtev v skladu z odstavkom 1 se lahko zavrne ali omeji, če je taka zavrnitev ali omejitev ukrep, ki je potreben, da:

Pri presoji glede uporabe izjeme se upoštevajo temeljne pravice in interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

7.   Europol posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pisno obvesti o morebitni zavrnitvi ali omejitvi dostopa, razlogih za tako odločitev in njegovi pravici, da pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov vloži pritožbo. Kadar bi zaradi posredovanja takšnih informacij odstavek 6 izgubil učinek, Europol le uradno obvesti zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da je bilo opravljeno preverjanje, pri tem pa ne navede nobenih informacij, ki bi temu posamezniku lahko razkrile, ali Europol obdeluje kakršne koli osebne podatke v zvezi z njim.

Člen 37

Pravica do popravka, izbrisa in omejitve

1.   Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki dostopa do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj in jih je Europol obdeloval v skladu s členom 36, ima prek organa, imenovanega v ta namen, v državi članici po lastni izbiri pravico zahtevati od Europola, naj popravi osebne podatke, ki se nanašajo nanj in ki jih hrani Europol, če so nepravilni, oziroma naj jih dopolni ali posodobi. Ta organ zahtevo brez odlašanja predloži Europolu, vsekakor pa v enem mesecu od njenega prejema.

2.   Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki dostopa do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj in jih je Europol obdeloval v skladu s členom 36, ima prek organa, imenovanega v ta namen, v državi članici po lastni izbiri pravico zahtevati od Europola, naj izbriše osebne podatke, ki se nanašajo nanj in ki jih hrani Europol, če niso več potrebni za namen, za katerega so zbrani ali nadalje obdelani. Ta organ zahtevo brez odlašanja predloži Europolu, vsekakor pa v enem mesecu od njenega prejema.

3.   Europol osebnih podatkov iz odstavka 2 ne izbriše, temveč jih omeji, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi izbris lahko vplival na upravičene interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Omejeni podatki se obdelujejo le za namen, zaradi katerega niso bili izbrisani.

4.   Če so osebne podatke iz odstavkov 1, 2 in 3, ki jih hrani Europol, slednjemu zagotovile tretje države, mednarodne organizacije ali organi Unije ali so jih neposredno zagotovile zasebne stranke ali jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov ali pa so rezultat lastnih analiz Europola, Europol take podatke popravi, izbriše ali omeji in po potrebi obvesti pošiljatelje podatkov.

5.   Če so osebne podatke iz odstavkov 1, 2 in 3, ki jih hrani Europol, slednjemu zagotovile države članice, zadevne države članice take podatke popravijo, izbrišejo ali omejijo v sodelovanju z Europolom, in sicer v okviru svojih pristojnosti.

6.   Če so bili nepravilni osebni podatki preneseni na kateri koli drug ustrezen način ali če je do napak v podatkih, ki so jih posredovale države članice, prišlo zaradi nepravilnega prenosa ali prenosa v nasprotju s to uredbo ali če je do napak prišlo zaradi tega, ker je Europol podatke vnašal, prevzel ali hranil nepravilno ali v nasprotju s to uredbo, Europol popravi ali izbriše takšne podatke v sodelovanju s pošiljateljem zadevnih podatkov.

7.   V primerih iz odstavkov 4, 5 in 6 se nemudoma uradno obvestijo vsi prejemniki zadevnih podatkov. Prejemniki nato v skladu s pravili, ki se zanje uporabljajo, te podatke v svojih sistemih popravijo, izbrišejo ali omejijo.

8.   Europol posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa v treh mesecih po prejemu zahteve v skladu z odstavkom 1 ali 2, pisno obvesti, da so bili podatki, ki se nanašajo nanj, popravljeni, izbrisani ali omejeni.

9.   Europol posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v treh mesecih po prejemu zahteve v skladu z odstavkom 1 ali 2 pisno obvesti o kakršni koli zavrnitvi popravka, izbrisa ali omejitve, o razlogih za takšno zavrnitev in o možnosti vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ter o možnosti vložitve pravnega sredstva pri sodišču.

Člen 38

Odgovornost v zvezi z varstvom podatkov

1.   Europol hrani osebne podatke na način, ki zagotavlja, da se lahko ugotovi njihov vir iz člena 17.

2.   Za kakovost osebnih podatkov iz točke (d) člena 28(1) so odgovorni:

3.   Če Europol ugotovi, da so osebni podatki, zagotovljeni v skladu s točkama (a) in (b) člena 17(1), nepravilni, kar zadeva dejstva, ali so bili nezakonito shranjeni, o tem ustrezno obvesti pošiljatelja teh podatkov.

