28.2.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/7

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo Sveta (ES) št. 221/2008 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 17,1 % na uvoz elektrolitskih manganovih dioksidov (tj. manganovih dioksidov, proizvedenih z elektrolizo), ki po elektrolizi niso toplotno obdelani, se uvrščajo pod oznako KN ex 2820 10 00 in so po poreklu iz Republike Južne Afrike („Južna Afrika“) („veljavni protidampinški ukrepi“).

(2)

Po objavi obvestila (3) o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija 11. decembra 2012 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek sta vložili družbi Cegasa Internacional SA in Tosoh Hellas A.I.C. („vložnici“), edini proizvajalki EMD v Uniji.

(3)

Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti protidampinškega ukrepa verjetno povzročil ponovitev škodljivega dampinga za industrijo Unije.

(4)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 12. marca 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („obvestilo o začetku“).

(5)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(6)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, proizvajalca izvoznika v Južni Afriki, uvoznike, uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja ter predstavnike zadevne države izvoznice.

(7)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(8)

Glede na majhno število zainteresiranih strani, ki so se javile, njihovo vzorčenje ni bilo potrebno.

(9)

Komisija je prejela izpolnjen vprašalnik proizvajalca izvoznika iz Južne Afrike, proizvajalcev iz Unije in dveh uporabnikov, ki pripadata isti skupini povezanih družb.

(10)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(11)

Komisija je 29. oktobra 2013 vse zainteresirane strani obvestila o dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala priporočiti ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov. Strani so spet imele možnost, da podajo pripombe, tistim, ki so to zahtevale, pa je bilo odobreno zaslišanje v prisotnosti pooblaščenca za zaslišanje. Komisija je proučila pripombe strani in spodaj odgovarja nanje.

(12)

Izdelek, ki ga zadeva ta pregled, je enak izdelku, opredeljenem v Uredbi (ES) št. 221/2008, in sicer so to elektrolitski manganovi dioksidi (tj. manganovi dioksidi, proizvedeni z elektrolizo), ki po elektrolizi niso toplotno obdelani („izdelek, ki se pregleduje“ ali „EMD“), so po poreklu iz Republike Južne Afrike in se uvrščajo pod oznako KN ex 2820 10 00. Zadevni izdelek zajema dve glavni vrsti, in sicer cink-ogljikovi EMD in alkalni EMD.

(13)

V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo tako kot v prvotni preiskavi potrjeno, da imajo izdelek, ki se pregleduje in je uvožen na trg Unije, in izdelki, ki jih proizvajalec izvoznik proizvaja in prodaja na domačem trgu, ter tisti, ki jih industrija Unije proizvede in proda v Uniji („podoben izdelek“), enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(14)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek veljavnih ukrepov povzročil ponovitev dampinga.

(15)

Uvoz iz Južne Afrike v Unijo je po uvedbi ukrepov skoraj prenehal; v letih 2010 in 2011 ter OPP je bila izvožena le majhna količina izdelka. Da bi Komisija ugotovila, ali je edini znani proizvajalec izvoznik Delta EMD (Pty) Ltd. („Delta“) v OPP izvažal v Unijo po dampinških cenah, mu je poslala vprašalnik. Prejela je podatke o domači prodaji, izvozu v Unijo in izvozu drugam. Prejeti podatki so bili preverjeni kot sledi.

(16)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej proučila domača prodaja Delte, da bi ugotovili, ali je bil celoten obseg prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza v Unijo, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo.

(17)

Medtem ko je bila domača prodaja izdelka, ki se pregleduje, reprezentativna, pa ni bilo prodaje v običajnem poteku trgovanja, saj domača prodaja EMD družbe Delta ni bila donosna. Normalna vrednost je bila zato konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(18)

To je bilo opravljeno na podlagi dejanskih stroškov proizvodnje EMD, katerim je bil v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe dodan razumen znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroški) ter za dobiček.

(19)

PSA-stroški so bili izračunani na podlagi člena 2(6)(c) osnovne uredbe, saj prodaja Delte ni bila del običajnega poteka trgovanja, člen 2(6)(a) in (b) osnovne uredbe pa se ni uporabljal, ker ni drugih izvoznikov ali proizvajalcev, ki bi bili vključeni v preiskavo, Delta pa ne prodaja drugih izdelkov iste splošne kategorije. Zato se je za razumno metodo štela uporaba PSA-stroškov iz prvotne preiskave, saj je bil njihov odstotek skoraj enak odstotku dejanskih PSA-stroškov.

(20)

Po razkritju je Delta od Komisije zahtevala, da izračuna konstruirano normalno vrednost, tako da zgoraj izračunane PSA-stroške izrazi kot odstotek stroškov proizvodnje in ne kot odstotek prometa. Glede na to, da celotna domača prodaja ni bila donosna, bi uporaba prometa povzročila pretirane PSA-stroške. Komisija je sprejela trditev Delte in pri določanju normalne vrednosti dodala PSA-stroške kot odstotek stroškov proizvodnje na kg iz te preiskave v zvezi s pregledom.

(21)

Tudi dobiček je bil izračunan po isti metodologiji kot v prvotni preiskavi, tj. na podlagi obrestnih mer za dolgoročna posojila v Južni Afriki v OPP v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. Delta na domačem trgu ne prodaja drugih izdelkov, poleg tega v Južni Afriki ni drugih znanih proizvajalcev EMD ali drugih proizvajalcev izdelkov iste splošne kategorije, od katerih bi bilo mogoče pridobiti podatke o dobičku.

(22)

Po razkritju je industrija Unije zahtevala, da Komisija za določitev normalne vrednosti uporabi prodajo v ZDA, saj ta opravlja funkcijo prodaje na domačem trgu, v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(23)

To je bilo zavrnjeno, saj je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe z uporabo iste metodologije kot v prvotni preiskavi, tako da je bila skladna s členom 11(9) navedene uredbe.

