o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede zahtev za centralne nasprotne stranke

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (2), zlasti člena 25(8), člena 26(9), člena 29(4), člena 34(3), člena 41(5), člena 42(5), člena 44(2), člena 45(5), člena 46(3), člena 47(8) in člena 49(4) Uredbe,

Vloga za priznanje, ki jo predloži CNS s sedežem v tretji državi, vsebuje vsaj naslednje informacije:

1. Ključne sestavine ureditev upravljanja CNS, ki opredeljujejo njeno organizacijsko strukturo, ter jasno določene in dobro dokumentirane politike, postopki in procesi, v skladu s katerimi delujeta njen organ upravljanja in višje vodstvo, vključujejo naslednje:

2. CNS ima ustrezno osebje za izpolnjevanje vseh obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe in Uredbe (EU) št. 648/2012. CNS ne deli svojega osebja z drugimi subjekti v skupini, razen v skladu s pogoji ureditve zunanjega izvajanja v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 648/2012.

3. CNS določi odgovornosti, ki so jasne, dosledne in dobro dokumentirane. CNS zagotovi, da funkcije vodilnega za tveganja, vodilnega za zagotavljanje skladnosti s predpisi in vodilnega za tehnologijo izvajajo različni posamezniki, ki so zaposleni pri CNS in jim je zaupana izključna odgovornost za izvajanje teh funkcij.

4. CNS, ki je del skupine, upošteva morebitne učinke skupine na lastne ureditve upravljanja, vključno s tem, ali ima potrebno stopnjo neodvisnosti za izpolnitev regulativnih obveznosti kot ločena pravna oseba in ali bi bila njena neodvisnost lahko ogrožena zaradi strukture skupine ali katerega koli člana organa upravljanja, ki je tudi član organa upravljanja drugih subjektov iste skupine. Takšna CNS zlasti upošteva posebne postopke za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov tudi pri ureditvah zunanjega izvajanja.

5. Če ima CNS dvotirni sistem vodenja, se vloga in odgovornosti organa upravljanja iz te uredbe in Uredbe (EU) št. 648/2012 razdelijo med nadzorni svet in upravo, kakor je primerno.

6. Politike, postopki, sistemi in kontrole upravljanja tveganj so del skladnega in doslednega okvira upravljanja, ki se redno pregleduje in posodablja.

1. CNS ima zanesljiv okvir za celovito upravljanje vseh bistvenih tveganj, ki jim je ali jim je lahko izpostavljena. CNS določi dokumentirane politike, postopke in sisteme za ugotavljanje, merjenje, spremljanje in upravljanje takih tveganj. Pri določanju politik, postopkov in sistemov za upravljanje tveganj jih CNS strukturira v obliki, ki zagotavlja, da klirinški člani pravilno upravljajo in omejujejo tveganja, ki jih predstavljajo za CNS.

2. CNS celovito in izčrpno pregleda vsa zadevna tveganja. To vključuje tveganja, ki jih nosi in predstavlja do svojih klirinških članov in, kolikor je to izvedljivo, do strank, ter tveganja, ki jih nosi in predstavlja za druge subjekte, med drugim interoperabilne CNS, sisteme poravnave vrednostnih papirjev in plačilne sisteme, poravnalne banke, ponudnike likvidnih sredstev, centralne registre vrednostnih papirjev, mesta trgovanja, za katere CNS opravljajo storitve, in druge pomembne ponudnike storitev.

3. CNS razvije ustrezna orodja za upravljanje tveganj, namenjena upravljanju in poročanju o vseh pomembnih tveganjih. Ta zajemajo prepoznavanje in upravljanje sistemskih, tržnih ali drugih soodvisnosti. Če CNS opravlja storitve v zvezi s kliringom, ki predstavljajo drugačen profil tveganja od njenih funkcij in lahko predstavljajo znatna dodatna tveganja, ta dodatna tveganja ustrezno upravlja. To lahko vključuje pravno ločevanje dodatnih storitev, ki jih CNS opravlja poleg ključnih funkcij.

4. Ureditve upravljanja zagotovijo, da organ upravljanja CNS nosi končno odgovornost za upravljanje tveganj CNS. Organ upravljanja opredeli, določi in dokumentira ustrezno raven dovoljenega tveganja in zmogljivost odzivanja na tveganja za CNS. Organ upravljanja in višje vodstvo zagotavljata, da so politike, postopki in kontrole CNS skladni z dovoljenim tveganjem CNS in zmogljivostjo prevzemanja tveganj CNS ter da obravnavajo, kako CNS opredeli, poroča, spremlja in upravlja tveganja.

5. CNS uporabi zanesljive informacije in sisteme nadzora tveganj, ki omogočajo CNS in, kjer je to primerno, njenim klirinških članom in po možnosti strankam pravočasno pridobivanje informacij in ustrezno uporabo politik in postopkov upravljanja tveganj. Ti sistemi zagotovijo, da se vsaj kreditne in likvidnostne izpostavljenosti neprestano spremljajo na ravni CNS ter na ravni klirinškega člana in, kolikor je to izvedljivo, na ravni stranke.

6. CNS zagotovi, da ima funkcija upravljanja tveganj potrebno pristojnost, sredstva, strokovno znanje in dostop do vseh ustreznih informacij in da je dovolj neodvisna od drugih funkcij CNS. Vodilni za tveganja CNS izvaja okvir za upravljanje tveganj, vključno s politikami in postopki, ki jih določi organ upravljanja.

7. CNS ima ustrezne mehanizme notranjega nadzora, ki pomagajo organu upravljanja pri spremljanju in ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti politik, postopkov in sistemov za upravljanje tveganj. Taki mehanizmi vključujejo smotrne upravne in računovodske postopke, zanesljivo funkcijo za zagotavljanje skladnosti in neodvisno funkcijo za notranjo revizijo in vrednotenje ali pregled.

8. Računovodski izkazi CNS se pripravijo na letni osnovi in jih revidirajo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja v smislu Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

1. CNS vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezne politike in postopke, namenjene odkrivanju tveganj, da CNS in njeni zaposleni ne bodo izpolnjevali obveznosti iz te uredbe, Uredbe (EU) št. 648/2012 in Izvedbene uredbe (EU) št. 1249/2012, in s tem povezanih tveganj, ter uvaja ustrezne ukrepe in postopke za zmanjšanje takega tveganja in omogočanje pristojnim organom, da učinkovito izvajajo svoje pristojnosti v skladu s temi uredbami.

2. CNS zagotovi, da so njena pravila, postopki in pogodbene določbe jasni in izčrpni ter zagotavljajo spoštovanje te uredbe, Uredbe (EU) št. 648/2012 in Izvedbene uredbe (EU) št. 1249/2012 ter vseh drugih veljavnih regulativnih in nadzornih zahtev.

Pravila, postopki in pogodbene ureditve CNS se evidentirajo v pisni obliki ali na drugem trajnem nosilcu podatkov. Ta pravila, postopki in pogodbene ureditve ter priloženo gradivo so natančni, posodobljeni in zlahka na voljo pristojnemu organu, klirinškim članom in, kjer je to primerno, strankam.

CNS opredeli pravila, postopke in pogodbene ureditve ter analizira njihovo trdnost. Če je treba, se za namene te analize zahtevajo neodvisna pravna mnenja. CNS ima postopek za predlaganje in izvajanje sprememb pravil in postopkov ter se pred izvajanjem vseh bistvenih sprememb posvetuje z vsemi prizadetimi klirinškimi člani ter predloži predlagane spremembe pristojnemu organu.

3. Pri razvoju predpisov, postopkov in pogodbenih ureditev CNS preuči ustrezna regulativna načela, industrijske standarde in tržne protokole ter jasno navede, če so bile takšne prakse vključene v dokumentacijo, ki urejajo pravice in obveznosti CNS, njenih klirinških članov ali drugih zadevnih tretjih strani.

4. CNS opredeli in analizira vprašanja v zvezi z morebitnimi pravnimi navzkrižji in razvije pravila in postopke za zmanjšanje pravnih tveganj, ki izhajajo iz takšnih vprašanj. Če je treba, CNS za namene te analize zahteva neodvisna pravna mnenja.

V pravilih in postopkih CNS je jasno navedeno pravo, ki naj bi se uporabljalo za vsak vidik dejavnosti in operacij CNS.

1. CNS vzpostavijo in vzdržujejo trajno in učinkovito funkcijo za zagotavljanje skladnosti, ki deluje neodvisno od drugih funkcij CNS. Zagotovi, da ima funkcija za zagotavljanje skladnosti potrebno pristojnost, sredstva, strokovno znanje in dostop do vseh ustreznih informacij.

CNS pri vzpostavljanju svoje funkcije za zagotavljanje skladnosti upoštevajo vrsto, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in obseg storitev in dejavnosti, ki se opravljajo pri tem poslovanju.

2. Vodilni za zagotavljanje skladnosti s predpisi ima vsaj naslednje odgovornosti:

1. CNS določi sestavo, vlogo in odgovornosti organa upravljanja in višjega vodstva ter vseh njunih odborov. Te ureditve so jasno opredeljene in dobro dokumentirane. Organ upravljanja ustanovi vsaj odbor za revizijo in odbor za prejemke. Odbor za tveganja, ustanovljen v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 648/2012, je svetovalni odbor.

4. V primeru, ko organ upravljanja prenese naloge na odbore ali pododbore, še vedno sprejema odločitve, ki bi lahko imele pomemben vpliv na profil tveganja CNS.

5. Ureditve, v skladu s katerimi delujeta organ upravljanja in višje vodstvo, vključujejo postopke za odkrivanje, obravnavanje in obvladovanje potencialnih navzkrižij interesov članov organa upravljanja in višjega vodstva.

6. CNS ima jasne in neposredne zahteve glede poročanja med organom upravljanja in višjim vodstvom za zagotavljanje, da je višje vodstvo odgovorno za svoje delovanje. Zahteve glede poročanja za upravljanje tveganj, skladnost in notranjo revizijo so jasne in ločene od tistih v zvezi z drugimi postopki CNS. Vodilni za tveganja poroča organu upravljanja bodisi neposredno ali prek vodje odbora za tveganja. Vodilni za zagotavljanje skladnosti in funkcija notranje revizije poročata neposredno organu upravljanja.

1. Odbor za prejemke oblikuje in nadalje razvija politiko prejemkov, nadzoruje njeno izvajanje s strani višjega vodstva in redno pregleduje njeno praktično delovanje. Sama politika se dokumentira in pregleda vsaj enkrat letno.