4.   Europol je odgovoren za skladnost z načeli iz točk (a), (b), (c), (e) in (f) člena 28(1).

5.   Za zakonitost prenosa podatkov je odgovorna oziroma odgovoren:

6.   V primeru prenosa med Europolom in organom Unije je za zakonitost prenosa odgovoren Europol.

Brez poseganja v prvi pododstavek, sta za zakonitost takega prenosa, kadar Europol prenese podatke na zahtevo prejemnika, odgovorna tako Europol kot prejemnik.

7.   Europol je odgovoren za vse postopke obdelave podatkov, ki jih opravi, razen za dvostransko izmenjavo podatkov med državami članicami, organi Unije, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, za katero se uporablja infrastruktura Europola in do katere Europol nima dostopa. Za takšno bilateralno izmenjavo, ki mora potekati v skladu z njihovim pravom, so odgovorni zadevni subjekti. Varnost takih izmenjav se zagotovi v skladu s členom 32.

Člen 39

Predhodno posvetovanje

1.   O vsaki novi vrsti postopkov obdelave, ki se bo izvajala, se predhodno posvetuje, če:

2.   Predhodno posvetovanje opravi Evropski nadzornik za varstvo podatkov, potem ko prejme uradno obvestilo pooblaščene osebe za varstvo podatkov, ki vsebuje vsaj splošen opis predvidenih postopkov obdelave, oceno tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ukrepe, namenjene obvladovanju teh tveganj, zaščitne ukrepe in varnostne ukrepe ter mehanizme za zagotavljanje varstva osebnih podatkov in za dokazovanje skladnosti s to uredbo, ob upoštevanju pravic in upravičenih interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter drugih zadevnih oseb.

3.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov poda svoje mnenje upravnemu odboru v dveh mesecih po prejemu uradnega obvestila. Ta rok lahko začasno preneha teči, dokler Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne pridobi nadaljnjih informacij, ki jih je morda zahteval.

Če mnenje ni podano v štirih mesecih, se šteje, da je pozitivno.

Če bi po mnenju Evropskega nadzornika za varstvo podatkov obdelava, o kateri je uradno obveščen, lahko imela za posledico kršitev katere koli določbe te uredbe, po potrebi poda predloge za preprečitev take kršitve. Če Europol ne prilagodi ustrezno postopka obdelave, lahko Evropski nadzornik za varstvo podatkov izvrši pooblastila, ki so mu podeljena na podlagi člena 43(3).

4.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov vodi register vseh postopkov obdelave, o katerih je bil uradno obveščen na podlagi odstavka 1. Ta register se ne objavi.

Člen 40

Zapisovanje in dokumentiranje

1.   Zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja ustrezne celovitosti in varnosti podatkov Europol hrani zapise zbiranja, spreminjanja, razkritja, združevanja ali izbrisa osebnih podatkov ali dostopa do teh podatkov. Taki zapisi ali dokumentacija se izbrišejo po treh letih, razen če so podatki, ki jih vsebujejo, še potrebni za tekoči nadzor. Zapisov ne sme biti mogoče spreminjati.

2.   Zapisi ali dokumentacija, pripravljeni na podlagi odstavka 1, se na zahtevo sporočijo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in pooblaščeni osebi za varstvo podatkov, če so potrebni za določeno preiskavo, pa tudi zadevni nacionalni enoti. Tako posredovane informacije se uporabijo le za nadzor varstva podatkov in za zagotavljanje ustrezne obdelave podatkov ter njihove celovitosti in varnosti.

Člen 41

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov

1.   Upravni odbor imenuje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pooblaščena oseba svoje dolžnosti opravlja neodvisno.

2.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se izbere na podlagi njenih osebnih in poklicnih kvalitet ter zlasti njenega strokovnega poznavanja področja varstva podatkov.

Pri izbiri pooblaščene osebe za varstvo podatkov se zagotovi, da ne pride do nasprotja interesov zaradi izvajanja dolžnosti, ki jih ima kot taka pooblaščena oseba, in zaradi njenih drugih uradnih dolžnosti, zlasti tistih, ki se nanašajo na uporabo te uredbe.

3.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se imenuje za dobo štirih let. Lahko je ponovno imenovana za mandat, ki skupaj traja največ osem let. Če pooblaščena oseba za varstvo podatkov ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za opravljanje svojih dolžnosti, jo upravni odbor lahko razreši s te funkcije samo s soglasjem Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

4.   Po njenem imenovanju upravni odbor ime pooblaščene osebe za varstvo podatkov evidentira pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov.

5.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ne sme prejemati nobenih navodil v zvezi z opravljanjem svojih dolžnosti.

6.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov v zvezi z osebnimi podatki, razen v zvezi z upravnimi osebnimi podatki, opravlja zlasti naslednje naloge:

7.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov opravlja tudi naloge iz Uredbe (ES) št. 45/2001 v zvezi z upravnimi osebnimi podatki.

8.   Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh podatkov, ki jih obdeluje Europol, in do vseh prostorov Europola.