(24)

Zelo majhna količina EMD, ki je bila izvožena v Unijo v OPP, je bila prodana neposredno nepovezanemu uvozniku v Uniji. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena določena na podlagi cene, ki jo je uvoznik plačal Delti.

(25)

Narejena je bila primerjava med izvozno ceno in konstruirano normalno vrednostjo, pri čemer so se upoštevale navedene in potrjene prilagoditve v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, in sicer stroški prevoza, zavarovanje, kreditni stroški in manipulativni stroški na strani izvoza. Normalna vrednost je bila določena na podlagi cene franko tovarna z odbitkom stroškov prevoza in kredita. Stroški pakiranja in tehnične pomoči niso bili odbiti, saj so bili že upoštevani pri stroških proizvodnje ter tako vključeni tako v izvozno ceno kot tudi določeno normalno vrednost.

(26)

Ugotovljeno je bilo, da prodaja EMD s strani Delte v Unijo v OPP ni bila dampinška. Vendar pa je bila zadevna količina zelo majhna, zato se ni mogoče v celoti zanesti na to ugotovitev pri določanju verjetnosti ponovitve dampinga, če bi ukrepi prenehali veljati.

(27)

Ker iz prodaje v Unijo v OPP ni bilo mogoče sprejeti sklepov, je Komisija proučila, ali obstajajo dokazi, da se bo damping verjetno ponovil, če bi ukrep prenehal. Pri tem je analizirala naslednje elemente: izvozno ceno iz Južne Afrike v druge namembne kraje, proizvodne in proste zmogljivosti v Južni Afriki ter privlačnost trga Unije in drugih tretjih trgov.

(28)

Delta proizvaja tako alkalne EMD kot tudi cink-ogljikove EMD. Glede na to, da v Unije obstaja trg za alkalne EMD, v manjši meri pa tudi za cink-ogljikove EMD, je Komisija proučila izvozne cene obeh vrst EMD v tretje države v OPP. Ta prodaja se je primerjala s konstruirano normalno vrednostjo, kot je izračunana zgoraj, ob upoštevanju razlik, ki vplivajo na primerljivost cen.

(29)

Prodaja alkalnih EMD v ZDA, ki so Deltin najpomembnejši izvozni trg, je predstavljala približno dve tretjini celotnega izvoza Delte v OPP in ni bila dampinška. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je bila prodaja alkalnih EMD v manjših količinah v druge namembne kraje (na primer Tajsko, Korejo, Kitajsko in Brazilijo) dampinška s stopnjami dampinga 2–21 %. Poleg tega so bile pri izvozu cink-ogljikovih EMD v druge namembne kraje po nizkih cenah in v majhnih količinah, stopnje dampinga višje, in sicer 13–66 %.

(30)

Po razkritju je industrija Unije trdila, da Komisija ne bi smela upoštevati prodaje v ZDA v OPP, saj cene na tem trgu niso ustrezno merilo glede verjetnih ravni cen pri prodaji na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(31)

Delta je po drugi strani po razkritju od Komisije zahtevala, da posveti posebno pozornost prodaji v ZDA, ki predstavlja veliko večino njenega izvoza alkalnih EMD in je najbolj primerljiva s trgom Unije.

(32)

Komisija je analizirala celoten izvoz v vse namembne kraje, izračunala tehtano povprečno izvozno ceno za izvoz s strani Delte v vse druge namembne kraje, ki niso v EU, podrobno pa je proučila tudi izvozne cene v posamezne tretje države. Če pogledamo vprašanje verjetnosti ponovitve dampinga, je bilo ugotovljeno, da je relevanten celoten izvoz v vse namembne kraje, zlasti glede na občutne razlike v cenah na različnih izvoznih trgih.

(33)

Trg ZDA ima posebne značilnosti in Delti omogoča, da zaračunava precej višje cene kot drugod. V ZDA povpraševanje znatno presega domačo ponudbo. Poleg tega za veliko število potencialnih konkurentov obstajajo velike vstopne ovire, saj za uvoz iz Kitajske in Avstralije veljajo visoke protidampinške dajatve.

(34)

V teh okoliščinah Komisija ni imela razloga, da bi svoje ugotovitve oprla samo na povprečno izvozno ceno ali proučila le izvoz v eno državo, namesto da bi analizirala celoten izvoz v vse namembne kraje.

(35)

Določanje cen s strani Delte pri prodaji na druge trge kot je trg Unije kaže, da izvoz na njen najpomembnejši trg (ZDA) ni bil dampinški, prodaja v druge namembne kraje pa je bila. Za oceno verjetnosti ponovitve dampinga, če bi ukrepi prenehali veljati, so zato potrebni dodatni kazalniki, kot so navedeni v nadaljevanju.

(36)

Delta ima proste zmogljivosti za proizvodnjo EMD, ki bi ji ob izteku ukrepov omogočile ponoven izvoz v Unijo v precejšnjih količinah. Po ocenah Delte, ki jih je potrdila Komisija, te neizkoriščene zmogljivosti predstavljajo 4 000 do 6 000 ton letno. V tem izračunu sta upoštevana pogosto pomanjkanje električne energije v Južni Afriki in količina odpadkov. Ker je pri ročno upravljani tovarni težko ohranjati raven kakovosti, je konzervativna ocena Komisije, da bi to letno predstavljalo 2 000 do 3 000 ton alkalnih EMD, ostalo pa bi bili cink-ogljikovi EMD. Obe vrsti bi bili primerni za trg Unije. Medtem ko bi del vseh cink-ogljikovih EMD mogoče lahko absorbirali trgi drugih tretjih držav, pa nič ne kaže na to, da bi lahko trgi drugih tretjih držav ali domači trg absorbirali precejšnje neizkoriščene zmogljivosti za proizvodnjo EMD.