2. Politika prejemkov je zasnovana tako, da se višina in struktura prejemkov uskladita s preudarnim upravljanjem tveganj. Politika upošteva predvidena tveganja ter obstoječa tveganja in izide tveganj. Razporedi izplačil upoštevajo časovni vidik tveganj. Zlasti v primeru variabilnih prejemkov politika ustrezno upošteva morebitna neskladja med uspešnostjo in obdobji tveganj ter zagotovi, da se izplačila ustrezno preložijo. Fiksne in variabilne sestavine celotnih prejemkov so uravnotežene in zagotavljajo usklajenost s tveganji.

3. Politika prejemkov zagotovi, da je osebje, ki sodeluje pri funkcijah upravljanja tveganj, zagotavljanja skladnosti in notranje revizije, poplačano na način, ki je neodvisen od poslovnih rezultatov CNS. Višina plač je primerna v smislu odgovornosti ter v primerjavi z ravnijo plač na zadevnih poslovnih področjih.

4. Politika prejemkov je predmet neodvisne letne revizije. Rezultati teh revizij se dajo na voljo pristojnemu organu.

1. CNS upravlja in zagotavlja sisteme informacijskih tehnologij tako, da so zanesljivi in varni ter zmožni obdelati informacije, ki jih CNS potrebuje za varno in učinkovito izvajanje svojih dejavnosti in poslovanja.

Struktura informacijske tehnologije je dobro dokumentirana. Sistemi so oblikovani za obravnavanje operativnih potreb in tveganj CNS, odporni tudi v težkih tržnih razmerah ter se po potrebi prilagodijo za obdelavo dodatnih informacij. CNS poskrbi za načrtovanje postopkov in zmogljivosti ter za dovolj presežnih zmogljivosti, da lahko sistem v primeru večjih motenj obdela vse preostale transakcije pred koncem dneva. CNS poskrbi za postopke za uvajanje nove tehnologije, vključno z jasnimi načrti za vrnitev v prvotno stanje.

2. CNS za zagotavljanje visoke stopnje varnosti pri obdelavi informacij in omogočanje povezanosti s svojimi klirinškimi člani in strankami, pa tudi s ponudniki storitev, svoje sisteme informacijske tehnologije oblikuje na osnovi mednarodno priznanih tehničnih standardov in najboljših industrijskih praks. CNS po pomembnih spremembah in večjih motnjah pred začetkom uporabe strogo testira svoje sisteme, tako da simulira izjemne pogoje. Klirinški člani in stranke, interoperabilne CNS in druge zainteresirane strani so, kot je ustrezno, vključene v načrtovanje in izvedbo teh testov.

3. CNS vzdržuje zanesljiv okvir za informacijsko varnost, s katerim se ustrezno upravlja tveganje za informacijsko varnost. Okvir vključuje ustrezne mehanizme, politike in postopke za zaščito informacij pred razkritjem nepooblaščeni osebi, za zagotovitev točnosti in celovitosti podatkov in za zagotavljanje razpoložljivosti storitev CNS.

5. Sistemi informacijske tehnologije in okvir za informacijsko varnost se pregledajo vsaj enkrat letno. So predmet neodvisne revizijske ocene. Rezultati teh ocen se sporočijo organu upravljanja in se dajo na voljo pristojnemu organu.

Če se pristojni organ strinja s CNS, da lahko kakršne koli informacije iz točke (b) ali (c) tega odstavka ogrozijo poslovno tajnost ali varnost in stabilnost CNS, se lahko CNS odloči, da razkrije te informacije na način, ki preprečuje ali zmanjšuje ta tveganja, ali da teh informacij ne razkrije.

2. CNS brezplačno razkrije javnosti informacije o vseh bistvenih spremembah svojih ureditev upravljanja, ciljev, strategij in ključnih politik ter pravil in postopkov, ki jih uporablja.

3. Informacije, ki jih CNS razkrije javnosti, so dostopne na njeni spletni strani. Informacije so na voljo vsaj v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

1. CNS vzpostavi in vzdržuje funkcijo notranje revizije, ki je ločena in neodvisna od ostalih funkcij in dejavnosti CNS in ima naslednje naloge:

2. Funkcija notranje revizije ima potrebno pristojnost, sredstva, strokovno znanje in dostop do vseh ustreznih dokumentov za izvajanje svojih funkcij. Je dovolj neodvisna od poslovodstva in poroča neposredno organu upravljanja.

3. Notranja revizija oceni učinkovitost postopkov upravljanja tveganj in mehanizmov nadzora CNS sorazmerno s tveganji, s katerimi se soočajo različna poslovna področja, in neodvisno od ocenjenih poslovnih področij. Funkcija notranje revizije ima potreben dostop do informacij, da pregleda vse dejavnosti CNS in njeno poslovanje, postopke in sisteme, vključno z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje.

4. Ocene notranje revizije temeljijo na celovitem revizijskem načrtu, ki se vsaj enkrat letno pregleda in sporoči pristojnemu organu. CNS zagotovi, da se lahko na podlagi dogodkov v kratkem času izvedejo posebne revizije. Načrtovanje revizij in njihov pregled odobri organ upravljanja.

5. Klirinške operacije CNS, postopki upravljanja tveganj, mehanizmi notranjega nadzora in računovodske evidence so predmet neodvisne revizije. Neodvisne revizije se izvedejo vsaj enkrat letno.

1. CNS hrani evidence na trajnem nosilcu podatkov, tako da se zagotovijo informacije pristojnim organom, organu ESMA in zadevnim članom Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) v obliki in na način, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

2. Če so evidence ali informacije mlajše od šestih mesecev, se posredujejo organom iz odstavka 1 čim prej in najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po zahtevku zadevnega organa.

3. Če so evidence ali informacije starejše od šestih mesecev, se posredujejo organom iz odstavka 1 čim prej in najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka zadevnega organa.

4. Če evidence, ki jih obdela CNS, vsebujejo osebne podatke, CNS upoštevajo svoje obveznosti v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

5. Če CNS hrani evidence zunaj Unije, zagotovi, da imajo pristojni organ, organ ESMA in zadevni člani ESCB dostop do evidenc v enakem obsegu in v istih obdobjih, kot če bi se hranile znotraj Unije.

6. Vsaka CNS imenuje zadevne osebe, ki lahko v roku iz odstavkov 2 in 3 za zagotavljanje ustreznih evidenc pojasnijo vsebino evidenc pristojnim organom.

7. Vse evidence, ki jih mora v skladu s to uredbo voditi CNS, lahko pregleda pristojni organ. CNS zagotovi pristojnim organom neposreden dostop do podatkov o evidencah v skladu s členoma 13 in 14, kadar se to zahteva.

1. CNS vodi evidence vseh transakcij v vseh pogodbah, za katere opravlja kliring, in zagotovi, da njene evidence vsebujejo vse informacije, ki so potrebne za izvajanje celovite in natančne rekonstrukcije klirinškega procesa za vsako pogodbo, in da je vsaka evidenca o posamezni transakciji edinstveno določljiva in jo je mogoče najti vsaj po poljih, ki zadevajo CNS, interoperabilno CNS, klirinškega člana, stranko, če je znana CNS, in finančni instrument.

2. CNS v zvezi z vsako transakcijo, prejeto v kliring, takoj po prejemu zadevnih informacij pripravi in posodablja evidenco naslednjih podatkov:

1. CNS vzdržuje evidence pozicij, ki jih ima vsak klirinški član. Ločene evidence se hranijo za vsak račun v skladu s členom 39 Uredbe (EU) št. 648/2012 in CNS zagotovi, da njene evidence vsebujejo vse informacije, ki so potrebne za izvajanje celovite in natančne rekonstrukcije transakcij, ki so vzpostavile pozicijo, in da je vsako evidenco mogoče prepoznati in najti vsaj po poljih, ki zadevajo CNS, interoperabilno CNS, klirinškega člana, stranko, če je znana CNS, in finančni instrument.

2. Ob koncu vsakega delovnega dne CNS ustvari evidenco v zvezi z vsako pozicijo, vključno z naslednjimi podrobnostmi, če so povezane z zadevno pozicijo:

3. CNS ustvari in posodablja evidenco zneskov kritja, prispevkov v jamstveni sklad in drugih finančnih sredstev iz člena 43 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki jih zahteva CNS, ter ustreznega zneska, dejansko nakazanega s strani klirinškega člana ob koncu dneva, in sprememb tega zneska, ki se lahko zgodijo znotraj enega dne v zvezi z vsakim posameznim računom klirinškega člana in stranke, če je znana CNS.

1. CNS vodi ustrezne in urejene evidence dejavnosti v zvezi s svojim poslovanjem in notranjo organizacijo.

2. Evidence iz odstavka 1 se ustvarijo vsakič, ko pride do bistvene spremembe v zadevnih dokumentih, in vključujejo vsaj:

CNS opredeli in ohrani vse informacije in podatke, ki jih je treba sporočiti v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 648/2012, skupaj z evidenco o datumu in času, ko se poroča o transakciji.

1. Organ upravljanja odobri politiko neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja CNS. Politika neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja sta predmet neodvisnih pregledov, o katerih se poroča organu upravljanja.

2. Politika neprekinjenega poslovanja opredeli vse pomembne poslovne funkcije ter z njimi povezane sisteme ter vključuje strategijo, politiko in cilje CNS, da se zagotovi neprekinjenost teh funkcij in sistemov.

3. Politika neprekinjenega poslovanja upošteva zunanje povezave in soodvisnosti znotraj finančne infrastrukture, vključno z mesti trgovanja, za katere CNS opravlja kliring, sistemi poravnave vrednostnih papirjev in plačilnimi sistemi ter kreditnimi institucijami, ki jih uporablja CNS ali so z njo povezane. Upošteva tudi ključne funkcije ali storitve, ki so bile oddane v podizvajanje tretjim strankam.

4. Politika neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja vsebujeta jasno opredeljene in dokumentirane ureditve, ki se uporabljajo v nujnem primeru, izrednih razmerah ali krizi v zvezi z neprekinjenim poslovanjem, ki so zasnovane tako, da zagotavljajo minimalno raven storitev ključnih funkcij.