9.   Če pooblaščena oseba za varstvo podatkov meni, da določbe te uredbe glede obdelave osebnih podatkov niso bile upoštevane, o tem obvesti izvršnega direktorja in od njega zahteva, da v določenem roku zagotovi spoštovanje določb.

Če izvršni direktor v določenem roku ne zagotovi spoštovanja določb glede obdelave podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov obvesti upravni odbor. Rok za odgovor upravnega odbora pooblaščena oseba za varstvo podatkov in upravni odbor določita v medsebojnem dogovoru. Če upravni odbor ne zagotovi spoštovanja določb v določenem roku, pooblaščena oseba za varstvo podatkov zadevo predloži Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

10.   Upravni odbor sprejme izvedbena pravila v zvezi z pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Navedena izvedbena pravila urejajo zlasti postopek izbora pooblaščene osebe za varstvo podatkov in njeno razrešitev, naloge, dolžnosti in pooblastila ter zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo neodvisnost pooblaščene osebe za varstvo podatkov.

11.   Europol pooblaščeni osebi za varstvo podatkov zagotovi osebje in sredstva, potrebna za opravljanje njenih dolžnosti. Ti člani osebja imajo dostop do vseh podatkov, ki jih obdeluje Europol, in do prostorov Europola le v obsegu, ki je nujen za izvajanje njihovih nalog.

12.   Pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in njeno osebje zavezuje obveznost zaupnosti v skladu s členom 67(1).

Člen 42

Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ

1.   Vsaka država članica določi nacionalni nadzorni organ. Nacionalni nadzorni organ ima nalogo, da neodvisno in v skladu z nacionalnim pravom spremlja dopustnost prenosa, priklica in vsakega sporočanja osebnih podatkov Europolu s strani zadevne države članice ter da preuči, ali takšen prenos, priklic ali sporočanje kršijo pravice zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V ta namen ima nacionalni nadzorni organ v prostorih nacionalne enote ali uradnika za zvezo dostop do podatkov, ki so jih države članice predložile Europolu v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki, ter do zapisov in dokumentacije iz člena 40.

2.   Nacionalni nadzorni organi imajo za izvajanje svoje nadzorne funkcije dostop do pisarn in dokumentov svojih uradnikov za zvezo pri Europolu.

3.   Nacionalni nadzorni organi v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki nadzirajo dejavnosti nacionalnih enot in dejavnosti uradnikov za zvezo, kolikor so take dejavnosti pomembne za varstvo osebnih podatkov. Evropskega nadzornika za varstvo podatkov tudi obveščajo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo v zvezi z Europolom.

4.   Vsak ima pravico od nacionalnega nadzornega organa zahtevati, naj preveri, ali so podatki o njem – ne glede na njihovo obliko – zakonito preneseni ali sporočeni Europolu ter ali je dostop zadevne države članice do teh podatkov zakonit. Ta pravica se izvaja v skladu z nacionalnim pravom države članice, v kateri je bila zahteva vložena.

Člen 43

Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje in zagotavljanje uporabe določb te uredbe v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov s strani Europola, ter svetovanje Europolu in posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o vseh zadevah, povezanih z obdelavo osebnih podatkov. V ta namen izpolnjuje dolžnosti iz odstavka 2 in izvaja pooblastila iz odstavka 3, pri čemer tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi v skladu s členom 44.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov ima naslednje dolžnosti:

3.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko na podlagi te uredbe:

4.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov je pooblaščen, da:

5.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov po posvetovanju z nacionalnimi nadzornimi organi pripravi letno poročilo o nadzornih dejavnostih v zvezi z Europolom. To poročilo se vključi v letno poročilo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov iz člena 48 Uredbe (ES) št. 45/2001.

To poročilo vključuje statistične informacije v zvezi s pritožbami, poizvedbami in preiskavami, izvedenimi v skladu z odstavkom 2, ter v zvezi s prenosi osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam, primeri predhodnega posvetovanja in uporabo pooblastil iz odstavka 3.

6.   Evropskega nadzornika za varstvo podatkov ter uradnike in druge člane osebja sekretariata Evropskega nadzornika za varstvo podatkov zavezuje obveznost zaupnosti iz člena 67(1).

Člen 44

Sodelovanje med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in nacionalnimi nadzornimi organi

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi pri vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, zlasti če Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nacionalni nadzorni organ ugotovi velika odstopanja med praksami držav članic ali potencialno nezakonite prenose pri uporabi mehanizmov Europola za izmenjave informacij ali v zvezi z vprašanji, ki jih zastavi eden ali več nacionalnih nadzornih organov glede izvajanja ali razlage te uredbe.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov pri izvajanju svojih dolžnosti iz člena 43(2), kakor je primerno, uporablja strokovno znanje in izkušnje nacionalnih nadzornih organov. Člani in osebje nacionalnih nadzornih organov imajo pri izvajanju skupnih preverjanj z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti in sorazmernosti, pooblastila, enakovredna tistim iz člena 43(4), ter jih zavezujejo obveznosti, enakovredne tistim iz člena 43(6). Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi si v okviru svojih pristojnosti izmenjujejo relevantne informacije ter si pomagajo pri izvajanju revizij in preverjanj.

