o zahtevah za statistično poročanje poštnih žiro institucij, ki sprejemajo vloge od rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4),

1. Dejanska poročevalska populacija je sestavljena iz poštnih žiro institucij, ki so rezidenti na ozemlju držav članic euroobmočja.

2. Izvršilni odbor lahko sestavi in vodi seznam poštnih žiro institucij, za katere velja ta uredba. NCB in ECB omogočijo, da so ta seznam in njegove posodobitve zadevnim poštnim žiro institucijam dostopni na primeren način, vključujoč preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevnih poštnih žiro institucij, v papirni obliki. Seznam je samo informativen. Vendar pa ECB v primeru, da je zadnja dostopna verzija seznama napačna, ne naloži sankcij tisti poštni žiro instituciji, ki ni pravilno izpolnila zahtev za statistično poročanje v delu, kjer se je v dobri veri zanašala na napačen seznam.

3. NCB lahko poštnim žiro institucijam odobrijo odstopanja od zahteve za poročanje statističnih informacij po tej uredbi pod pogojem, da se zahtevane statistične informacije že zbirajo iz drugih razpoložljivih virov. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka leta, v soglasju z ECB.

1. Dejanska poročevalska populacija poroča zadevni NCB mesečne statistične informacije, povezane z njeno bilanco stanja ob koncu meseca, v obliki stanj.

2. Statistične informacije, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, se nanašajo na posle, ki jih poštna žiro institucija opravlja za svoj račun, in so podrobno opredeljene v prilogah I in II.

3. Statistične informacije, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, se poročajo v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, ki so določeni v Prilogi III.

4. NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo statistične informacije, ki jih zahteva ta uredba, ter omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, ki so določeni v Prilogi III.

Poročevalska enota mora v primeru združitve, delitve ali kakršne koli druge reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna, in v razumnem roku, preden začne učinkovati.

NCB pošljejo ECB statistične informacije, ki se poročajo na podlagi člena 3(1) in (2), do zaključka poslovanja na petnajsti delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se informacije nanašajo. NCB določijo, do kdaj morajo podatke prejeti od poročevalskih enot, da bodo ta rok lahko spoštovale.

1. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 so računovodska pravila, ki jih poštne žiro institucije uporabljajo za namene poročanja v skladu s to uredbo, določena v nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5), in v katerih koli drugih upoštevnih mednarodnih računovodskih standardih.

2. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se poročajo v nominalnem znesku, ki je neporavnan ob koncu meseca. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se ne smejo izravnati z nobenimi drugimi sredstvi ali obveznostmi.

3. Brez poseganja v računovodske prakse in postopke izravnave, ki veljajo v državah članicah euroobmočja, se vsa finančna sredstva in obveznosti za statistične namene poročajo v bruto zneskih.

4. NCB lahko dovolijo poročanje posojil, za katere so oblikovane rezervacije, v neto zneskih brez rezervacij in poročanje odkupljenih posojil po ceni, dogovorjeni v času njihove pridobitve, pod pogojem, da tako poročevalsko prakso uporabljajo vse rezidenčne poročevalske enote.

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja to pravico. NCB izvajajo to pravico zlasti v primeru, če poštna žiro institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, ki so določeni v Prilogi III.

1. Uredba (ES) št. 1027/2006 (ECB/2006/8) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2015.

PRILOGA II

OPREDELITVE V ZVEZI Z ZAHTEVAMI ZA STATISTIČNO POROČANJE

Konsolidiranje za statistične namene znotraj istega nacionalnega ozemlja

Poštne žiro institucije za statistične namene konsolidirajo posle vseh svojih poslovnih enot (registriranega sedeža ali glavne uprave in/ali podružnic), ki se nahajajo na istem nacionalnem ozemlju. Konsolidiranje za statistične namene čez nacionalne meje ni dovoljeno.

(a)	Če so matična družba in njene hčerinske družbe poštne žiro institucije, ki se nahajajo v isti državi članici, je matični družbi dovoljeno, da v svojih statističnih poročilih konsolidira posle teh hčerinskih družb.

(b)

Če ima poštna žiro institucija podružnice, ki se nahajajo na ozemlju drugih držav članic euroobmočja, mora registrirani sedež ali glavna uprava v določeni državi članici euroobmočja šteti postavke nasproti vsem tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom drugih držav članic euroobmočja. In obratno, podružnica, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, mora šteti postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije, ki se nahajajo na ozemlju drugih držav članic euroobmočja, kot postavke nasproti rezidentom drugih držav članic euroobmočja.