(37)

Delta je med preverjanjem trdila, da je uveljavljen vrhunski dobavitelj za stranke na trgu ZDA, pri čemer izpolnjuje vrzel, ko domači proizvajalci ne proizvedejo dovolj. Izvoz Delte v ZDA je bil v zadnjih štirih letih stabilen, kar pomeni, da Delta ni imela možnosti za povečanje prodaje v ZDA. Če bi bilo mogoče povečati izvoz v ZDA, bi Delta to že storila, da bi izkoristila višje cene na trgu ZDA in večje ekonomije obsega, ki nastajajo zaradi proizvodnje večjih količin.

(38)

Prodaja s strani Delte na azijski trg je bila osredotočena bolj na cink-ogljikove EMD. Prodaja s strani podjetja Delta v Azijo predstavlja 50 % njene celotne prodaje cink-ogljikovih EMD. Kitajska ima svoje proizvajalce EMD, tako da je Delta v OPP izvozila na Kitajsko zelo majhno količino alkalnih EMD. Za izvoz EMD na Japonsko trenutno veljajo protidampinški ukrepi, Japonska pa ima tudi svoje proizvajalce EMD, zato ni verjetno, da bi njen trg absorbiral neizkoriščene zmogljivosti Delte. Zato ni verjetno, da bi azijski trg lahko absorbiral proste zmogljivosti Delte za alkalne EMD.

(39)

Po razkritju je industrija Unije trdila, da so bile neizkoriščene zmogljivosti Delte veliko večje, kot je navedeno zgoraj, ter navedla več dejavnikov, ki bi to potrjevali. Navedla je tudi, da bi se lahko vse neizkoriščene zmogljivosti Delte uporabile za proizvodnjo alkalnih EMD take kakovosti, da bi se lahko prodajali na trg Unije po dampinških cenah.

(40)

Industrija Unije je tudi navedla, da se bo izvoz Delte v ZDA v bližnji prihodnosti zelo verjetno zmanjšal, saj je eden od proizvajalcev iz ZDA že napovedal povečanje svojih proizvodnih zmogljivosti in verjetno zmanjšanje povpraševanja po EMD v ZDA po napovedanem umiku enega uporabnika EMD s trga. Poleg tega je industrija Unije trdila, da se je prodaja iz Južne Afrike v ZDA po koncu obdobja preiskave že začela zmanjševati. To pomeni, da bi Delta lahko imela dodatne količine EMD, ki bi jih zelo verjetno preusmerila na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(41)

Komisija je med preiskavo preverila Deltin obrat, zmogljivosti in proizvodne zmogljivosti. Kot je navedeno zgoraj, se je Komisija pri svojih izračunih oprla na previdne izračune, zlasti previdne ocene razdelitve proizvodnje alkalnih in cink-ogljikovih EMD na podlagi uporabe neizkoriščenih zmogljivosti. Kljub previdni oceni je ugotovila, da glede na porabo zadevnega izdelka v Uniji obstajajo znatne neizkoriščene zmogljivosti, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo alkalnih EMD.

(42)

Kar zadeva verjetno gibanje izvoza Delte v ZDA, dokazi, ki so bili predloženi Komisiji, kažejo na to, da bi bil ta izvoz lahko izpostavljen pritiskom, če bi se zmogljivosti v ZDA za proizvodnjo EMD še naprej povečevale, povpraševanje pa zmanjševalo.

(43)

Po razkritju je eden od uporabnikov trdil, da so neizkoriščene zmogljivosti Delte majhne, saj je imela pred uvedbo ukrepov tržni delež 60–70 %. Če pa bi bile neizkoriščene zmogljivosti Delte, tudi če uporabimo previdno oceno, uporabljene za izvoz v Unijo, bi lahko Delta brez težav občutno povečala svoj tržni delež brez upoštevanja možnosti, da bi se lahko izvoz v druge kraje preusmeril v Unijo. Tak razvoj bi povzročil nadaljnje povečanje potencialnega tržnega deleža Delte.

(44)

Delta ima dolgoleten in dobičkonosen prodajni kanal v ZDA in nič ni kazalo, da bi bilo v interesu družbe, da del te prodaje namenoma preusmeri v Unijo. Vendar pa bi se neizkoriščene zmogljivosti, ugotovljene med preiskavo, ali vsaj njihov velik del, verjetno preusmerile v Unijo le iz razlogov, ki so navedeni v uvodnih izjavah. Poleg tega je tako zato, ker je trg Unije med največjimi na svetu. Preden so bili veljavni protidampinški ukrepi uvedeni, je bil trg Unije zelo privlačen za Delto, saj je imela tržni delež 60–70 %.

(45)

Da bi Delta na področju cen lahko konkurirala proizvajalcem iz Unije, bi bila prisiljena zmanjšati svoje izvozne cene in tako prodajati po dampinških cenah, da bi dosegla take cene, kot jih je imel eden od proizvajalcev iz Unije v OPP. Delta bi tudi lahko izvoz alkalnih EMD, ki se trenutno prodajajo tretjim državam (razen ZDA), preusmerila v Unijo po dampinških cenah, saj je trg Unije zaradi svoje velikosti in na splošno višjih cen bolj privlačen kot drugi trgi. Če bi morala poleg tega Delta v prihodnosti zmanjšati količine EMD, izvožene v ZDA, bi bil trg Unije zelo verjetno namembni kraj za te dodatne razpoložljive količine.

(46)

Po razkritju je Delta navedla, da v skladu s svojo cenovno politiko prodaja na trgu Unije le, če lahko doseže dobičkonosne cene.