3.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov nacionalne nadzorne organe izčrpno obvešča o vseh vprašanjih, ki neposredno vplivajo nanje ali jih drugače zadevajo. Na zahtevo enega ali več nacionalnih nadzornih organov jih Evropski nadzornik za varstvo podatkov obvesti o posebnih vprašanjih.

4.   V primerih v zvezi s podatki iz ene ali več držav članic, vključno s primeri iz člena 47(2), se Evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi. Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne odloča o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, preden ti nacionalni nadzorni organi obvestijo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o svojem stališču v roku, ki ga določi nadzornik ter ki ne sme biti krajši od enega meseca in daljši od treh mesecev. Evropski nadzornik za varstvo podatkov v čim večji meri upošteva stališča zadevnih nacionalnih nadzornih organov. V primerih, ko Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne namerava upoštevati stališča nacionalnega nadzornega organa, obvesti ta organ, poda utemeljitev in zadevo predloži v obravnavo odboru za sodelovanje, ustanovljenim s členom 45(1).

V primerih, ko Evropski nadzornik za varstvo podatkov oceni, da je zadeva izjemno nujna, se lahko odloči za takojšnje ukrepanje. V takih primerih Evropski nadzornik za varstvo podatkov nemudoma obvesti zadevne nacionalne nadzorne organe in utemelji nujnost razmer ter ukrepe, ki jih je sprejel.

Člen 45

Odbor za sodelovanje

1.   Ustanovi se odbor za sodelovanje, ki ima svetovalno funkcijo. Sestavljajo ga po en predstavnik nacionalnega nadzornega organa vsake države članice in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

2.   Odbor za sodelovanje pri opravljanju svojih nalog na podlagi odstavka 3 deluje neodvisno in ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobenega organa.

3.   Odbor za sodelovanje ima naslednje naloge:

4.   Odbor za sodelovanje lahko izda mnenja, smernice, priporočila in najboljše prakse. Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organi jih brez vpliva na svojo neodvisnost in v okviru svojih pristojnosti v čim večjem obsegu upoštevajo.

5.   Odbor za sodelovanje se sestaja po potrebi in vsaj dvakrat letno. Stroške in organizacijo njegovih sestankov krije Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

6.   Na prvi seji odbora za sodelovanje se z navadno večino njegovih članov sprejme njegov poslovnik. Po potrebi se skupaj določijo nadaljnje delovne metode.

Člen 46

Upravni osebni podatki

Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za vse upravne osebne podatke, ki jih hrani Europol.

POGLAVJE VII

PRAVNA SREDSTVA IN ODGOVORNOST

Člen 47

Pravica do vložitve pritožbe pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov

1.   Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da vloži pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, če meni, da obdelava osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, s strani Europola ni v skladu s to uredbo.

2.   Kadar se pritožba nanaša na odločitev iz člena 36 ali 37, se Evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z nacionalnimi nadzornimi organi v državi članici, iz katere izvirajo podatki, ali z državo članico, ki jo to neposredno zadeva. Pri sprejetju svoje odločitve, ki je lahko tudi zavrnitev sporočanja vsakršnih informacij, Evropski nadzornik za varstvo podatkov upošteva mnenje nacionalnega nadzornega organa.

3.   Kadar se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki jih je Europolu zagotovila država članica, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organ države članice, ki je zagotovila podatke, v okviru svojih pristojnosti zagotovita, da so potrebni pregledi zakonitosti obdelave podatkov opravljeni pravilno.

4.   Kadar se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki so jih Europolu zagotovili organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije ali jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov ali pa so rezultat lastnih analiz Europola, Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da Europol pravilno opravi vse potrebne preglede zakonitosti obdelave podatkov.

Člen 48

Pravica do pravnega sredstva zoper Evropskega nadzornika za varstvo podatkov

Kakršna koli tožba zoper odločitev Evropskega nadzornika za varstvo podatkov se vloži pri Sodišču Evropske unije.

Člen 49

Splošne določbe o odgovornosti in pravica do odškodnine

1.   Pogodbeno odgovornost Europola ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

2.   Za izrekanje sodb na podlagi arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene Europol, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.   Brez poseganja v člen 49 Europol v primeru nepogodbene odgovornosti in v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njegove službe ali njegovo osebje pri opravljanju svojih dolžnosti.

4.   V sporih v zvezi s povrnitvijo škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.   Osebno odgovornost osebja Europola do Europola urejajo določbe Kadrovskih predpisov ali Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporabljajo za to osebje.