(c)

Če ima poštna žiro institucija podružnice, ki se nahajajo zunaj ozemlja držav članic euroobmočja, mora registrirani sedež ali glavna uprava, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, šteti postavke nasproti vsem tem podružnicam kot postavke nasproti rezidentom tujine. In obratno, podružnica, ki se nahaja v določeni državi članici euroobmočja, mora šteti postavke nasproti registriranemu sedežu ali glavni upravi ali nasproti drugim podružnicam iste institucije, ki se nahajajo zunaj držav članic euroobmočja, kot postavke nasproti rezidentom tujine.

Opredelitev sektorjev

ESR 2010 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Nasprotne stranke poštnih žiro institucij, ki se nahajajo na ozemlju držav članic euroobmočja, se opredelijo glede na njihovo domačo sektorsko ali institucionalno razvrstitev v skladu s seznami, ki jih vodi Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in smernicami za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku ECB Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank).

Tabela

Opredelitev sektorjev

Sektor	Opredelitev
MFI	MFI, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Ta sektor sestavljajo nacionalne centralne banke (NCB), kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije, SDT, druge finančne institucije, katerih dejavnost je, da od subjektov, ki niso MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge in za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje, ter institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja.
Država	Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).
Centralna država	Ta podsektor (S.1311) vključuje vse upravne organe države in druge centralne agencije, ki so običajno pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju, razen uprave skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.114).
Regionalna država	Ta podsektor (S.1312) sestavljajo tiste vrste javne uprave, ki so ločene institucionalne enote in izvajajo nekatere funkcije upravljanja, razen uprave skladov socialne varnosti, na ravni, ki je pod ravnjo centralne države in nad ravnjo državnih institucionalnih enot na lokalni ravni (ESR 2010, odstavek 2.115).
Lokalna država	Ta podsektor (S.1313) vključuje tiste enote javne uprave, ki so pristojne le na lokalnem delu ekonomskega ozemlja, razen lokalnih agencij skladov socialne varnosti (ESR 2010, odstavek 2.116).
Skladi socialne varnosti	Podsektor skladi socialne varnosti (S.1314) vključuje centralne, regionalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili: (a) nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v sistemu ali plačevati prispevke in (b) država je pristojna za upravljanje institucij glede določanja ali odobritve prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca (ESR 2010, odstavek 2.117).
Investicijski skladi razen skladov denarnega trga	Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38) o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov. Ta podsektor sestavljajo vsi kolektivni naložbeni podjemi, razen SDT, ki vlagajo v finančna in/ali nefinančna sredstva, kolikor je njihov cilj vlagati kapital, zbran pri javnosti.
Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci	Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94). Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor vključuje tudi uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97). Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavki 2.98 do 2.99).
Zavarovalne družbe	Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).
Pokojninski skladi	Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).
Nefinančne družbe	Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.54).
Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva	Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo. V sektor gospodinjstva so vključeni individualni lastniki in partnerska podjetja brez samostojnega pravnega statusa, razen tistih, ki se obravnavajo kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128). Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, (NPISG) (S.15) sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavki 2.129 do 2.130).

Opredelitev kategorij instrumentov

1.	Ta tabela določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih NCB pretvorijo v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, v skladu s to uredbo. Tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se nanašajo na ESR 2010.

Prvotna zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred koncem katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. nekatere vrste vlog. Odpovedni rok ustreza obdobju med trenutkom, ko imetnik odda obvestilo o nameri, da bo odkupil instrument, in datumom, na katerega je imetniku dopuščeno ta instrument brez kazni pretvoriti v gotovino. Finančni instrumenti se razvrščajo glede na odpovedni rok samo, če zapadlost ni dogovorjena.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se izravna, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Podroben opis kategorij instrumentov v mesečni agregatni bilanci stanja

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

Gotovina

Imetja eurobankovcev in eurokovancev ter tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

Posojila

Imetja finančnih sredstev, ki nastanejo, ko upnik posodi sredstva dolžniku, in niso dokumentirana ali pa so dokumentirana z netržnimi dokumenti. Ta postavka vključuje tudi sredstva v obliki vlog poročevalskih enot.

Ta postavka vključuje:

(a)	vloge, kakor so opredeljene pri kategoriji obveznosti 5;

(b)	slaba posojila, ki še niso bila odplačana ali odpisana. Skupni znesek posojil, katerih odplačilo zamuja ali je kako drugače delno ali popolnoma moteno, v skladu z opredelitvijo neplačila iz člena 178 Uredbe (EU) št 575/2013;

(c)	imetja netržnih vrednostnih papirjev. Imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih;

(d)	posojila, s katerimi se trguje. Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“, pod pogojem, da ni dokazov o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru jih je treba razvrstiti med dolžniške vrednostne papirje (kategorija 3);

(e)

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil.

Instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom (npr. vloge/posojila) poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg obravnava kot „posojila“ ali „dolžniški vrednostni papirji“ glede na naravo finančnega instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo poštne žiro institucije, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko sredstev „dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev, in ne med posojila;

(f)

terjatve na podlagi povratnih repo poslov ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju.

Protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki jih kupijo poročevalske enote po določeni ceni s trdno zavezo k ponovni prodaji istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti, ali pri izposojanju vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju.

Naslednja postavka se ne obravnava kot posojilo:

posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja.

Posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja, tj. skrbniška posojila ali fiduciarna posojila, so posojila, ki jih najame ena oseba (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) v imenu tretje osebe (v nadaljnjem besedilu: upravičenec). Skrbniška posojila se za statistične namene ne evidentirajo v bilanci stanja skrbnika, kadar tveganja in koristi iz naslova lastništva sredstev ostanejo upravičencu. Tveganja in koristi iz naslova lastništva ostanejo upravičencu, kadar: (a) upravičenec prevzame kreditno tveganje za posojilo, tj. skrbnik je odgovoren samo za upravno vodenje posojila, ali (b) je upravičenčeva naložba zavarovana pred izgubo, če gre skrbnik v likvidacijo, tj. skrbniško posojilo ni del sredstev skrbnika, ki se lahko razdelijo v primeru stečaja.

3.	Dolžniški vrednostni papirji

Imetja vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki se uporabljajo kot dokaz o dolgu, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, in ki imetniku ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta postavka vključuje:

(a)	imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji;

(b)

posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, če so na voljo dokazi o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo. V nasprotnem primeru jih je treba razvrstiti v postavko sredstev „posojila“ (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 2d);

(c)	podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil“ v kategoriji 2e).

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani s pogodbo o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba zabeležiti v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje, ki jih je prejel, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

3a/3b

Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let

Ti postavki vključujeta:

(a)	imetja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let;

(b)	posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, ki so razvrščena med dolžniške vrednostne papirje, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let;

(c)	podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let.

4.	Delnice/enote skladov denarnega trga

Ta postavka sredstev vključuje imetja delnic/enot skladov denarnega trga (glej opredelitev v oddelku 2 dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33)).

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

Vloge

Zneski (vloge ali drugo), ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom, in ki ustrezajo značilnostim, opisanim v oddelku 1 dela 1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Za namene sistema poročanja je ta kategorija razčlenjena na vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom

(a)

vloge in posojila

„Vloge“ zajemajo tudi „posojila“ kot obveznosti poštnih žiro institucij. Pojem posojil predstavlja zneske, ki jih prejmejo poštne žiro institucije in nimajo oblike „vlog“. ESR 2010 razlikuje med „posojili“ in „vlogami“ glede na stranko, ki prevzame pobudo, tj. če je to posojilojemalec, gre za posojilo, če je to posojilodajalec, pa za vlogo. V sistemu poročanja „posojila“ ne predstavljajo ločene kategorije na strani obveznosti v bilanci stanja. Namesto tega je treba stanja obveznosti, ki se štejejo za „posojila“, razvrstiti brez razlikovanja v postavko „obveznosti iz naslova vlog“, razen če jih predstavljajo tržni instrumenti. To je v skladu z opredelitvijo „obveznosti iz naslova vlog“ zgoraj. Posojila poštnim žiro institucijam, ki se razvrščajo kot „obveznosti iz naslova vlog“, se razčlenijo v skladu z zahtevami sistema poročanja, tj. po sektorjih, instrumentu, valuti in zapadlosti. Sindicirana posojila, ki jih prejmejo poročevalske enote, sodijo v to kategorijo.

(b)

netržni dolžniški instrumenti

Netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo poročevalske enote, se v splošnem razvrstijo med „obveznosti iz naslova vlog“. Netržne vrednostne papirje, ki jih izdajo poročevalske enote, ter ki naknadno postanejo tržni in se z njimi lahko trguje na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“.

(c)

vloge za kritja

Vloge za kritja (kritja), ki se vplačajo v okviru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, je treba razvrstiti kot „obveznosti iz naslova vlog“, kadar predstavljajo gotovinsko zavarovanje, deponirano pri poštnih žiro institucijah, ter kadar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe. Načeloma je treba kritja, ki jih prejme poročevalska enota, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“ samo, kolikor poštna žiro institucija dobi sredstva, ki so na voljo za nadaljnje kreditiranje; kadar mora biti del kritij, ki jih prejme poštna žiro institucija, oddan drugemu udeležencu na trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti, npr. klirinški hiši, je treba načeloma samo tisti del, ki ostane na voljo poštni žiro instituciji, razvrstiti med „obveznosti iz naslova vlog“. Zapletenost trenutne tržne prakse lahko oteži izkazovanje tistih kritij, ki so resnično vračljiva, ker so različne vrste kritij brez razlikovanja položene na isti račun, ali pa tistih kritij, ki poštni žiro instituciji zagotovijo vire za nadaljnje kreditiranje. V teh primerih je sprejemljiva razvrstitev teh kritij med „preostale obveznosti“ ali „obveznosti iz naslova vlog“.