5. V načrtu ponovne vzpostavitve delovanja se opredelijo in vključijo cilji glede točke ponovne vzpostavitve delovanja in časa ponovne vzpostavitve delovanja za ključne funkcije in določi najprimernejša strategija za ponovno oživitev za vsako od teh funkcij. Take ureditve so načrtovane tako, da v izjemnih primerih zagotavljajo pravočasno izvedbo ključnih funkcij in da se dosežejo dogovorjene ravni storitev.

6. Politika neprekinjenega poslovanja CNS opredeli najdaljši še sprejemljivi čas, v katerem so lahko ključne funkcije in sistemi neuporabni. Najdaljši čas za ponovno vzpostavitev delovanja ključnih funkcij CNS, ki se vključi v politiko neprekinjenega poslovanja, ne presega 2 ur. Postopki in plačila ob koncu dneva se v vseh okoliščinah izvršijo ob zahtevanem času in na zahtevan dan.

7. CNS pri določanju časa ponovne vzpostavitve delovanja za vsako funkcijo upošteva potencialni skupni vpliv na učinkovitost trga.

1. CNS izvede analizo poslovnega učinka, namenjeno opredelitvi poslovnih funkcij, ki so ključnega pomena za zagotavljanje storitev CNS. Analiza obravnava tudi pomen teh funkcij za druge institucije in funkcije v finančni infrastrukturi.

2. CNS uporabi analizo tveganja na podlagi scenarijev, ki je namenjena ugotavljanju, kako različni scenariji vplivajo na tveganja za njene ključne poslovne funkcije.

3. Pri ocenjevanju tveganj centralna nasprotna stranka upošteva odvisnosti od zunanjih ponudnikov, vključno s ponudniki javnih storitev. CNS sprejme ukrepe za upravljanje takšnih odvisnosti z ustreznimi pogodbenimi in organizacijskimi ureditvami.

4. Analiza poslovnega učinka in analiza scenarijev se posodabljata in se pregledata vsaj enkrat letno ter po incidentu ali večji organizacijski spremembi. Analizi upoštevata vse ustrezne dogodke, vključno z dogajanji na trgu in tehnološkim razvojem.

1. CNS ima vzpostavljene ureditve za zagotovitev neprekinjenega delovanja njenih ključnih funkcij, ki temeljijo na scenarijih katastrof. Te ureditve obravnavajo vsaj razpoložljivost ustreznih človeških virov, največji čas izpada ključnih funkcij ter prehod na sekundarno lokacijo in ponovno vzpostavitev delovanja na njej.

2. CNS vzdržuje sekundarno lokacijo za obdelavo, zmožno zagotoviti neprekinjeno delovanje vseh ključnih funkcij CNS, ki so enake tistim na primarni lokaciji. Sekundarna lokacija ima geografski profil tveganja, ki je drugačen od tistega na primarni lokaciji.

3. CNS vzdržuje ali ima takojšen dostop vsaj do sekundarne poslovne lokacije, da osebju omogoči neprekinjeno zagotavljanje storitev, če primarna poslovna lokacija ni na voljo.

4. CNS obravnava potrebo po dodatnih lokacijah za obdelavo, zlasti če zaradi razlik med profiloma tveganja primarnih in sekundarnih lokacij obstaja tveganje, da cilji neprekinjenega poslovanja CNS ne bodo doseženi v vseh scenarijih.

1. CNS v rednih intervalih, ter kadar je prišlo do pomembnih sprememb sistemov ali povezanih funkcij, testira in spremlja politiko neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja, da zagotovi, da politika neprekinjenega poslovanja doseže opredeljene cilje, vključno s ciljem največ 2 ur za ponovno vzpostavitev delovanja. Testi so načrtovani in dokumentirani.

2. Testiranje politike neprekinjenega poslovanja in načrta ponovne vzpostavitve delovanja izpolnjuje naslednje pogoje:

1. CNS redno pregleduje in posodablja politiko neprekinjenega poslovanja, tako da vključuje vse ključne funkcije in najprimernejšo strategijo za ponovno vzpostavitev delovanja teh funkcij.

2. CNS redno pregleduje in posodablja načrt ponovne vzpostavitve delovanja, tako da vključuje najprimernejšo strategijo za ponovno vzpostavitev delovanja vseh ključnih funkcij.

3. Posodobitve politike neprekinjenega poslovanja in načrta ponovne vzpostavitve delovanja upoštevajo rezultate testov in priporočila neodvisnih pregledov, drugih pregledov in pristojnih organov. CNS politiko neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja pregleda po vsaki pomembnejši motnji, da opredeli vzroke in vse potrebne izboljšave v poslovanju CNS ter njeni politiki neprekinjenega poslovanja in načrtu ponovne vzpostavitve delovanja.

1. CNS ima funkcijo obvladovanja kriz, ki deluje v primeru izrednih razmer. Postopek obvladovanja kriz je jasen in v pisni obliki. Organ upravljanja spremlja funkcijo obvladovanja kriz ter redno prejema in pregleduje poročila o njej.

2. Funkcija obvladovanje kriz vsebuje dobro strukturirane in jasne postopke za upravljanje notranjega in zunanjega kriznega obveščanja v primeru kriznega dogodka.

3. Po kriznem dogodku CNS izvede pregled ravnanja med dogodkom. Kjer je ustrezno, pregled vključuje prispevke klirinških članov in drugih zunanjih zainteresiranih strani.

1. CNS ima načrt obveščanja, ki dokumentira način, kako se bodo višje vodstvo, organ upravljanja in zadevne zunanje zainteresirane strani, vključno s pristojnimi organi, klirinškimi člani, strankami, posredniki za poravnavo, sistemi za poravnavo vrednostnih papirjev in plačilnimi sistemi ter mesti trgovanja, med krizo ustrezno obveščali.

2. O analizi scenarijev, analizi tveganj, pregledih ter rezultatih spremljanja in testov se poroča organu upravljanja.

1. CNS izračuna začetna kritja za zavarovanje izpostavljenosti, ki izhajajo iz gibanj na trgu, za vsak finančni instrument, ki je zavarovan na osnovi produkta, za obdobje, določeno v členu 25, in ob predpostavljenem časovnem obdobju za unovčenje pozicije, kot je določeno v členu 26. Pri izračunu začetnih kritij CNS spoštuje vsaj naslednje intervale zaupanja:

2. Pri določanju ustreznih intervalov zaupanja za vsak razred finančnih instrumentov, za katere opravlja kliring, CNS poleg tega upošteva vsaj naslednje dejavnike:

3. CNS njen pristojni organ in njene klirinške člane obvesti o kriterijih, ki jih je upoštevala pri določanju odstotka, ki se uporablja za izračun kritij za vsak razred finančnih instrumentov.

4. Če CNS opravlja kliring za izvedene finančne instrumente OTC, ki imajo enake značilnosti tveganja kot izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na reguliranih trgih ali enakovrednem trgu tretje države, lahko za tovrstne pogodbe na podlagi ocene dejavnikov tveganja, navedenih v odstavku 2, uporabi drugačen interval zaupanja v višini vsaj 99 %, če se tveganja pogodb za izvedene finančne instrumente OTC, za katere opravlja kliring, z uporabo takšnega intervala zaupanja ustrezno zmanjšujejo in se spoštujejo pogoji iz odstavka 2.

1. CNS zagotovi, da se skladno z njeno metodologijo modelov in postopkom vrednotenja, vzpostavljenim v skladu s poglavjem XII, začetna kritja vsaj z intervalom zaupanja, določenim v členu 24, in za obdobje unovčenja, določeno v členu 26, krijejo izpostavljenosti, ki izhajajo iz pretekle nestanovitnosti, izračunane na osnovi podatkov, ki pokrivajo vsaj zadnjih 12 mesecev.

CNS zagotovi, da podatki, ki se uporabijo za izračun pretekle nestanovitnosti, zajemajo celoten niz tržnih razmer, vključno z obdobji izjemnih situacij.

2. CNS lahko za izračun pretekle nestanovitnosti uporabi katero koli drugo časovno obdobje pod pogojem, da uporaba takega časovnega obdobja privede do zahtev po kritju, ki so vsaj tako visoke kot tiste, pridobljene s časovnim obdobjem, določenim v odstavku 1.

3. Parametri kritij za finančne instrumente brez preteklega obdobja opazovanja temeljijo na konzervativnih predpostavkah. CNS takoj prilagodi izračun zahtevanih kritij na osnovi analize preteklega gibanja cen novih finančnih instrumentov.

1. CNS opredeli časovno obdobje za unovčenje, pri čemer upošteva značilnosti finančnega instrumenta, za katerega se opravlja kliring, trg, na katerem se z njim trguje, in obdobje za izračun in zbiranje kritij. Ta obdobja unovčenja znašajo vsaj:

2. CNS pri določanju ustreznega obdobja unovčenja v vsakem primeru oceni in sešteje vsaj naslednje:

3. Pri ocenjevanju obdobij iz odstavka 2 CNS upošteva vsaj dejavnike, navedene v členu 24(2), in časovno obdobje za izračun pretekle nestanovitnosti, kot je določeno v členu 25.

4. Če CNS opravlja kliring za izvedene finančne instrumente OTC, ki imajo enake značilnosti tveganj kot izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na reguliranih trgih ali enakovrednem trgu tretje države, lahko uporabi obdobje unovčenja, ki je drugačno od tistega iz odstavka 1, pod pogojem, da lahko pristojnemu organu dokaže, da:

1. CNS lahko dovoli pobotanja ali znižanja zahtevanega kritja za vse finančne instrumente, za katere opravlja kliring, če je cenovno tveganje posameznega finančnega instrumenta ali niza finančnih instrumentov znatno in zanesljivo povezano s cenovnim tveganjem drugih finančnih instrumentov oziroma je osnovano na enakovrednem statističnem parametru odvisnosti.

2. CNS dokumentira svoj pristop za portfeljska kritja in zagotovi vsaj, da sta povezava ali enakovreden statistični parameter odvisnosti med dvema ali več finančnimi instrumenti, za katere se opravlja kliring, v obdobju zajema podatkov, izračunanem v skladu s členom 25, dokazano zanesljiva in izkazujeta prilagodljivost v preteklih ali hipotetičnih scenarijih izjemnih situacij. CNS dokaže, da obstaja ekonomska utemeljitev za razmerje med cenami.

3. Vse finančne instrumente, za katere se uporabljajo portfeljska kritja, pokriva isti jamstveni sklad. Izjemoma se lahko portfeljska kritja uporabljajo za finančne instrumente, ki jih pokrivajo različni jamstveni skladi, če lahko CNS pristojnemu organu in klirinškim članom vnaprej obrazloži, kako bi se morebitne izgube razporejale med različnimi jamstvenimi skladi, in je v svojih pravilih zagotovila potrebne določbe.