Člen 50

Odgovornost za nepravilno obdelavo osebnih podatkov in pravica do odškodnine

1.   Vsak posameznik, ki je utrpel škodo zaradi nezakonite obdelave podatkov, ima pravico do odškodnine, bodisi od Europola v skladu s členom 340 PDEU bodisi od države članice, v kateri se je zgodil dogodek, zaradi katerega je nastala škoda, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Posameznik vloži tožbo zoper Europol pri Sodišču Evropske unije oziroma zoper državo članico pri pristojnem nacionalnem sodišču te države članice.

2.   Vsak spor med Europolom in državo članico glede končne odgovornosti za odškodnino, dodeljeno posamezniku v skladu z odstavkom 1, se predloži upravnemu odboru, ki sprejme odločitev z dvotretjinsko večino svojih članov, brez poseganja v pravico do izpodbijanja te odločitve v skladu s členom 263 PDEU.

POGLAVJE VIII

SKUPNI PARLAMENTARNI NADZOR

Člen 51

Skupni parlamentarni nadzor

1.   V skladu s členom 88 PDEU nadzor dejavnosti Europola izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. V ta namen nacionalni parlamenti in pristojni odbor Evropskega parlamenta skupaj ustanovijo specializirano skupino za skupni parlamentarni nadzor. Evropski parlament in nacionalni parlamenti v skladu s členom 9 Protokola št. 1 skupaj določijo organiziranost in poslovnik skupine za skupni parlamentarni nadzor.

2.   Skupina za skupni parlamentarni nadzor politično spremlja dejavnosti Europola pri izpolnjevanju njegovih nalog, tudi v zvezi z učinkom teh dejavnosti na temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb.

Za namene prvega pododstavka:

3.   Europol posreduje skupini za skupni parlamentarni nadzor v vednost naslednje dokumente, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti:

4.   Skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko zahteva druge ustrezne dokumente, potrebne za izpolnjevanje njenih nalog, ki se nanašajo na politično spremljanje dejavnosti Europola, v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (23) in brez poseganja v člena 52 in 67 te uredbe.

5.   Skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko pripravi povzetek sklepov o političnem spremljanju dejavnosti Europola, te sklepe pa predloži Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom. Evropski parlament jih posreduje v vednost Svetu, Komisiji in Europolu.

Člen 52

Dostop Evropskega parlamenta do informacij, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega

1.   Da se Evropskemu parlamentu omogoči izvajanje parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola v skladu s členom 51, mora biti dostop Evropskega parlamenta na njegovo zahtevo do občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek Europola, skladen s pravili iz člena 67(1).

2.   Dostop Evropskega parlamenta do tajnih podatkov EU, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek Europola, mora biti skladen z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 12. marca 2014 med Evropskim parlamentom in Svetom o pošiljanju tajnih podatkov Sveta o zadevah, ki niso s področja skupne zunanje in varnostne politike, Evropskemu parlamentu in njihovi obdelavi s strani Evropskega parlamenta (24) ter mora spoštovati pravila iz člena 67(2) te uredbe.

3.   Potrebne podrobnosti v zvezi z dostopom Evropskega parlamenta do informacij iz odstavkov 1 in 2 urejajo delovni dogovori, ki jih skleneta Europol in Evropski parlament.

POGLAVJE IX

OSEBJE

Člen 53

Splošne določbe

1.   Kadrovski predpisi, Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in pravila, sprejeta v soglasju med institucijami Unije za namen uporabe teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se uporabljajo za osebje Europola, razen za osebje, ki je 1. maja 2017 zaposleno na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil Europol, ustanovljen s Konvencijo o Europolu, brez poseganja v člen 73(4) te uredbe. Take pogodbe še naprej ureja Akt Sveta z dne 3. decembra 1998.

2.   Osebje Europola sestavljajo začasni in/ali pogodbeni uslužbenci. O pogodbah za nedoločen čas, ki jih odobri izvršni direktor, se vsako leto obvesti upravni odbor. Upravni odbor odloča o tem, katera začasna delovna mesta, predvidena v kadrovskem načrtu, lahko zasede le osebje iz pristojnih organov držav članic. Osebje, ki zasede ta delovna mesta, ima status začasnih uslužbencev, ki se jim lahko ponudijo le pogodbe za določen čas, ki se lahko enkrat podaljšajo za določen čas.

Člen 54

Izvršni direktor

1.   Izvršni direktor deluje kot začasni uslužbenec Europola v skladu s točko (a) člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Izvršnega direktorja imenuje Svet izmed kandidatov z ožjega seznama, ki jih predlaga upravni odbor, po odprtem in preglednem izbirnem postopku.

Ožji seznam pripravi izbirna komisija, ki jo ustanovi upravni odbor, sestavljajo pa jo člani, ki jih imenujejo države članice, in predstavnik Komisije.

Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Europol zastopa predsednik upravnega odbora.