(47)

To morda drži ali ne, dobičkonosna prodaja pa je lahko še vedno dampinška, tudi če je izvozna cena nižja od normalne vrednosti. V vsakem primeru ni bil predložen noben dokaz v podporo tej izjavi, saj Delta v zadnjih petih letih v Unijo ni izvozila znatne količine. Poleg tega je industrija Unije trdila, da je Delta v OPP prodala v Uniji majhne količine EMD, da bi obdržala certifikacijo pri strankah v Uniji.

(48)

Delta je trdila tudi, da je bila povprečna uvozna cena EMD v Uniji v letu 2012 1 809 EUR na tono, kar presega njihovo normalno vrednost in po mnenju Delte kaže na to, da lahko konkurira drugim uvoznikom brez dampinga.

(49)

Vendar pa je ta povprečna številka sestavljena iz izjemno dragega uvoza iz ZDA in mnogo bolj poceni uvoza s Kitajske. Uvoza iz ZDA ni bilo mogoče vključiti v to primerjavo, saj so se zaradi izjemno visoke ravni cen, tj. trikrat ali štirikrat višje od normalne cene, ki se zaračunava na trgu Unije, pojavili dvomi v zanesljivost teh cen in/ali uvoženega izdelka. Da bi Delta na področju cen lahko konkurirala kitajskim uvoznikom, tj. s ceno okrog 1 200 EUR na tono, bi na trgu Unije prodajala po dampinških cenah.

(50)

Glede na navedeno je verjetno, da bi se damping ponovil, če bi ukrepi prenehali veljati. Alkalni EMD, ki jih proizvaja Delta, so vrsta izdelka, ki bi se verjetno prodajal v Uniji, če bi ukrepi prenehali veljati, saj je Delta to vrsto izdelka že izvažala. Poleg tega je v Uniji trenutno največje povpraševanje po alkalnih EMD. Vendar pa je preiskava pokazala, da je bila prodaja alkalnih EMD v druge namembne kraje, na primer Južno Korejo, Kitajsko in Brazilijo, dampinška s stopnjami dampinga 2–21 %.

(51)

Poleg tega so neizkoriščene zmogljivosti Delte v primerjavi s celotno potrošnjo v Uniji v OPP zelo velike. Če bi bile te zmogljivosti uporabljene za izvoz v Unijo in konkuriranje proizvajalcem iz Unije ali večjim izvoznikom iz tretjih držav na področju cen, je zelo verjetno, da bi bil ta izvoz dampinški.

(52)

V OPP sta podoben izdelek proizvajala dva proizvajalca v Uniji, in sicer THA in Cegasa, ki sta v celoti sodelovala pri preiskavi. Družba Cegasa, ki v tistem času ni proizvajala za prosti trg, ampak za lastno uporabo, ni bila pritožnik in ni sodelovala v prvotni preiskavi, vendar preiskavi ni nasprotovala.

(53)

Po razkritju je ena od zainteresiranih strani izrazila dvome glede sprejemljivosti družbe Cegasa kot vložnika v pregledu zaradi izteka, saj ni bila pritožnik v prvotni preiskavi in ni proizvajala za prosti trg, tako da v tistem času ni bila oškodovana. Ta trditev je bila zavrnjena, saj mora biti zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov vložen s strani ali v imenu proizvajalcev iz Unije, vendar ni treba, da gre (samo) za prvotne pritožnike.

(54)

Navedena dva proizvajalca pokrivata celotno proizvodnjo EMD v Uniji in predstavljata „industrijo Unije“ v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(55)

Za analizo škode so bili zaradi sodelovanja celotne industrije Unije na mikroekonomski ravni določeni vsi kazalniki škode. Za zaščito zaupnosti so vsi podatki predstavljani v obliki indeksov ali razponov.

(56)

Potrošnja v Uniji je bila določena na podlagi (i) preverjenih podatkov o prodaji s strani industrije Unije na trgu Unije, (ii) preverjenih podatkov o količini uvoza od edinega proizvajalca iz Južne Afrike in (iii) uvoza iz drugih držav na podlagi podatkov Eurostata.

(57)

Potrošnja EMD v Uniji je med letom 2009 in OPP ostala stabilna. V letih 2010 in 2011 se je povečala, v letu 2012 pa se je spet zmanjšala na raven iz leta 2009.

Tabela 1

(58)

Po uvedbi ukrepov se je uvoz iz Južne Afrike praktično ustavil.

Tabela 2

(59)

Zaradi prodaje EMD iz Južne Afrike v Unijo v majhnih količinah v OPP se cene industrije Unije niso nelojalno znižale. Vendar ta prodaja zaradi majhnega obsega ni dovolj zanesljiva, da bi bilo mogoče sprejeti smiselne sklepe.

(60)

Zato je bila narejena primerjava tudi med cenami EMD, proizvedenih in prodanih s strani industrije Unije, ter EMD, proizvedenimi v Južni Afriki in prodanimi v druge dele sveta, in sicer na podlagi dveh scenarijev: z in brez prodaje v ZDA. Razlog za analizo z izključitvijo izvozne cene Delte v ZDA so bile posebne tržne razmere v ZDA, zaradi katerih so bile cene izvoza Delte zelo visoke v primerjavi z drugimi državami (glej zgornje uvodne izjave).

(61)

Primerjava je pokazala, da prodaja iz Južne Afrike v druge dele sveta v OPP ni nelojalno nižala cen industrije Unije, če so se upoštevale cene prodaje v ZDA, je pa nelojalno nižala cene industrije Unije, če se prodaje v ZDA ni upoštevalo. Poleg tega so ob izključitvi prodaje v ZDA izvozne cene Delte nelojalno nižale tudi cene industrije Unije.