4. Če portfeljsko kritje zajema več instrumentov, znesek znižanj kritij ni večji od 80 % razlike med vsoto kritij, izračunanih posamično za vsak produkt, in kritjem, izračunanim na osnovi združene ocene izpostavljenosti za združen portfelj. Če CNS ni izpostavljena nobenemu potencialnemu tveganju zaradi znižanja kritja, lahko uporabi znižanje v višini do 100 % te razlike.

5. Znižanja kritij, povezana s portfeljskimi kritji, so predmet zanesljivega programa testiranja izjemnih situacij v skladu s poglavjem XII.

1. CNS zagotovi, da njena politika za izbiro in spreminjanje intervalov zaupanja, obdobja unovčenja in obdobja zajema podatkov zagotavlja v prihodnost usmerjene, stabilne in skrbno zastavljene zahteve po kritju, ki omejujejo procikličnost do te mere, da ne prihaja do negativnih vplivov na zanesljivost in finančno varnost CNS. Če je mogoče, to vključuje izogibanje motečim ali velikim spremembam zahtev po kritju in vzpostavitev preglednih in predvidljivih postopkov za prilagajanje zahtev po kritju, kadar se tržne razmere spremenijo. Pri tem CNS uporabi vsaj eno od naslednjih možnosti:

2. Če CNS spremeni parametre modela kritij, tako da ti bolje odražajo trenutne tržne razmere, upošteva vse morebitne prociklične učinke takšnih sprememb.

1. CNS pri določanju najmanjše velikosti jamstvenega sklada in zneska drugih finančnih sredstev, potrebnih za izpolnjevanje zahtev iz členov 42 in 43 Uredbe (EU) št. 648/2012, ob upoštevanju odvisnosti v skupini izvaja notranjo politiko za opredelitev vrst skrajnih, vendar možnih tržnih razmer, ki bi jo lahko izpostavile največjemu tveganju.

2. Okvir vključuje opis, kako CNS opredeljuje skrajne, vendar možne tržne razmere. Je v celoti dokumentiran in se hrani v skladu s členom 12.

3. O okviru razpravlja odbor za tveganja, odobri pa ga organ upravljanja. Zanesljivost okvira in njegova zmožnost odražanja tržnih gibanj se pregledata vsaj enkrat na leto. O pregledu razpravlja odbor za tveganja, prav tako pa se o njem poroča organu upravljanja.

1. Okvir iz člena 29 odraža profil tveganja CNS ob upoštevanju čezmejnih in medvalutnih izpostavljenosti, kjer je ustrezno. Opredeljuje vsa tržna tveganja, ki bi jim bila CNS izpostavljena v primeru neplačila na strani enega ali več klirinških članov, vključno z neugodnimi gibanji tržnih cen instrumentov, za katere se opravlja kliring, nižjo tržno likvidnostjo teh instrumentov ter padci vrednosti zavarovanj s premoženjem pri unovčenju. Okvir odraža tudi dodatna tveganja za CNS, ki izhajajo iz istočasnega propada subjektov v skupini klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili.

2. Okvir posamično opredeljuje vse trge, ki jim je CNS izpostavljena v primeru, da pride do neplačila na strani klirinškega člana. CNS za vsak opredeljeni trg določi skrajne, vendar možne razmere, in sicer vsaj na podlagi:

3. Okvir kvantitativno in kvalitativno upošteva tudi, v kolikšni meri bi lahko do izjemnih cenovnih gibanj prišlo na več opredeljenih trgih hkrati. Upošteva, da v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah pretekla korelacija cen morda ne bo več veljala.

CNS redno pregleduje postopke, opisane v členu 30, pri čemer upošteva vsa ustrezna dogajanja na trgih ter obseg in koncentracijo izpostavljenosti klirinških članov. Sklop preteklih in hipotetičnih scenarijev, ki jih CNS uporablja za opredelitev skrajnih, vendar možnih tržnih razmer, CNS ob posvetovanju z odborom za tveganja pregleda vsaj enkrat letno in pogosteje, kadar dogajanja na trgih ali pomembne spremembe niza pogodb, za katere opravlja kliring, vplivajo na predpostavke, ki so osnova za scenarije, in tako zahtevajo prilagoditev scenarijev. O pomembnih spremembah okvira se poroča organu upravljanja.

1. CNS vzpostavi trden okvir za upravljanje likvidnostnega tveganja, ki vključuje učinkovita operativna in analitična orodja za stalno in pravočasno opredelitev, merjenje ter spremljanje njenih tokov poravnave in financiranja, vključno z uporabo likvidnosti znotraj enega dne. CNS redno ocenjujejo zasnovo in delovanje njihovih okvirov za upravljanje likvidnostnega tveganja, pri tem pa upoštevajo tudi rezultate testov izjemnih situacij.

2. Okvir CNS za upravljanje likvidnostnega tveganja je ustrezno zanesljiv za zagotovitev, da je CNS sposobna izpolnjevati obveznosti v zvezi s plačili in poravnavo v vseh ustreznih valutah, ko obveznosti zapadejo, tudi znotraj enega dne, kadar je to primerno. Okvir CNS za upravljanje likvidnostnega tveganja vključuje tudi oceno morebitnih prihodnjih likvidnostnih potreb ob upoštevanju širokega spektra možnih scenarijev izjemnih situacij. Scenarij izjemnih situacij vključuje dogodek neplačila na strani klirinških članov v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 648/2012 od datuma neplačila do konca obdobja unovčenja ter likvidnostno tveganje, ki je posledica naložbene politike in postopkov CNS v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah.

3. Okvir za upravljanje likvidnostnega tveganja vključuje likvidnostni načrt, ki se dokumentira in hrani v skladu s členom 12. Likvidnostni načrt vsebuje vsaj postopke CNS za:

4. CNS oceni likvidnostno tveganje, s katerim se sooča, vključno s primeri, ko CNS ali njen klirinški član v postopku kliringa ali poravnave nista zmožna poravnati plačilnih obveznosti, ko te zapadejo, pri čemer upošteva tudi naložbene dejavnosti CNS. Okvir za upravljanje tveganja obravnava likvidnostne potrebe, ki izhajajo iz razmerja CNS s subjektom, do katerega je likvidnostno izpostavljena, vključno s:

5. CNS upošteva vse medsebojne odvisnosti med subjekti iz odstavka 4 in večkratna razmerja, ki jih lahko ima subjekt iz odstavka 4 s CNS v njenem okviru za upravljanje likvidnostnega tveganja.

6. CNS zagotovi dnevno poročilo o potrebah in sredstvih iz točk (a), (b) in (c) odstavka 3 ter četrtletno poročilo o likvidnostnem načrtu iz točk (d) do (h) odstavka 3. Poročila se dokumentirajo in hranijo v skladu s poglavjem IV.

1. CNS v vseh ustreznih valutah ohranja likvidna sredstva, ki ustrezajo njenim likvidnostnim potrebam, opredeljenim v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 648/2012 in členom 32 te uredbe. Ta likvidna sredstva so omejena na:

2. CNS upošteva valute, v katerih so denominirane njene obveznosti, in morebitni učinek izjemnih razmer na njeno sposobnost dostopanja do deviznih trgov na način, ki je skladen s cikli poravnave vrednostnih papirjev v sistemih tujih valut in sistemih poravnave vrednostih papirjev.

3. Pravno zavezujoče kreditne linije, ki se zagotovijo v zameno za zavarovanje s premoženjem klirinških članov, se ne štejejo dvojno kot likvidna sredstva. CNS sprejme ukrepe za spremljanje in nadzor koncentracije izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju v zvezi s posameznimi ponudniki likvidnosti.

4. CNS izvaja stroge skrbne preglede za zagotavljanje, da imajo njeni ponudniki likvidnosti zadostne zmogljivosti za izpolnjevanje obveznosti iz ureditev v zvezi z likvidnostjo.

5. CNS redno testira postopke za dostop do vnaprej dogovorjenih ureditev financiranja. To lahko vključuje črpanje testnih zneskov s kreditnih linij poslovnih bank, da se preverita hitrost dostopa do sredstev in zanesljivost postopkov.

6. CNS ima v likvidnostnem načrtu podrobno določene postopke za uporabo likvidnih finančnih sredstev, da lahko izpolnjuje svoje plačilne obveznosti v primeru primanjkljaja likvidnih sredstev. Likvidnostni postopki jasno navajajo, kdaj je treba uporabiti določena sredstva. Postopki opisujejo tudi, kako dostopati do vlog denarnih sredstev ali naložb v vezave denarnih sredstev čez noč, kako izvajati tržne transakcije, ki se poravnajo na isti dan, ali kako črpati vnaprej dogovorjene kreditne linije. Ti postopki se redno testirajo. CNS vzpostavi tudi ustrezen načrt za obnovitev ureditev financiranja pred njihovim potekom.

1. CNS skrbno spremlja in nadzira koncentracijo izpostavljenosti do likvidnostnega tveganja, vključno z izpostavljenostmi do subjektov, navedenih v členu 32(4), in do subjektov v isti skupini.

2. Okvir CNS za upravljanje likvidnostnega tveganja vključuje uporabo omejitev izpostavljenosti in koncentracije.

Izračun zneska lastnih sredstev CNS, ki se uporabijo pri kaskadnem pristopu k neplačilom

1. CNS ohranja in v bilanci stanja ločeno navede znesek namenskih lastnih sredstev za potrebe iz člena 45(4) Uredbe (EU) št. 648/2012.

2. CNS izračuna minimalni znesek iz odstavka 1 tako, da zmnoži minimalni kapital, vključno z zadržanim dobičkom in rezervami, ki se držijo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 152/2013 (8), s 25 %.

3. Če ima CNS več jamstvenih skladov za različne razrede finančnih instrumentov, za katere opravlja kliring, se skupna namenska lastna sredstva, izračunana v skladu z odstavkom 1, razporedijo na vsak jamstveni sklad v sorazmerju z velikostjo jamstvenega sklada, kar se v bilanci stanja navede ločeno in se uporablja za neplačila, ki izhajajo iz različnih tržnih segmentov, na katere se nanašajo jamstveni skladi.