Pred imenovanjem se kandidata, ki ga je izbral Svet, lahko povabi, da se predstavi pristojnemu odboru Evropskega parlamenta, ki nato izda nezavezujoče mnenje.

3.   Mandat izvršnega direktorja traja štiri leta. Do konca tega obdobja Komisija skupaj z upravnim odborom opravi presojo, upoštevaje:

4.   Svet lahko na predlog upravnega odbora, ki upošteva presojo iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja in za največ štiri leta.

5.   Upravni odbor obvesti Evropski parlament, če namerava Svetu predlagati, naj podaljša mandat izvršnega direktorja. Izvršnega direktorja se lahko v mesecu pred podaljšanjem mandata povabi, da se predstavi pristojnemu odboru Evropskega parlamenta.

6.   Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sme sodelovati pri drugem izbirnem postopku za enako delovno mesto.

7.   Izvršnega direktorja se lahko razreši samo na podlagi sklepa Sveta, sprejetega na predlog upravnega odbora. Evropski parlament se obvesti o zadevnem sklepu.

8.   Upravni odbor odločitve o predlogih Svetu glede imenovanja, podaljšanja mandata ali razrešitve izvršnega direktorja sprejme z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico.

Člen 55

Namestniki izvršnega direktorja

1.   Izvršnemu direktorju pomagajo trije namestniki izvršnega direktorja. Njihove naloge opredeli izvršni direktor.

2.   Za namestnike izvršnega direktorja se uporablja člen 54. Pred njihovim imenovanjem, morebitnim podaljšanjem mandata ali razrešitvijo se opravi posvetovanje z izvršnim direktorjem.

Člen 56

Napoteni nacionalni strokovnjaki

1.   Europol lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake.

2.   Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Europol.

POGLAVJE X

FINANČNE DOLOČBE

Člen 57

Proračun

1.   Vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Europola ter se prikažejo v njegovem proračunu.

2.   Proračun Europola je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.   Brez poseganja v druge vire prihodki Europola vsebujejo prispevek Unije iz splošnega proračuna Unije.

4.   Europol lahko prejema sredstva Unije v obliki dogovorov o prenosu pooblastil ali ad hoc dodelitev nepovratnih sredstev v skladu s finančnimi pravili iz člena 61 in z določbami ustreznih instrumentov v podporo politikam Unije.

5.   Odhodki Europola vključujejo osebne prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške.

6.   Proračunske obveznosti za ukrepe v okviru velikih projektov, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v več letnih obrokov.

Člen 58

Priprava proračuna

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.   Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o načrtu sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto in ga pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja.

3.   Upravni odbor Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji vsako leto do 31. marca pošlje končni osnutek prihodkov in odhodkov Europola, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta.

4.   Komisija poročilo o načrtu, skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.   Na podlagi poročila o načrtu Komisija v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt in znesek prispevka v breme splošnega proračuna, ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

6.   Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za prispevek Unije, namenjen Europolu.

7.   Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt Europola.

8.   Proračun Europola sprejme upravni odbor. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

9.   Za vse gradbene projekte, ki bi lahko imeli znatne posledice za proračun Europola, se uporablja Delegirana uredba (EU) št. 1271/2013.

Člen 59

Izvrševanje proračuna

1.   Proračun Europola izvršuje izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje vse informacije, ki so pomembne za ugotovitve postopkov ocenjevanja.

Člen 60

Predstavitev zaključnega računa in razrešnica

1.   Računovodja Europola do 1. marca leta, ki sledi proračunskemu letu, (leto N + 1) pošlje računovodji Komisije in Računskemu sodišču začasni zaključni račun za proračunsko leto (leto N).

2.   Europol do 31. marca leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N.

3.   Računovodja Komisije do 31. marca leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun Europola za leto N, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

4.   Računovodja Europola po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Europola za leto N v skladu s členom 148 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (25) pripravi končni zaključni račun Europola za navedeno leto. Izvršni direktor ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

5.   Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Europola za leto N.

6.   Računovodja Europola do 1. julija leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom pošlje končni zaključni račun za leto N in mnenje upravnega odbora iz odstavka 5.

7.   Končni zaključni račun za leto N se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N + 1.

8.   Izvršni direktor Računskemu sodišču do 30. septembra leta N + 1 pošlje odgovor na pripombe iz letnega poročila. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

9.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za leto N v skladu s členom 109(3) Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013.

10.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Člen 61

Finančna pravila

1.   Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013, razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Europola in če je Komisija dala predhodno soglasje.

2.   Europol lahko dodeli nepovratna sredstva za izvajanje nalog iz člena 4.

3.   Europol lahko dodeli nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov državam članicam za izvajanje čezmejnih operacij in preiskav ter za zagotavljanje usposabljanja v zvezi z nalogami iz točk (h) in (i) člena 4(1).

4.   Ob upoštevanju finančne podpore, zagotovljene za dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin, Europol in Eurojust skupaj določita pravila in pogoje za obdelavo prijav za takšno podporo.