(62)

Po razkritju je industrija Unije trdila, da cene prodaje Delte v ZDA ne nakazujejo na prihodnje cene v Uniji ter da se takih cen zaradi strukturnih razlik med trgoma Unije in ZDA ne bi smelo upoštevati. Po drugi strani je Delta ponovno poudarila, da je trg ZDA zrel trg EMD, kjer domači proizvajalci in izvozniki prosto konkurirajo in kjer je veliko uporabnikov, vključno z uporabniki, ki so prisotni tudi v Uniji. Zato prodaja Delte v ZDA ne bi smela biti izključena. Delta je poleg tega menila, da Komisija za izračun nelojalnega nižanja cen v prvotni preiskavi ne bi smela uporabiti ciljnega dobička industrije Unije ob odsotnosti dampinškega uvoza.

(63)

V tej zadevi, ko se je uvoz iz zadevne države po uvedbi originalnih ukrepov praktično ustavil, mora preiskovalni organ izvesti v prihodnost usmerjeno analizo na podlagi več razumnih predpostavk, vključno s ceno, po kateri bi Delta v primeru izteka ukrepov svoje EMD prodajala v Unijo.

(64)

Dejstvo je, da je vsak trg EMD drugačen (ZDA, EU, Azija), proizvajalci EMD pa uporabljajo različne strategije določanja cen, pri čemer ne upoštevajo le stroškov proizvodnje, pač pa tudi proizvodne zmogljivosti v ciljni državi, potrebo po (ponovni) pridobitvi tržnih deležev in lokalne pogoje konkurence. Prav tako je dejstvo, da Delta zaračunava močno višje cene pri prodaji EMD na trg ZDA kot na druge trge. Zato se pričakuje, da prihodnje cene prodaje Delte v Unijo ne bodo temeljile na njenih sedanjih cenah pri prodaji v ZDA, pač pa bodo odvisne od posebnih pogojev in značilnosti trga Unije.

(65)

V dokumentu o razkritju so se za izračun dampinga prodajne cene alkalnih EMD Delte na različnih trgih primerjale z določeno normalno vrednostjo, za izračun nelojalnega nižanja cen pa so se upoštevale tudi cene enega od cink-ogljikovih EMD. Po razkritju je industrija Unije trdila, da bi se morala pri izračunu dampinga in škode upoštevati celotna prodaja alkalnih in cink-ogljikovih EMD Delte. Delta je v nasprotju s tem trdila, da se ne bi smela upoštevati prodaja cink-ogljikovih EMD, saj je velika večina porabljenih EMD v Uniji alkalnih, ti so pa tudi edini EMD, ki jih Delta izvaža v Unijo.

(66)

Komisija je ugotovila, da bi bilo treba pri izračunu dampinga in škode upoštevati alkalne in cink-ogljikove EMD vseh vrst. Glavna razloga sta: prvič, kot je že navedeno, v Uniji obstaja tudi trg in posledično povpraševanje za cink-ogljikove EMD, čeprav je manjši od trga alkalnih EMD. Ta trg bi bil lahko zanimiv tudi za Delto pri izvozu EMD v Unijo. Drugič, Delta proizvaja alkalne in cink-ogljikove EMD v istem obratu na isti proizvodni liniji, uporablja pa tudi iste surovine in proizvodni postopek. Glede na nastavitev parametrov pri elektrolizi (gostota toka, temperatura, koncentracija elektrolitov itd.) lahko proizvajalci EMD izberejo, ali bodo proizvedli alkalne ali cink-ogljikove EMD. Zato je nelojalno nižanje cen ustrezneje izračunati s primerjavo povprečne izvozne cene EMD Delte (tako alkalnih kot cink-ogljikovih) in povprečne prodajne cene proizvajalcev EMD v Uniji (tako alkalnih kot cink-ogljikovih).

(67)

Kar zadeva analizo nelojalnega nižanja cen, je Komisija kot referenco uporabila ciljni dobiček, ki ga je dosegla industrija Unije v odsotnosti dampinškega izvoza v prvotni preiskavi, ki ustreza dobičku, ki ga lahko kapitalsko intenzivna industrija, kot je proizvodnja EMD, pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Vendar pa vprašanje najustreznejšega ciljnega dobička v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepov ni relevantno. Komisija priznava, da ni šlo za nadaljevanje dampinga, zato tudi ni bilo nadaljevanja škode zaradi nelojalnega nižanja cen. Analiza je zato usmerjena v prihodnost, njen namen pa je predvideti verjetnost ponovitve škode v primeru ponovitve dampinga.

(68)

Delta je trdila, da se zdi ocena stroškov po uvozu prenizka, saj se niso upoštevali stroški dostave izdelka strankam iz pristanišča v Antwerpnu.

(69)

Vendar je Komisija primerjala cene industrije Unije na ravni franko tovarna s cenami izvoznikov na mejah Unije in stroški po uvozu zadevajo le manipulativne stroške in testiranje, ne pa tudi stroškov prevoza. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(70)

V spodnji tabeli so prikazani razvoj obsega in tržnega deleža uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju ter povprečna cena tega uvoza.

Tabela 3

(71)

Obseg uvoza EMD iz drugih tretjih držav v Unijo se je v obravnavanem obdobju zmanjšal. Cene tega uvoza presegajo povprečne cene industrije Unije in cene prodaje Unije na druge trge v OPP ob neupoštevanju ZDA. Kot navedeno je cena 1 809 EUR na tono povprečna cena za zelo različne uvozne cene, od poceni uvoza s Kitajske do zelo dragega uvoza iz ZDA. Zlasti so zelo visoke zabeležene cene uvoza iz ZDA v primerjavi z vsemi drugimi cenami proizvajalcev v Uniji, Delte in drugih izvoznikov, tako da se pri analizi ni mogoče zanesti nanje. Zato to povprečje kot tako ne more biti referenčna cena za prihodnji uvoz iz Južne Afrike. Delta na področju cen ne bi konkurirala z uvozom iz ZDA, ampak s cenami industrije Unije.