4. Za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 se ne uporabljajo nobena druga sredstva razen kapitala, skupaj z zadržanim dobičkom in rezervami, iz člena 16 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Ohranjanje zneska lastnih sredstev CNS, ki se uporabi za potrebe kaskadnega pristopa k neplačilom

1. CNS takoj obvesti pristojni organ, če znesek namenskih lastnih sredstev, ki jih drži, pade pod zahtevano raven iz člena 35, in pri tem poda tudi razloge za kršitev in izčrpen pisni opis ukrepov in časovnega okvira za obnovitev zneska.

2. Če do naknadnega neplačila enega ali več klirinških članov pride, preden CNS ponovno vzpostavi namenska lastna sredstva, se samo preostali znesek dodeljenih namenskih lastnih sredstev uporabi za potrebe iz člena 45 Uredbe (EU) št. 648/2012.

3. CNS ponovno vzpostavi namenska lastna sredstva najkasneje v enem mesecu od obvestila iz odstavka 1.

CNS vzpostavi in izvaja pregledne in predvidljive politike in postopke za ocenjevanje in stalno spremljanje likvidnosti sredstev, sprejetih kot zavarovanje s premoženjem, in sprejme popravne ukrepe, kjer je ustrezno.

CNS pregleda politike in postopke v zvezi s sredstvi, ki so primerna za zavarovanje s premoženjem, vsaj enkrat letno. Tak pregled se opravi tudi, kadar koli pride do bistvene spremembe, ki vpliva na izpostavljenost CNS tveganju.

Za namene člena 46(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 je visoko likvidno zavarovanje v obliki denarnih sredstev denominirano v eni od naslednjih valut:

Za namene člena 46(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 finančni instrumenti, bančne garancije in zlato, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge I, štejejo za visoko likvidno zavarovanje.

1. CNS za namene vrednotenja visoko likvidnega zavarovanja, kot je opredeljeno v členu 37, vzpostavi in izvaja politike in postopke, s katerimi v čim bolj realnem času spremlja kreditno kvaliteto, tržno likvidnost in nestanovitnost cen posameznih sredstev, sprejetih kot zavarovanje s premoženjem. CNS redno in vsaj enkrat na leto spremlja ustreznost politik in postopkov vrednotenja. Tak pregled se opravi tudi, kadar koli pride do bistvene spremembe, ki vpliva na izpostavljenost CNS tveganju.

2. CNS zavarovanje s premoženjem vrednoti po tekočih tržnih cenah v čim bolj realnem času, če to ni mogoče, pa lahko pristojnim organom dokaže, da je sposobna upravljati tveganja.

1. CNS vzpostavi ter izvaja politike in postopke za določanje razumnih odbitkov pri vrednosti zavarovanja s premoženjem.

2. Odbitki odražajo verjetnost, da bo zavarovanje s premoženjem morda treba unovčiti v izjemnih tržnih razmerah, in upoštevajo čas, potreben za njegovo unovčenje. CNS pristojnemu organu dokaže, da so odbitki izračunani na konzervativen način, da bi se čim bolj omejili prociklični učinki. Za vsako sredstvo zavarovanja s premoženjem se odbitek določi ob upoštevanju ustreznih meril, vključno z:

3. CNS redno spremlja primernost odbitkov. CNS politike in postopke v zvezi z odbitki pregleda vsaj enkrat letno in ob vsaki pomembni spremembi, ki vpliva na njeno izpostavljenost tveganjem, vendar bi se morala čim bolj izogibati motečim ali velikim spremembam v odbitkih, ki bi lahko privedle do procikličnosti. Politike in postopki v zvezi z odbitki se neodvisno potrdijo vsaj enkrat letno.

1. CNS vzpostavi ter izvaja politike in postopke za zagotovitev zadostne razpršenosti zavarovanja s premoženjem, da se omogoči njegovo unovčenje v okviru določenega obdobja držanja brez pomembnejšega tržnega učinka. Politike in postopki določajo ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se uporabijo, kadar se omejitve koncentracije iz odstavka 2 prekoračijo.

3. Omejitve koncentracije se določijo na konzervativen način ob upoštevanju vseh ustreznih meril, vključno s:

4. CNS zagotovi, da posamezna kreditna institucija, enakovredna finančna institucija iz tretje države ali subjekt, ki je del iste skupine kot kreditna institucija ali finančna institucija iz tretje države, jamči za največ 10 % njenega zavarovanja s premoženjem. Če je zavarovanje s premoženjem, ki ga CNS prejme v obliki bančnih garancij poslovnih bank, višje od 50 % skupnega zavarovanja s premoženjem, se lahko ta omejitev zviša na 25 %.

5. Pri izračunu omejitev iz odstavka 2 CNS upošteva svojo izpostavljenost izdajatelju, vključno s skupnim zneskom kreditnih linij, potrdil o vlogah, vezanih vlog, varčevalnih računov, depozitnih računov, tekočih računov, instrumentov denarnega trga in instrumentov za obratne repo posle, ki jih uporablja CNS. Te omejitve se ne uporabljajo za zavarovanje s premoženjem, ki ga drži CNS in ki presega minimalne zahteve za kritja, jamstveni sklad ali druga finančna sredstva.

6. Pri določanju omejitve koncentracije za izpostavljenost posameznemu izdajatelju CNS združi in obravnava kot eno samo tveganje svojo izpostavljenost vsem finančnim instrumentom, ki jih izda izdajatelj ali subjekt iz skupine, za katere izrecno jamči izdajatelj ali subjekt iz skupine, in finančnim instrumentom, ki jih izdajo podjetja, katerih izključni namen je posedovati proizvajalna sredstva, ki so bistvena za poslovanje izdajatelja.

7. CNS redno spremlja ustreznost svojih politik in postopkov v zvezi z omejitvami koncentracije. CNS politike in postopke v zvezi z omejitvami koncentracije pregleda vsaj enkrat letno in kadar koli nastopijo bistvene spremembe, ki vplivajo na njeno izpostavljenost tveganju.

8. CNS pristojni organ in klirinške člane obvesti o omejitvah koncentracije, ki jih uporablja, in o vsaki spremembi teh omejitev.

9. Če CNS bistveno prekrši omejitev koncentracije, ki je določena v njenih politikah in postopkih, o tem takoj obvesti pristojni organ. CNS kršitev odpravi takoj, ko je mogoče.

Za namene člena 47(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 se lahko dolžniški instrumenti štejejo za visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem, če so dolžniški instrumenti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz Priloge II.

1. Če CNS ne more deponirati finančnih instrumentov iz člena 45 ali finančnih instrumentov, ki so ji bili dani kot kritje, prispevkov v jamstveni sklad ali prispevkov v druga finančna sredstva, tako v obliki prenosa lastništva kot pravice do zavarovanja, pri upravljavcu sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki zagotavlja popolno zaščito navedenih instrumentov, se takšni finančni instrumenti deponirajo pri enemu od naslednjih subjektov:

2. Kadar se finančni instrumenti deponirajo v skladu s točko (b) ali (c) odstavka 1, se držijo v ureditvah, ki preprečujejo kakršne koli izgube CNS zaradi neplačila ali insolventnosti finančne institucije z dovoljenjem.

3. Zelo varne ureditve za deponiranje finančnih instrumentov, danih kot kritje, prispevkov v jamstveni sklad ali prispevkov v druga finančna sredstva, CNS dovolijo ponovno uporabo teh finančnih instrumentov samo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 39(8) Uredbe (EU) št. 648/2012 in če je ponovna uporaba namenjena plačilom, upravljanju dogodka neplačila na strani klirinškega člana ali izvajanju ureditve o interoperabilnosti.

1. Za namene člena 47(4) Uredbe (EU) št. 648/2012 so pri deponiranju denarnih sredstev pri drugem subjektu, kot je centralna banka, izpolnjeni vsi od naslednjih pogojev:

2. Če se denarna sredstva hranijo čez noč v skladu z odstavkom 1, se najmanj 95 % teh denarnih sredstev, izračunanih v povprečnem obdobju enega koledarskega meseca, deponira v okviru ureditev, ki zagotavljajo zavarovanje denarnih sredstev z visoko likvidnimi finančnimi instrumenti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 45, razen zahteve iz odstavka 1(c) navedenega člena.

1. CNS vzpostavi in izvaja politike in postopke za zagotovitev, da finančni instrumenti, v katera investira finančna sredstva, ostanejo dovolj razpršeni.

2. CNS določi omejitve koncentracije in spremlja koncentracijo finančnih sredstev na ravni:

4. Politike in postopki določajo ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se uporabijo, kadar se omejitve koncentracije prekoračijo.

5. Pri določanju omejitev koncentracije za izpostavljenost posameznemu izdajatelju ali skrbniku CNS združi in obravnava kot eno samo tveganje izpostavljenost do vseh finančnih instrumentov, ki jih izda ali zanje izrecno jamči izdajatelj, in vseh finančnih sredstev, deponiranih pri skrbniku.

6. CNS redno spremlja ustreznost svojih politik in postopkov v zvezi z omejitvami koncentracije. CNS poleg tega politike in postopke v zvezi z omejitvami koncentracije pregleda vsaj enkrat letno in kadar koli nastopijo bistvene spremembe, ki vplivajo na izpostavljenost CNS tveganju.

7. Če CNS prekrši omejitev koncentracije, ki je določena v njenih politikah in postopkih, o tem takoj obvesti pristojni organ. CNS kršitev odpravi takoj, ko je mogoče.

Če je zavarovanje s premoženjem prejeto v obliki finančnih instrumentov v skladu z določbami poglavja X, se uporabljata samo člena 44 in 45.

1. CNS opravi celovito vrednotenje modelov, njihovih metodologij in okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja, ki jih uporablja za merjenje, združevanje in upravljanje tveganj. Kakršne koli pomembne spremembe ali prilagoditve modelov, njihove metodologije in okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja so predmet ustreznega upravljanja, pri čemer se pridobi tudi nasvet odbora za tveganja, pred uporabo pa jih potrdi kvalificirana in neodvisna stranka.

2. Postopek vrednotenja CNS se dokumentira in opredeli vsaj usmeritve, ki se uporabljajo za testiranje metodologij v zvezi s kritji, jamstvenim skladom in drugimi finančnimi sredstvi ter okvira za izračun likvidnih finančnih sredstev. Kakršne koli pomembne spremembe ali prilagoditve usmeritev so predmet ustreznega upravljanja, pri čemer se pridobi tudi nasvet odbora za tveganja, pred uporabo pa jih potrdi kvalificirana in neodvisna stranka.