POGLAVJE XI

DRUGE DOLOČBE

Člen 62

Pravni status

1.   Europol je agencija Unije. Je pravna oseba.

2.   Europol ima v vsaki državi članici najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki je pravnim osebam priznana v skladu z nacionalnim pravom. Europol lahko pridobi premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   V skladu s Protokolom št. 6 o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 6), ima Europol sedež v Haagu.

Člen 63

Privilegiji in imunitete

1.   Za Europol in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.

2.   Kraljevina Nizozemska in druge države članice se dogovorijo o privilegijih in imunitetah uradnikov za zvezo in njihovih družinskih članov. Navedeni dogovor določa take privilegije in imunitete, kot so potrebni za ustrezno izvajanje nalog uradnikov za zvezo.

Člen 64

Jezikovna ureditev

1.   Za Europol se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1 (26).

2.   Upravni odbor z dvotretjinsko večino svojih članov odloči o notranji jezikovni ureditvi Europola.

3.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Europola, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 65

Preglednost

1.   Za dokumente, ki jih hrani Europol, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2.   Najpozneje do 14. decembra 2016 upravni odbor sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 v zvezi z dokumenti Europola.

3.   Zoper odločitve, ki jih sprejme Europol na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pred Sodiščem Evropske unije, v skladu s členom 228 oziroma 263 PDEU.

4.   Europol na svojem spletnem mestu objavi seznam članov upravnega odbora in povzetke izidov sej upravnega odbora. Objava takih povzetkov se začasno ali trajno opusti ali omeji, če bi takšna objava lahko škodovala opravljanju nalog Europola, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti ter operativna narava Europola.

Člen 66

Boj proti goljufijam

1.   Za lažji boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Europol do 30. oktobra 2017 pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske Unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (27) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence Europola, z uporabo predloge iz Priloge k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in pregledov na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Europola.

3.   OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da ugotovi morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih podeljuje Europol. Take preiskave se izvedejo v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (28).

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 delovni dogovori z organi Unije, organi tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami, pogodbe, sporazumi in sklepi Europola o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Evropsko računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje revizij in preiskav iz odstavkov 2 in 3, v skladu z njunimi pristojnostmi.

Člen 67

Pravila o varovanju občutljivih netajnih podatkov in tajnih podatkov

1.   Europol določi pravila o obveznostih molčečnosti in zaupnosti ter o varovanju občutljivih netajnih podatkov.

2.   Europol določi pravila o varovanju tajnih podatkov EU, ki so skladna s Sklepom 2013/488/EU, da se zagotovi enakovredna raven varovanja takšnih podatkov.

Člen 68

Ocenjevanje in pregled

1.   Komisija do 1. maja 2022 ter vsakih pet let zatem zagotovi, da je opravljeno ocenjevanje, s katerim se presodijo predvsem vpliv, uspešnost in učinkovitost Europola ter njegovih delovnih praks. Ocenjevanje lahko obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi strukture, dejavnosti, področja delovanja in nalog Europola ter finančne posledice vsake take spremembe.

2.   Komisija ocenjevalno poročilo predloži upravnemu odboru. Ta v treh mesecih po datumu prejema ocenjevalnega poročila poda svoje pripombe v zvezi z njim. Komisija končno ocenjevalno poročilo, ki vsebuje njene ugotovitve, in priložene pripombe upravnega odbora posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru. Po potrebi se glavne ugotovitve ocenjevalnega poročila objavijo.

Člen 69

Upravne poizvedbe

Dejavnosti Europola so lahko predmet poizvedb Evropskega varuha človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

Člen 70

Sedež

Potrebne določbe glede namestitve Europola v Kraljevini Nizozemski ter sredstev, ki jih da na voljo Kraljevina Nizozemska, ter posebna pravila, ki se tam uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Europola in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Europolom in Kraljevino Nizozemsko v skladu s Protokolom št. 6.

POGLAVJE XII

PREHODNE DOLOČBE

Člen 71

Pravno nasledstvo

1.   Europol, ustanovljen s to uredbo, je pravni naslednik glede vseh sklenjenih pogodb, obveznosti in pridobljene lastnine Europola, ustanovljenega s Sklepom 2009/371/PNZ.

2.   Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov, ki jih je Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, sklenil pred 13. junijem 2016, ali sporazumov, ki jih je Europol, ustanovljen s Konvencijo o Europolu, sklenil pred 1. januarjem 2010.

Člen 72

Prehodna ureditev glede upravnega odbora

1.   Mandat članov upravnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 37 Sklepa 2009/371/PNZ, preneha 1. maja 2017.