(72)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe so bili proučeni vsi pomembni ekonomski dejavniki in kazalniki, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(73)

Proizvodnja Unije se je med letom 2009 in OPP povečala za 6 %. Natančneje, med letoma 2009 in 2011 se je povečala za 7 odstotnih točk, nato pa se je v OPP zmanjšala za eno odstotno točko.

Tabela 4

(74)

Proizvodne zmogljivosti proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečale za 9 %, predvsem zaradi manjših izboljšav proizvodnega procesa (tj. brez večjih naložb v nove obrate ali opremo).

(75)

Ker je bilo povečanje zmogljivosti večje od povečanja proizvodnje, se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 3 odstotne točke.

Tabela 5

(76)

V obravnavanem obdobju je ostala količina zalog stabilna. V letu 2011 se je zmanjšala, v OPP pa se je vrnila na raven iz leta 2009.

Tabela 6

(77)

Obseg prodaje proizvajalcev iz Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je med letom 2009 in OPP povečal za 10 %. V letu 2011 se je v primerjavi z letom 2009 povečal za 20 %, nato pa se je v OPP zmanjšal za 10 odstotnih točk.

Tabela 7

(78)

Med letom 2009 in OPP se je tržni delež proizvajalcev iz Unije na trgu povečal za 10 odstotnih točk. To povečanje tržnega deleža je mogoče pojasniti z zmanjšanjem tržnega deleža uvoza v Unijo.

Tabela 8

(79)

Potrošnja v Uniji je ostala med letom 2009 in OPP stabilna, kot je razvidno iz tabele 1 zgoraj. Drugi kazalniki ne kažejo na večjo rast v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, na trgu Unije.

(80)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2009 in OPP znižala za 9 %.

Tabela 9

(81)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjene s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju povečala za 18 %. To je posledica tega, da se je proizvodnja povečala za 6 %, stopnja zaposlenosti pa se je zmanjšala za 9 %. Še zlasti je bilo to očitno v letu 2011, ko se je proizvodnja povečala, medtem ko se je raven zaposlenosti še naprej zniževala, pri čemer je bila produktivnost za 20 odstotnih točk višja kot leta 2009.

Tabela 10

(82)

Letne povprečne prodajne cene industrije Unije na trgu Unije nepovezanim strankam so se med letom 2009 in OPP zmanjšale za 11 %.

Tabela 11

(83)

Ker se je uvoz iz Južne Afrike po uvedbi veljavnih protidampinških ukrepov praktično ustavil, višine stopenj dampinga ni mogoče oceniti. Vendar je bilo na podlagi zgornjih ključnih ekonomskih kazalnikov, navedenih zgoraj in v nadaljevanju, ugotovljeno, da je industrija Unije še vedno šibka in ranljiva.

(84)

Kljub temu, da so se skupni stroški dela znižali, so se povprečni stroški dela v obravnavanem obdobju zaradi zmanjšanja celotne delovne sile povišali.

Tabela 12

(85)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost prodaje podobnega izdelka s strani industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije, izražena kot odstotek neto prodaje, med letom 2009 in OPP prepolovila. Dobičkonosnost v OPP je znatno nižja od ciljnega dobička, določenega v prvotni preiskavi, ki je bil določen v višini dobička, ki ga je industrija Unije dosegla v odsotnosti škodljivega dampinga.

(86)

Donosnost naložb (DN), izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila gibanju dobičkonosnosti.

Tabela 13

(87)

Neto denarni tok iz poslovanja se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal, čeprav je ostal pozitiven, razen v letu 2010.

Tabela 14

(88)

Nič ne kaže, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, če bi to poskusila, vendar v obravnavanem obdobju ni bilo znatnih naložb, tako da industrija Unije ni bila „na preizkušnji“.

(89)

Letne naložbe industrije Unije v proizvodnjo podobnega izdelka so se med letom 2009 in OPP skoraj prepolovile. Natančneje, v letu 2010 so se zmanjšale, v letu 2011 povečale, v OPP pa spet zmanjšale. Strm padec naložb med letom 2011 in OPP je mogoče delno pojasniti s tem, da je industrija Unije svoje najpomembnejše načrtovane glavne naložbe izvedla že v obravnavanem obdobju.

Tabela 15

(90)

Analiza ekonomskih kazalnikov kaže, da sta se proizvodnja in prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju povečali. Vendar je treba ugotovljeno povečanje količine, ki kot tako ni bilo veliko, presojati v okviru večjih proizvodnih zmogljivosti in znižanja prodajnih cen, zaradi katerih sta se izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v Uniji in prodajna cena na enoto zmanjšali za 3 oziroma 11 odstotnih točk.

(91)

Hkrati so se gospodarske razmere industrije Unije poslabšale v smislu dobičkonosnosti, donosnosti naložb, zaposlovanja in denarnega toka. Zlasti donosnost, ki je pomemben kazalnik stanja industrije Unije, je še vedno bistveno nižja od ciljnega dobička, določenega v prvotni preiskavi. Industrija Unije si še ni v celoti opomogla od učinkov preteklega dampinga in je še vedno šibka ter tako zelo občutljiva na kakršno koli ponovitev dampinškega uvoza. Povprečne prodajne cene so se sčasoma znižale in bi se po vsej verjetnosti zniževale še naprej, če bi se ponovil dampinški uvoz iz Južne Afrike, zaradi česar bi se že tako nestabilno stanje industrije Unije še poslabšalo.

(92)

Po razkritju so nekatere zainteresirane strani trdile, da trenutni šibki in ranljivi položaj industrije Unije ni bil niti posledica dampinškega uvoza iz Južne Afrike niti učinkov preteklega dampinga.