4. CNS določi merila, na podlagi katerih oceni, ali so lahko njeni modeli, njihove metodologije in okvir za upravljanje likvidnostnega tveganja uspešno potrjeni. Merila vključujejo uspešne rezultate testiranja.

5. Če podatki o cenah niso na voljo ali niso zanesljivi, CNS upošteva cenovne omejitve in sprejme vsaj konzervativne predpostavke, ki temeljijo na spremljanih povezanih ali sorodnih trgih in trenutnih trendih na trgu.

6. Če podatki o cenah niso na voljo ali niso zanesljivi, se sistemi in modeli vrednotenja, ki se uporabljajo za ta namen, ustrezno upravljajo, vključno s pridobitvijo nasveta odbora za tveganja, ter potrjujejo in testirajo. Modele vrednotenja CNS potrjuje kvalificirana in neodvisna oseba ob upoštevanju različnih tržnih scenarijev, da se zagotovi, da so modeli pri izdelavi ustreznih cen natančni, CNS pa po potrebi prilagodi izračun začetnih kritij tako, da odraža kakršna koli ugotovljena tveganja, ki izhajajo iz modela.

7. CNS redno ocenjuje teoretične in empirične lastnosti modela kritij za vse finančne instrumente, za katere opravlja kliring.

1. CNS ima vzpostavljene politike in postopke, ki podrobno opisujejo programe testiranja izjemnih situacij in testiranja za nazaj, ki jih izvaja za ocenjevanje primernosti, natančnosti, zanesljivosti in odpornosti modelov in njihovih metodologij za izračun mehanizmov za upravljanje tveganja, vključno s kritji, prispevki v jamstveni sklad in drugimi finančnimi sredstvi, v vrsti različnih tržnih razmer.

2. Politike in postopki CNS podrobno opisujejo tudi program za testiranje izjemnih situacij, ki ga izvaja za oceno ustreznosti, natančnosti, zanesljivosti in odpornosti okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja.

3. Politike in postopki vsebujejo vsaj metodologije za izbiro in razvoj ustreznega testiranja, vključno z izbiro podatkov o portfeljih in trgih, pogostostjo pregledov, posebnimi značilnostmi tveganj finančnih instrumentov, za katere se opravlja kliring, analizo rezultatov testiranja ter izjemami in ustreznimi korektivnimi ukrepi, ki so potrebni.

1. CNS oceni pokritost s kritji z naknadno primerjavo dejanskih rezultatov s pričakovanimi rezultati, ki izvirajo iz modelov kritij. Takšno testiranje za nazaj se opravi vsak dan, da se oceni, ali obstajajo kakršne koli izjeme pri testiranju pokritosti s kritji. Pokritost se oceni za trenutne pozicije za finančne instrumente in klirinške člane ter upošteva možne učinke portfeljskega kritja in, kjer je ustrezno, interoperabilnih CNS.

2. CNS v programu testiranja za nazaj upošteva primerna pretekla obdobja, da zagotovi, da je uporabljeno obdobje opazovanja zadostno za omejitev kakršnih koli škodljivih učinkov na statistično značilnost.

3. CNS v programu testiranja za nazaj upošteva vsaj jasne statistične preskuse in merila uspešnosti, ki jih mora določiti za oceno rezultatov testiranja za nazaj.

4. CNS odboru za tveganja redno poroča o rezultatih in analizi testiranja za nazaj na način, ki ne krši zaupnosti, da ji odbor lahko svetuje pri pregledu modela kritij.

5. CNS da rezultate in analizo testiranja za nazaj na voljo vsem klirinškim članom in strankam, če so ji znane. Vsem drugim strankam dajo rezultate in analizo testiranja za nazaj na zahtevo na voljo ustrezni klirinški člani. Take informacije se združijo v obliko, ki ne krši zaupnosti, klirinški člani in stranke pa imajo dostop samo do podrobnih rezultatov in analize testiranja za nazaj za lastne portfelje.

6. CNS določi postopke za natančno opredelitev ukrepov, ki jih lahko sprejme glede na rezultate analize testiranja za nazaj.

1. CNS izvaja teste in analizo občutljivosti, da oceni pokritost modela kritij v različnih tržnih razmerah na podlagi preteklih podatkov za izjemne tržne razmere, do katerih je dejansko prišlo, in hipotetičnih podatkov za izjemne tržne razmere, do katerih ni prišlo.

2. CNS uporabi širok niz parametrov in predpostavk, da zajame različne pretekle in hipotetične razmere, vključno z obdobji največje nestanovitnosti, do katerih je prišlo na trgih, na katerih posluje, in ekstremne spremembe v korelaciji med cenami pogodb, za katere opravlja kliring, da bi razumela, kako lahko na raven pokritosti s kritji vplivajo najskrajnejše tržne razmere in spremembe pomembnih parametrov modelov.

3. Analiza občutljivosti se izvede na vrsti dejanskih portfeljev klirinških članov in portfeljev, ki so reprezentativni za CNS. Reprezentativni portfelji se izberejo glede na njihovo občutljivost na bistvene dejavnike tveganja in korelacije, ki jim je CNS izpostavljena. Takšno testiranje in analiza občutljivosti sta zasnovana za testiranje glavnih parametrov in predpostavk modela začetnega kritja pri vrsti intervalov zaupanja, da se določi občutljivost sistema na napake pri prilagajanju takih parametrov in predpostavk. Primerna pozornost se nameni časovni strukturi dejavnikov tveganja in predpostavljeni korelaciji med dejavniki tveganja.

5. Kjer je primerno, CNS obravnava parametre, ki odražajo hkratna neplačila na strani klirinških članov, ki izdajajo finančne instrumente, za katere CNS opravlja kliring, ali osnovna sredstva izvedenih finančnih instrumentov, za katere CNS opravlja kliring. Kjer je primerno, se upoštevajo tudi učinki neplačila stranke, ki izdaja finančne instrumente, za katere CNS opravlja kliring, ali osnovna sredstva izvedenih finančnih instrumentov, za katere CNS opravlja kliring.

6. CNS odboru za tveganja redno poroča o rezultatih in analizi testiranja občutljivosti na način, ki ne krši zaupnosti, da ji odbor lahko svetuje pri pregledu modela kritij.

7. CNS določi postopke za natančno opredelitev ukrepov, ki jih lahko sprejme glede na rezultate analize testiranja občutljivosti.

1. Testi izjemnih situacij CNS parametre, predpostavke in scenarije izjemnih situacij uporabljajo pri modelih za ocenjevanje izpostavljenosti tveganjem, da se zagotovi, da njena finančna sredstva zadostujejo za kritje teh izpostavljenosti v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah.

2. Program CNS za testiranje izjemnih situacij od CNS zahteva, da redno izvaja vrsto testov izjemnih situacij, ki upoštevajo raznolikost njenih produktov in vse elemente njenih modelov in njihovih metodologij ter njenega okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja.

3. Program CNS za testiranje izjemnih situacij določa, da se testi izjemnih situacij izvajajo z uporabo določenih scenarijev za testiranje izjemnih situacij, tako na podlagi preteklih kot hipotetičnih skrajnih, vendar možnih tržnih razmer v skladu s poglavjem VII. Pretekle razmere, ki se uporabljajo, se pregledajo in prilagodijo, kjer je primerno. CNS upošteva tudi druge oblike primernih scenarijev za testiranje izjemnih situacij, med drugim vključno s tehničnimi ali finančnimi težavami njenih poravnalnih bank, nostro zastopnikov, depozitnih bank, ponudnikov likvidnosti, ali interoperabilnih CNS.

4. CNS je sposobna hitro prilagoditi svoje teste izjemnih situacij, tako da vključujejo nova ali nastajajoča tveganja.

5. CNS preuči možne izgube zaradi neplačila stranke, če je ta znana, ki opravlja kliring prek več klirinških članov.

6. CNS odboru za tveganja redno poroča o rezultatih in analizi testiranja izjemnih situacij na način, ki ne krši zaupnosti, da ji odbor lahko svetuje pri pregledu njenih modelov, njihovih metodologij in njenega okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja.

7. CNS da rezultate in analizo testiranja izjemnih situacij na voljo vsem klirinškim članom in strankam, če so ji znane. Vsem drugim strankam dajo rezultate in analizo testiranja izjemnih situacij na zahtevo na voljo ustrezni klirinški člani. Take informacije se združijo v obliko, ki ne krši zaupnosti, klirinški člani in stranke pa imajo dostop samo do podrobnih rezultatov in analize testiranja izjemnih situacij za lastne portfelje.

8. CNS določi postopke za natančno opredelitev ukrepov, ki jih lahko sprejme glede na rezultate analize testiranja izjemnih situacij.

1. CNS opredeli in ima ustrezno metodo za merjenje pomembnih dejavnikov tveganja, ki so značilni za pogodbe, za katere opravlja kliring, ki bi lahko vplivale na njeno izgubo. Testi izjemnih situacij CNS upoštevajo vsaj dejavnike tveganja, določene za naslednje vrste finančnih instrumentov, če je primerno:

2. CNS v testih izjemnih situacij ustrezno pozornost nameni tudi vsaj naslednjemu:

1. Program testiranja izjemnih situacij CNS zagotovi, da njeno kritje, prispevki v jamstveni sklad in druga finančna sredstva skupaj zadostujejo za pokritje neplačila vsaj dveh klirinških članov, do katerih ima največje izpostavljenosti v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah. Program testiranja izjemnih situacij prav tako preuči možne izgube v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah, nastale zaradi neplačila subjektov v skupini, iz katere sta dva klirinška člana, do katerih ima največje izpostavljenosti.

2. Program za testiranje izjemnih situacij CNS zagotovi, da njena kritja in jamstveni sklad zadostujejo vsaj za pokritje neplačila klirinškega člana, do katerega ima največje izpostavljenosti, ali drugega in tretjega največjega klirinškega člana, če je vsota njune izpostavljenosti večja v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 648/2012.

3. CNS izvede temeljito analizo možnih izgub, ki jih lahko utrpi, in oceni možne izgube v pozicijah klirinških članov, vključno s tveganjem, da bi unovčenje takih pozicij lahko vplivalo na trg in na raven pokritosti s kritji CNS.