(d)	namenska stanja obveznosti Glede na nacionalno prakso se „namenska stanja obveznosti“, ki so povezana npr. s pogodbami o leasingu, razvrstijo kot obveznosti iz naslova vlog pod „vezane vloge“ ali „vloge na odpoklic z odpovednim rokom“ glede na zapadlost/določbe osnovne pogodbe.

Naslednja postavka se ne obravnava kot vloga:

Sredstva (vloge), prejeta na podlagi zaupanja, se ne evidentirajo v statistični bilanci stanja poštne žiro institucije (glej „posojila, ki se odobrijo na podlagi zaupanja“ v kategoriji 2).

5.1.	Vloge čez noč

Vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na podoben način brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Ta postavka vključuje:

(a)	stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki so na zahtevo zamenljiva v gotovino takoj ali do konca poslovanja naslednjega dne po dnevu, ko je bila dana zahteva, brez znatne kazni ali omejitve, ki pa niso prenosljiva;

(b)	stanja obveznosti (obrestonosna ali ne), ki predstavljajo predplačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem „na podlagi strojne opreme“ ali „na podlagi programske opreme“, npr. predplačilne kartice;

(c)	posojila, ki jih je treba vrniti do konca poslovanja naslednjega dne po odobritvi posojila.

5.2.	Vezane vloge

Neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino pred dogovorjenim fiksnim rokom ali jih je mogoče pretvoriti v gotovino pred tem dogovorjenim rokom pod pogojem, da se imetniku zaračuna določena kazen. Ta postavka vključuje tudi upravno urejene hranilne vloge, kadar merilo zapadlosti ni pomembno; te se razvrstijo v razred zapadlosti „nad dvema letoma“. Finančne produkte z obnovitveno klavzulo je treba razvrstiti glede na najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vezane vloge lahko kažejo značilnost možnega zgodnejšega dviga po predhodnem odpoklicu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve.

5.2a/5.2b

Vezane vloge do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let

Ti postavki za vsako razčlenitev po zapadlosti vključujeta:

(a)	stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let, ki niso prenosljiva in jih pred to zapadlostjo ni mogoče pretvoriti v gotovino;

(b)	stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let, ki niso prenosljiva, jih je pa mogoče dvigniti pred tem rokom po predhodnem odpoklicu; kadar je odpoklic že oddan, je treba ta stanja razvrstiti v 5.3a;

(c)	stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let, ki niso prenosljiva, jih je pa mogoče na zahtevo dvigniti ob določeni kazni;

(d)	plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki se iztečejo v obdobju enega leta/med enim letom in dvema letoma, in ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe;

(e)	posojila, ki so dokumentirana z netržnimi dokumenti ali pa niso dokumentirana, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let;

(f)	netržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo poštne žiro institucije, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let;

(g)	podrejeni dolg, ki ga izdajo poštne žiro institucije v obliki vlog ali posojil, s prvotno zapadlostjo do vključno enega leta/nad enim letom in do vključno dveh let.

5.3.	Vloge na odpoklic z odpovednim rokom

Neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče pretvoriti v gotovino brez odpovednega roka; pred potekom roka jih ni mogoče pretvoriti v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. Vključujejo vloge, za katere bi, čeprav jih je pravno morda mogoče dvigniti na zahtevo, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrstijo se v razred zapadlosti „do vključno treh mesecev“), ter investicijske račune brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejitvene določbe za dvig (razvrstijo se v razred zapadlosti „nad tremi meseci“).

5.3a	Vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev

Ta postavka vključuje:

(a)	stanja obveznosti brez fiksne zapadlosti, ki se lahko dvignejo samo z odpovednim rokom do vključno treh mesecev; če je možen dvig pred tem odpovednim rokom (ali celo na zahtevo), je vključeno plačilo kazni, in

(b)	stanja obveznosti s fiksnim rokom zapadlosti, ki niso prenosljiva, za katere pa za zgodnejši dvig velja odpovedni rok, krajši od treh mesecev.

Poleg tega vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno treh mesecev vključujejo neprenosljive hranilne vloge na vpogled in druge vrste vlog za prebivalstvo, za katere, čeprav jih je pravno mogoče dvigniti na zahtevo, veljajo znatne kazni.

Uredba (ES) št. 1027/2006 (ECB/2006/8)	Ta uredba
Členi 1–3	Členi 1–3
—	Člen 4
Člen 4	Člen 5
Člen 5	Člen 6
Člen 6	Člen 7
—	Člen 8
—	Člen 9
Člen 7	Člen 10
Priloga I	Priloga I