(93)

Opozorile so, da so se trendi zgornjih ključnih ekonomskih kazalnikov nanašali na obdobje (od leta 2009 do OPP), ko: (i) so bili prvotni protidampinški ukrepi že nekaj časa veljavni; (ii) se je uvoz iz Južne Afrike praktično ustavil in (iii) je na prosti trg Unije vstopil nov akter (Cegasa). Namesto da bi jih združile, so zainteresirane strani ekonomske kazalnike obeh proizvajalcev iz Unije obravnavale ločeno in sklenile, da je bila industrija Unije v težkem položaju zaradi nove notranje konkurence med edinima proizvajalcema iz Unije na trgu.

(94)

Zlasti so zainteresirane strani trdile, da Komisija ni upoštevala temeljnih sprememb v industriji Unije od leta 2009. Ugotovile so, da so se po uvedbi veljavnih protidampiških ukrepov ekonomski kazalniki prvotnega in edinega pritožnika (THA) močno izboljšali, tako da so bili odstranjeni vsi negativni učinki preteklega dampinga. Vendar pa je zatem drugi proizvajalec Unije, Cegasa, ki je prej proizvajal EMD za lastno uporabo, svoje proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo baterij preselil iz Unije. Posledično je sprostil velike količine EMD za prosti trg in jih začel prodajati po nizki ceni, s čimer je konkuriral edinemu drugemu proizvajalcu iz Unije in izvajal močan pritisk na nižanje cen, rabo zmogljivosti in dobičkonosnost.

(95)

V dokumentu o razkritju je Komisija že priznala spremembo konfiguracije industrije Unije v primerjavi s prvotno preiskavo. To je pozitiven razvoj, ki kaže na odprtost trga in večjo raven konkurence med različnimi akterji, vključno z uvozom.

(96)

Komisija se prav tako strinja, da v teh okoliščinah in zlasti glede na odsotnost uvoza iz Južne Afrike trenutno stanje industrije Unije ne more biti posledica dampinga iz Južne Afrike in ne bi smelo veljati za „nadaljevanje škode“.

(97)

Komisija je proučila skupne trende obeh proizvajalcev Unije od leta 2009 in sklenila, da ključni ekonomski kazalniki niso ugodni in da je industrija Unije šibka in ranljiva. Glede na odsotnost uvoza iz Južne Afrike razlog ne more biti damping družbe Delta. Vendar v pregledu zaradi izteka ukrepov, kjer je poudarek na verjetnosti ponovitve dampinga in škode v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov, damping, škoda in vzročna zveza v OPP niso odločilni dejavniki analize.

(98)

Komisija sklepa, da je industrija Unije še vedno šibka in ranljiva, njena dobičkonosnost pa je daleč od ravni, ki bi jih lahko pričakovali v tako kapitalsko intenzivni industriji. Primerjava s prvotno preiskavo je mogoča le za enega proizvajalca iz Unije, saj drugi v tem času ni prodajal na prostem trgu Unije. Za tega proizvajalca iz Unije je bil dobiček v OPP znatno nižji, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi v odsotnosti dampinškega uvoza.

(99)

Edini znani proizvajalec EMD iz Južne Afrike (Delta) ima proste zmogljivosti in potencial za ponovni začetek izvoza na trg Unije v velikih količinah. V prvotnem obravnavanem obdobju (2002–2005/06) se je tržni delež Delte povečal s približno 30–40 % na 60–70 %. Delta je tako že dokazala, da je sposobna hitro povečati obseg izvoza v Unijo.

(100)

Izvozne cene CIF za Delto na drugih trgih, razen ZDA in vključujoč vse vrste in kakovosti EMD, so bile nižje od cen industrije Unije v OPP in so jih nelojalno nižale. Nižje cene na drugih trgih so lahko spodbuda za Delto, da ta izvoz preusmeri na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(101)

Glede na proste zmogljivosti, ki so bile ugotovljene med preiskavo, zasičenost drugih izvoznih trgov in privlačnost trga Unije, bi Delta po vsej verjetnosti poskušala ponovno pridobiti svoj znaten tržni delež v Uniji, ki je bil po uvedbi veljavnih ukrepov izgubljen. Kot je ugotovljeno zgoraj, bi morala Delta za ponovno pridobitev tržnega deleža izvažati po dampinških cenah. Zato bi ob odsotnosti protidampinških dajatev na izvoz EMD s poreklom iz Južne Afrike ponovitev dampinškega uvoza še povečala pritisk na cene industrije Unije in po vsej verjetnosti povzročila znatno škodo.

(102)

Odprava ukrepov bi po vsej verjetnosti povzročila ponovni pojav dampinškega uvoza iz Južne Afrike, ki bi povzročil pritisk navzdol na cene industrije Unije ter poslabšanje njenega gospodarskega položaja. Odprava ukrepov proti Južni Afriki bi zato verjetno povzročila ponovitev škode zaradi verjetnega poslabšanja že tako šibkega in ranljivega položaja, v katerem se industrija Unije trenutno nahaja.

(103)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov proti Južni Afriki v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov.

(104)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(105)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Ker je sedanja preiskava pregled, analizira dejansko stanje, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, s čimer omogoča oceno kakršnega koli negativnega učinka trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne stranke.

(106)

Kljub sklepom o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga je Komisija preverila, ali obstajajo tehtni razlogi, ki bi vodili v zaključek, da ni v interesu Unije, da ohrani ukrepe proti uvozu EMD iz Južne Afrike.

(107)

Čeprav so veljavni protidampinški ukrepi preprečevali dampinški uvoz na trgu Unije, je industrija Unije še vedno šibka in ranljiva, kot so potrdili negativni trendi nekaterih ključnih kazalnikov škode.