4. Kjer je primerno, CNS v testih izjemnih situacij upošteva učinke neplačila klirinškega člana, ki izdaja finančne instrumente, za katere CNS opravlja kliring, ali osnovna sredstva izvedenih finančnih instrumentov, za katere CNS opravlja kliring. Kjer je primerno, se upoštevajo tudi učinki neplačila stranke, ki izdaja finančne instrumente, za katere CNS opravlja kliring, ali osnovna sredstva izvedenih finančnih instrumentov, za katere CNS opravlja kliring.

5. Testi izjemnih situacij CNS upoštevajo obdobje unovčenja, kot je določeno v členu 26.

1. Program testiranja izjemnih situacij CNS za likvidna finančna sredstva zagotovi, da so zadostna v skladu z zahtevami iz poglavja VIII.

2. CNS ima jasna in pregledna pravila in postopke za obravnavo primerov nezadostnih likvidnih finančnih sredstev, ki so jih izpostavili njeni testi izjemnih situacij, da zagotovi poravnavo plačilnih obveznosti.

CNS ima tudi jasne postopke za uporabo rezultatov in analizo testov izjemnih situacij, da oceni in prilagodi ustreznost njenega okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja in ponudnikov likvidnosti.

3. Scenariji za testiranje izjemnih situacij, ki se uporabljajo pri testiranju izjemnih situacij za likvidna finančna sredstva, upoštevajo strukturo in poslovanje CNS ter vključujejo vse subjekte, ki lahko zanjo predstavljajo pomembno likvidnostno tveganje. Tako testiranje izjemnih situacij upošteva tudi vse močne povezave ali podobne izpostavljenosti med njenimi klirinškimi člani, vključno z drugimi subjekti, ki so del iste skupine, in oceni verjetnost več neplačil in učinek širjenja negativnih vplivov med njenimi klirinškimi člani, ki jih lahko taka neplačila povzročijo.

1. CNS vzpostavi in vzdržuje postopke za zaznavanje sprememb v tržnih razmerah, vključno s povečanji v nestanovitnosti ali zmanjšanji likvidnosti finančnih instrumentov, za katere opravlja kliring, tako da lahko hitro prilagodi izračun svoje zahteve po kritju, da ustrezno upošteva nove tržne razmere.

2. CNS izvaja teste odbitkov za zagotovitev, da se zavarovanje s premoženjem lahko unovči vsaj pri vrednosti po odbitku v zaznanih in skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah.

3. Če CNS zbira kritje na ravni portfelja in ne na ravni produkta, stalno pregleduje in testira izvedena pobotanja med produkti. CNS takšna pobotanja izvede na osnovi preudarne in ekonomsko smiselne metodologije, ki odraža stopnjo cenovne odvisnosti med produkti. CNS zlasti testira, kako se korelacije razvijajo v obdobjih dejanskih in hipotetičnih težkih tržnih razmer.

1. CNS ima jasne postopke za določitev zneska dodatnega kritja, ki ga bo morda morala zbrati, tudi znotraj enega dne, in za prilagoditev modela kritij, kadar testiranje za nazaj pokaže, da model ni deloval po pričakovanjih in je privedel do rezultata, ki ne podaja ustreznega zneska začetnega kritja, potrebnega za doseganje želene ravni zanesljivosti. Če CNS ugotovi, da je potrebno dodatno kritje, tega zahteva ob naslednjem pozivu k doplačilu kritja.

2. CNS oceni vir izjem pri testiranju, ki so jih izpostavili testi za nazaj. Glede na vir izjem CNS določi, ali je potrebna temeljna sprememba modela kritij ali modelov, ki zagotavljajo vhodne podatke zanje, in ali je potrebna ponovna prilagoditev trenutnih parametrov.

3. CNS oceni vire izjem pri testiranju, ki so jih izpostavili testi izjemnih situacij. Na osnovi virov izjem CNS določi, ali je potrebna temeljna sprememba njenih modelov, njihovih metodologij ali njenega okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja oziroma ali je potrebna prilagoditev trenutnih parametrov ali predpostavk.

4. Če rezultati testov kažejo na nezadostno pokritost kritja, jamstvenega sklada ali drugih finančnih sredstev, CNS poveča splošno pokritost svojih finančnih sredstev na sprejemljivo raven do naslednjega poziva k doplačilu kritja. Če rezultati testov kažejo na nezadostna likvidna finančna sredstva, CNS svoja likvidna finančna sredstva poveča na sprejemljivo raven takoj, ko je to izvedljivo.

5. CNS pri pregledu svojih modelov, njihovih metodologij in okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja spremlja pogostost ponovitve izjem pri testiranju, da ustrezno opredeli in razreši probleme brez nepotrebnega odlašanja.

1. CNS izvaja povratne teste izjemnih situacij, ki so namenjeni ugotavljanju, v katerih tržnih razmerah lahko kombinacija njenega kritja, jamstvenega sklada in drugih finančnih sredstev privede do nezadostne pokritosti kreditnih izpostavljenosti in za katere so lahko likvidna finančna sredstva nezadostna. Pri izvajanju takih testov CNS v modelu uporabi skrajne tržne razmere, ki presegajo to, kar šteje za možne tržne razmere, da določi omejitve njenih modelov, njenega okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja, njenih finančnih sredstev in njenih likvidnih finančnih sredstev.

2. CNS razvije povratne teste izjemnih situacij, ki so prilagojeni specifičnim tveganjem trgov in pogodb, za katere opravlja storitve kliringa.

3. CNS uporabi pogoje, opredeljene v odstavku 1, ter rezultate in analizo povratnih testov izjemnih situacij, da opredeli skrajne, vendar možne scenarije v skladu s poglavjem VII.

4. CNS odboru za tveganja redno poroča o rezultatih in analizi povratnega testiranja izjemnih situacij na način, ki ne krši zaupnosti, da ji odbor lahko svetuje pri pregledu.

1. CNS testira in pregleduje postopke v primeru neplačil, da zagotovi, da so praktični in učinkoviti. CNS v okviru testiranja postopkov v primeru neplačil izvaja simulacijske vaje.

2. Po testiranju postopkov v primeru neplačil CNS opredeli morebitne negotovosti in ustrezno prilagodi postopke, da negotovosti zmanjša.

3. CNS z izvajanjem simulacijskih vaj potrdi, da so vsi klirinški člani ter, kjer je primerno, stranke in druge ustrezne osebe, vključno z interoperabilnimi CNS in vsemi drugimi povezanimi ponudniki storitev, ustrezno obveščeni in seznanjeni s postopki v scenariju neplačila.

1. CNS vsaj enkrat letno izvede celovito vrednotenje modelov ter njihove metodologije.

2. CNS vsaj enkrat letno izvede celovito vrednotenje okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja.

5. CNS analizira in spremlja uspešnost modela in pokritost finančnih sredstev v primeru neplačil z vsaj dnevnim testiranjem pokritosti kritij za nazaj in z izvajanjem vsaj dnevnih testov izjemnih situacij z uporabo standardnih in vnaprej določenih parametrov in predpostavk.

6. CNS analizira in spremlja okvir za upravljanje likvidnostnega tveganja z izvajanjem vsaj dnevnih testov izjemnih situacij za likvidna finančna sredstva.

7. CNS vsaj mesečno izvede podrobno temeljito analizo rezultatov testiranja, da zagotovi, da so scenariji za testiranje izjemnih situacij, modeli in okvir upravljanja likvidnostnega tveganja ter osnovni parametri in predpostavke pravilni. Taka analiza se izvaja bolj pogosto v izjemnih tržnih razmerah, vključno s primeri, ko finančni instrumenti, za katere se opravlja kliring, ali trgi, za katere CNS opravlja storitve, na splošno izkazujejo visoko nestanovitnost, postanejo manj likvidni ali ko se koncentracije, ki jih držijo njeni klirinški člani, močno povečajo ali ko se pričakuje, da se bo CNS soočila z izjemnimi tržnimi razmerami.

8. Analiza občutljivosti se izvede najmanj enkrat mesečno na osnovi rezultatov testov občutljivosti. Ta analiza bi se morala izvajati bolj pogosto, kadar so trgi neobičajno nestanovitni ali manj likvidni ali kadar se velikost ali koncentracije pozicij, ki jih držijo njeni klirinški člani, bistveno povečajo.

9. CNS vsaj enkrat letno testira pobotanja med finančnimi instrumenti in razvoj korelacij v obdobjih dejanskih in hipotetičnih težkih tržnih razmer.

12. CNS v skladu s členom 61 testira in pregleda postopke v primeru neplačil vsaj enkrat na četrtletje in izvaja simulacijske vaje vsaj enkrat letno. CNS simulacijske vaje izvaja tudi po morebitnih bistvenih spremembah postopkov v primeru neplačil.

1. Časovna obdobja, ki se uporabljajo za teste izjemnih situacij, se določijo v skladu s poglavjem VII in vključujejo skrajne, vendar možne tržne razmere, ki so usmerjene v prihodnost.

2. Pretekla časovna obdobja, ki se uporabljajo za testiranje za nazaj, vključujejo podatke iz vsaj zadnjega leta ali vse od takrat, ko je CNS opravljala kliring za zadevne finančne instrumente, če je to manj kot eno leto.

1. CNS javno razkrije splošna načela, na katerih temeljijo njeni modeli in njihove metodologije, vrsto testov, ki jih izvaja, ter na najvišji ravni pripravljen povzetek rezultatov testov in vseh sprejetih korektivnih ukrepov.

2. CNS javnosti omogoči vpogled v ključne vidike svojih postopkov v primeru neplačil, vključno z:

Točka (h) oddelka 2 Priloge I se za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so opredeljeni v točkah (b) in (d) člena 2(4) Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10), začne uporabljati tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.