2.   Upravni odbor, ustanovljen na podlagi člena 37 Sklepa 2009/371/PNZ, v obdobju med 13. junijem 2016 in 1. majem 2017:

3.   Komisija takoj po 13. juniju 2016 sprejme potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da upravni odbor, ustanovljen na podlagi člena 10, začne delovati 1. maja 2017;

4.   Države članice do 14. decembra 2016 Komisijo uradno obvestijo o imenih oseb, ki so jih v skladu s členom 10 imenovale za člane in nadomestne člane upravnega odbora.

5.   Upravni odbor, ustanovljen na podlagi člena 10, skliče svojo prvo sejo 1. maja 2017. Na navedeni seji po potrebi sprejme odločitve iz člena 76.

Člen 73

Prehodna ureditev glede izvršnega direktorja, namestnikov direktorja in osebja

1.   Direktor Europola, imenovan na podlagi člena 38 Sklepa 2009/371/PNZ, izvaja odgovornosti izvršnega direktorja, kot so določene v členu 16 te uredbe, do izteka svojega mandata. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni. Če se navedeni mandat konča med 13. junijem 2016 in 1. majem 2017, se samodejno podaljša do 1. maja 2018.

2.   Če direktor, imenovan na podlagi člena 38 Sklepa 2009/371/PNZ, ne želi ali ne more delovati v skladu z odstavkom 1 tega člena, upravni odbor imenuje začasnega izvršnega direktorja, ki opravlja dolžnosti, dodeljene izvršnemu direktorju, za obdobje največ 18 mesecev do imenovanja v skladu s členom 54(2) te uredbe.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata za namestnike direktorja, imenovane na podlagi člena 38 Sklepa 2009/371/PNZ.

4.   V skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev organ iz prvega odstavka člena 6 navedenih pogojev ponudi zaposlitev kot začasni ali pogodbeni uslužbenec za nedoločen čas vsem osebam, ki so 1. maja 2017 na podlagi pogodbe za nedoločen čas kot lokalni uslužbenci zaposleni pri Europolu, ustanovljenem s Konvencijo o Europolu. Ponudba za zaposlitev temelji na oceni nalog, ki jih morajo opraviti začasni ali pogodbeni uslužbenci. Zadevna pogodba začne učinkovati najpozneje 1. maja 2018. Uslužbenec, ki ne sprejme ponudbe iz tega odstavka, lahko z Europolom ohrani svoj pogodbeni odnos v skladu s členom 53(1).

Člen 74

Prehodne proračunske določbe

Postopek razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 42 Sklepa 2009/371/PNZ, se izvede v skladu s pravili iz člena 43 navedenega sklepa.

POGLAVJE XIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 75

Nadomestitev in razveljavitev

1.   Sklepi 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ se, kar zadeva države članice, za katere je ta uredba zavezujoča, nadomestijo z učinkom od 1. maja 2017.

Zato se sklepi 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ razveljavijo z učinkom od 1. maja 2017.

2.   Kar zadeva države članice, za katere je ta uredba zavezujoča, se sklicevanja na sklepe iz odstavka 1 razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 76

Ohranitev veljavnosti notranjih pravil, ki jih je sprejel upravni odbor

Notranja pravila in ukrepi, ki jih je upravni odbor sprejel na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, ostanejo veljavni po 1. maju 2017, razen če upravni odbor pri uporabi te uredbe odloči drugače.

Člen 77

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. maja 2017.

Členi 71, 72 in 73 se uporabljajo od 13. junija 2016.

(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi 10. marca 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. maja 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37).

(3)  UL C 316, 27.11.1995, str. 1.

(4)  UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

(5)  Sklep Sveta 2009/934/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij (UL L 325, 11.12.2009, str. 6).

(6)  Sklep Sveta 2009/935/PNZ z dne 30. novembra 2009 o določitvi seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume (UL L 325, 11.12.2009, str. 12).

(7)  Sklep Sveta 2009/936/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil za analitične delovne datoteke Europola (UL L 325, 11.12.2009, str. 14).

(8)  Sklep Sveta 2009/968/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju pravil o varovanju tajnosti informacij Europola (UL L 332, 17.12.2009, str. 17).

(9)  Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(10)  Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o privilegijih in imunitetah Skupnosti (UL L 74, 27.3.1969, str. 1).

(11)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(12)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(13)  Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87) 15 državam članicam o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju, 17.9.1987.

(14)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(15)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

(16)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(17)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(18)  Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

(19)  Akt Sveta z dne 3. decembra 1998 o kadrovskih predpisih za zaposlene v Europolu (UL C 26, 30.1.1999, str. 23).

(20)  Sklep Sveta 2005/511/PNZ z dne 12. julija 2005 o zaščiti eura pred ponarejanjem z imenovanjem Europola za osrednji urad za boj proti ponarejanju eura (UL L 185, 16.7.2005, str. 35).

(21)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(22)  Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(23)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(24)  UL C 95, 1.4.2014, str. 1.

(25)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(26)  Uredba št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti za atomsko energijo (UL 17, 6.10.1958, str. 385/58).

(27)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(28)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).