(108)

Če bo dovoljena odprava ukrepov, je verjetno, da se bo trenutni položaj industrije Unije nadaljeval in še poslabšal glede na verjetni pritok velikih količin dampinškega uvoza iz Južne Afrike. Ta pritok bi med drugim povzročil izgubo tržnega deleža, znižanje prodajnih cen, zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti in na splošno resno poslabšanje finančnega položaja industrije Unije.

(109)

Zato je jasno, da ohranitev protidampinških ukrepov proti Južni Afriki ne bi bila v nasprotju z interesi industrije Unije.

(110)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov ni imel večjega negativnega učinka na položaj uvoznikov v Uniji. V sedanji preiskavi niso sodelovali nobeni trgovci/uvozniki. Glede na to, da ni dokazov o bistvenem vplivu veljavnih ukrepov na uvoznike, je mogoče skleniti, da nadaljevanje ukrepov ne bo znatno negativno vplivalo na uvoznike Unije.

(111)

Vzpostavljeni so bili stiki z vsemi znanimi uporabniki EMD v Uniji (proizvajalci baterij uporabljajo EMD kot surovino). Komisija je prejela odgovore od dveh družb, ki pripadata isti multinacionalni skupini. V prvotni preiskavi sta sodelovala dva dodatna proizvajalca baterij, ki sta nasprotovala uvedbi ukrepov.

(112)

Sodelujoči uporabnik je pojasnil težke gospodarske razmere, s katerimi se soočajo proizvajalci baterij v Uniji zaradi pritiska na nižanje cen, ki ga izvajajo njihove glavne stranke (prodajalci na drobno), in posledično tveganje za izgubo delovnih mest. Vendar pa ni mogel zagotoviti nobenega pojasnila ali argumentov, zakaj in kako bi ukinitev ukrepov zoper uvoz EMD iz Južne Afrike izboljšala razmere.

(113)

EMD predstavljajo le 10–15 % celotnih stroškov proizvodnje baterij. Ta vrednost se je v primerjavi s prvotno preiskavo zmanjšala. Poleg tega se je po uvedbi ukrepov povprečna prodajna cena EMD v Uniji dejansko znižala. Predložen ni bil noben dokaz, da bi imela ohranitev veljavnih ukrepov omembe vreden vpliv na stroške proizvajalcev pri proizvodnji baterij.

(114)

Ker ni takih dokazov Komisija ugotavlja, da ohranitev ukrepov ne bi pretirano vplivala na uporabnike EMD.

(115)

Po razkritju se isti uporabnik ni strinjal z oceno Komisije glede stanja ter je pripomnil, da je bil po uvedbi ukrepov en vir kakovostnih EMD izgubljen, cene EMD so se povečale, in čeprav EMD predstavlja le 10–15 % proizvodnih stroškov, ima to pomemben vpliv na že tako majhno dobičkonosnost proizvajalcev baterij v Uniji.

(116)

Ne glede na trditve, dokazi v spisu kažejo, da odločitev uporabnika, da ne bo uporabil Deltinih EMD, ni bila povezana z uvedbo protidampinških ukrepov ter da grožnje za dobičkonosnost in delovna mesta uporabnika ne predstavlja višja cena EDM, pač pa pritisk na nižanje cen, ki ga izvajajo njegove glavne stranke (multinacionalni prodajalci na drobno z veliko kupno močjo) in kitajski proizvajalci baterij.

(117)

Isti uporabnik EMD je pojasnil, da se ukrepi ne bi smeli ohraniti, saj v preiskavi ni bil ugotovljen damping na trg Unije v OPP, in da ni nobenega tveganja za ponovitev dampinga zaradi majhnega tržnega deleža, ki bi ga lahko imela Delta, če bi vse svoje neizkoriščene zmogljivosti usmerila v Unijo.

(118)

Ta argument je bil zavrnjen, saj bi bil ugotovljeni tržni delež Delte vsekakor velik, njen izvoz v Unijo pa bi verjetno potekal po dampinških cenah.

(119)

Pritožniki so v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov navedli, da če bi se v prihodnje povpraševanje po električnih avtomobilih v Uniji povečalo, bi se povečalo tudi povpraševanje po EMD, ki naj bi bili surovina, ki se najpogosteje uporablja pri proizvodnji litij-manganovega oksida (LMO), ki služi kot katodni material pri litij-ionskih baterijah (LIB) z možnostjo ponovnega polnjenja, ki se uporabljajo v mnogih modelih električnih vozil. Trdili so, da v primeru, če bi se ponovno pojavila škoda zaradi dampinškega uvoza iz Južne Afrike, industrija EMD v Uniji morda ne bo mogla zadostiti temu potencialnemu povpraševanju po novih tehnologijah.

(120)

Preiskava ni odkrila prepričljivih dokazov v podporo ali proti zahtevku, da bo vsakršen prihodnji razvoj na področju električnih avtomobilov znatno vplival na industrijo EMD in povpraševanje po njih. Vendar pa je dejstvo, da industrija Unije testira izvedljivosti proizvodnje LMO z uporabo EMD, lahko v prihodnosti pridobi znanje in opremo za to ter sodeluje pri številnih projektih, ki jih financira Unija, povezanih z raziskavami in razvojem litij-ionskih baterij.

(121)

Po razkritju so nekatere zainteresirane strani na kratko obravnavale to vprašanje, vendar spet ni bilo prepričljivih dokazov o možnem vplivu prihodnjega razvoja na področju električnih avtomobilov v Uniji in/ali na drugih trgih zadevnega izdelka.

(122)

Glede na navedene dokaze ni tehtnih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(123)

Zato je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih elektrolitskih manganovih dioksidov s poreklom iz Južne Afrike, ohraniti še za obdobje petih let –