PRILOGA I

Pogoji, ki se uporabljajo za finančne instrumente, bančne garancije in zlato, ki štejejo za visoko likvidno zavarovanje

ODDELEK 1

Finančni instrumenti

Za namene člena 46(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 so visoko likvidno zavarovanje v obliki finančnih instrumentov finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 1 Priloge II k tej uredbi, ali prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

CNS lahko pristojnemu organu dokaže, da je finančne instrumente izdal izdajatelj, ki ima na podlagi ustrezne notranje ocene CNS nizko kreditno tveganje. Pri pripravi ocene CNS uporabi opredeljeno in objektivno metodologijo, ki se ne zanaša v celoti na zunanja mnenja in ki upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža izdajatelja v določeni državi;

(b)	CNS lahko pristojnemu organu dokaže, da imajo na podlagi ustrezne notranje ocene CNS finančni instrumenti nizko tržno tveganje. Pri pripravi ocene CNS uporabi opredeljeno in objektivno metodologijo, ki se ne zanaša v celoti na zunanja mnenja;

(c)

denominirani so v eni od naslednjih valut:

(i)	valuta, za katero lahko CNS pristojnim organom dokaže, da je sposobna upravljati njeno tveganje;

(ii)	valuta, v kateri CNS opravlja kliring pogodb, v mejah zavarovanja s premoženjem, potrebnega za kritje izpostavljenosti CNS v tej valuti;

(d)	so prosto prenosljivi in brez kakršnih koli regulativnih ali pravnih omejitev oziroma prosti zahtevkov tretjih oseb, ki bi ovirali njihovo unovčenje;

(e)	za njih je na voljo delujoč trg za neposredno prodajo ali repo posle z raznoliko skupino kupcev in prodajalcev, pri tem pa lahko CNS dokaže, da lahko do njega zanesljivo dostopa, tudi v izjemnih razmerah;

(f)	zanje so na voljo zanesljivi podatki o cenah, ki se redno objavljajo;

(g)

ne izdaja jih:

(i)	klirinški član, ki zagotavlja zavarovanje s premoženjem, ali subjekt, ki je del iste skupine kot klirinški član, razen v primeru krite obveznice in samo, če je premoženje, ki krije tako obveznico, ustrezno ločeno z zanesljivim pravnim okvirom in izpolnjuje zahteve iz tega oddelka;

(ii)	CNS ali subjekt, ki je del iste skupine kot CNS;

(iii)

subjekt, katerega poslovanje vključuje zagotavljanje storitev, ki so ključne za delovanje CNS, razen če je tak subjekt centralna banka iz EGP ali centralna banka izdaje valute, v kateri ima CNS izpostavljenosti;

(h)	niso kako drugače predmet večjega tveganja zaradi neugodnih gibanj.

ODDELEK 2

Bančne garancije

Bančna garancija poslovne banke, ki je predmet omejitev, dogovorjenih s pristojnim organom, izpolnjuje naslednje pogoje, da je lahko sprejeta kot zavarovanje s premoženjem v skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 648/2012:

(a)	izda se za kritje nefinančnega klirinškega člana;

(b)

izdal jo je izdajatelj, za katerega lahko CNS pristojnemu organu dokaže, da ima na podlagi ustrezne notranje ocene CNS nizko kreditno tveganje. Pri pripravi ocene CNS uporabi opredeljeno in objektivno metodologijo, ki se ne zanaša v celoti na zunanja mnenja in ki upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža izdajatelja v določeni državi;

(c)

denominirana je v eni od naslednjih valut:

(i)	valuta, za katero lahko CNS pristojnim organom dokaže, da je sposobna ustrezno upravljati njeno tveganje;

(ii)	valuta, v kateri CNS opravlja kliring pogodb, v mejah zavarovanja s premoženjem, potrebnega za kritje izpostavljenosti CNS v tej valuti;

(d)	je nepreklicna, brezpogojna in izdajatelj se ne more sklicevati na katero koli zakonsko ali pogodbeno oprostitev ali utemeljitev, da bi nasprotoval plačilu garancije;

(e)	izplača se lahko na zahtevo v obdobju unovčenja portfelja klirinškega člana v zaostanku s plačili, ki je zagotovil tovrstno zavarovanje, brez kakršne koli regulativne, pravne ali operativne omejitve;

(f)

ne izda je:

(i)	subjekt, ki je del iste skupine kot nefinančni klirinški član, ki ga krije garancija;

(ii)	subjekt, katerega poslovanje vključuje zagotavljanje storitev, ki so ključne za delovanje CNS, razen če je tak subjekt centralna banka iz EGP ali centralna banka izdaje valute, v kateri ima CNS izpostavljenosti;

(g)	ni kako drugače predmet večjega tveganja zaradi neugodnih gibanj;

(h)

je v celoti krita z zavarovanjem s premoženjem, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)	ni predmet tveganja zaradi neugodnih gibanj, ki temelji na korelaciji z boniteto garanta ali nefinančnega klirinškega člana, razen če je bilo tveganje zaradi neugodnih gibanj ustrezno zmanjšano z odbitkom zavarovanja;

(ii)	CNS ima takojšen dostop do garancije in vrednost garancije je v primeru hkratnega propada klirinškega člana in garanta neodvisna od stečaja;

(i)	primernost garanta je potrdil organ upravljanja CNS po celoviti oceni izdajatelja in pravnega, pogodbenega in operativnega okvira garancije, ki je v veliki meri zadovoljila organ upravljanja, da je garancija učinkovita, o primernosti garanta pa je bil uradno obveščen tudi pristojni organ.

Bančna garancija, ki jo izda centralna banka, izpolnjuje naslednje pogoje, da je lahko sprejeta kot zavarovanje s premoženjem v skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 648/2012:

(a)	izda jo centralna banka iz EGP ali centralna banka izdaje valute, v kateri ima CNS izpostavljenosti;

(b)

denominirana je v eni od naslednjih valut:

(i)	valuta, za katero lahko CNS pristojnim organom dokaže, da je sposobna ustrezno upravljati njeno tveganje;

(ii)	valuta, v kateri CNS opravlja kliring transakcij, v mejah zavarovanja s premoženjem, potrebnega za kritje izpostavljenosti CNS v tej valuti;

(c)	je nepreklicna, brezpogojna in centralna banka izdajateljica se ne more sklicevati na katero koli zakonsko ali pogodbeno oprostitev ali utemeljitev, da bi nasprotovala plačilu garancije;

(d)	izplača se lahko v obdobju unovčenja portfelja klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, in je brez kakršne koli regulativne, pravne ali operativne omejitve, v zvezi z njo pa ne obstajajo nobeni zahtevki tretjih oseb.

ODDELEK 3

Zlato

Zlato je v obliki palic iz čistega zlata s priznano specifikacijo Good Delivery in izpolnjuje naslednje pogoje, da je lahko sprejeto kot zavarovanje s premoženjem v skladu s členom 46(1) Uredbe (EU) št. 648/2012:

(a)	drži ga neposredno CNS;

(b)	deponirano je pri centralni banki v EGP ali centralni banki izdaje valute, v kateri ima CNS izpostavljenosti, ki ima vzpostavljene primerne ureditve za zaščito lastninskih pravic klirinškega člana ali stranke nad zlatom in CNS omogoča hiter dostop do zlata, kadar je to potrebno;

(c)

deponirano je pri kreditni instituciji z dovoljenjem, kot so opredeljene v Direktivi 2006/48/ES, ki ima vzpostavljene primerne ureditve za zaščito lastninskih pravic klirinškega člana ali stranke nad zlatom, CNS po potrebi omogoča hiter dostop do zlata, CNS pa lahko na podlagi ustrezne notranje ocene pristojnemu organu zanjo dokaže, da ima nizko kreditno tveganje. Pri pripravi ocene CNS uporabi opredeljeno in objektivno metodologijo, ki se ne zanaša v celoti na zunanja mnenja in ki upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža kreditne institucije v določeni državi;

(d)

deponirano je pri kreditni instituciji tretje države, za katero veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja in ki ta pravila spoštuje, ki so po mnenju pristojnih organov vsaj tako stroga kot tista, določena v Direktivi 2006/48/ES, in ki uporablja zanesljive računovodske prakse, postopke hrambe in notranje kontrole ter ima vzpostavljene primerne ureditve za zaščito lastninskih pravic klirinškega člana ali stranke nad zlatom, CNS omogoča takojšen dostop do zlata, kadar je to potrebno, CNS pa lahko na podlagi notranje ocene pristojnemu organu dokaže, da ima nizko kreditno tveganje. Pri pripravi ocene CNS uporabi opredeljeno in objektivno metodologijo, ki se ne zanaša v celoti na zunanja mnenja in ki upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža kreditne institucije v določeni državi.

PRILOGA II

Pogoji, ki se uporabljajo za visoko likvidne finančne instrumente

Za namene člena 47(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 se lahko finančni instrumenti štejejo za visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem, če so dolžniški instrumenti, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)

izda jih ali zanje izrecno jamči:

(i)

vlada;

(ii)	centralna banka;

(iii)

multilateralna razvojna banka, kakor je navedena v oddelku 4.2 dela 1 Priloge VI k Direktivi 2006/48/ES;

(iv)	evropski instrument za finančno stabilnost ali evropski mehanizem za stabilnost, kjer je ustrezno;

(b)	CNS lahko na podlagi notranje ocene dokaže, da ima nizko kreditno in tržno tveganje. Pri pripravi ocene CNS uporabi opredeljeno in objektivno metodologijo, ki se ne zanaša v celoti na zunanja mnenja in ki upošteva tveganje, ki izhaja iz ustanovitve sedeža izdajatelja v določeni državi;

(c)	povprečen čas do zapadlosti portfelja CNS ne presega dveh let;

(d)

denominirani so v eni od naslednjih valut:

(i)	valuta, za katero lahko CNS dokaže, da je sposobna upravljati njeno tveganje;

(ii)	valuta, v kateri CNS opravlja kliring transakcij, v mejah zavarovanja s premoženjem v tej valuti;

(e)	so prosto prenosljivi, brez kakršnih koli regulativnih omejitev ali zahtevkov tretjih oseb, ki bi ovirali njihovo unovčenje;

(f)	za njih je na voljo delujoč trg za neposredno prodajo ali repo posle z raznoliko skupino kupcev in prodajalcev, tudi v izjemnih razmerah, CNS pa lahko do njega zanesljivo dostopa;

(g)	za te instrumente se redno objavljajo zanesljivi podatki o cenah.

Za namene člena 47(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 se lahko pogodbe na izvedene finančne instrumente prav tako štejejo za visoko likvidne finančne naložbe z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem, če se sklenejo z namenom:

(a)	varovanja portfelja klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, v okviru postopka v primeru dogodka neplačila ali

(b)	varovanja pred valutnim tveganjem, ki izhaja iz okvira za upravljanje likvidnostnega tveganja, vzpostavljenega v skladu s poglavjem VIII.

Če se pogodbe na izvedene finančne instrumente uporabljajo v takih okoliščinah, je njihova uporaba omejena na pogodbe na izvedene finančne instrumente, v zvezi s katerimi se redno objavljajo zanesljivi podatki o cenah, in na časovno obdobje, ki je potrebno za zmanjšanje kreditnega in tržnega tveganja, ki jima je CNS izpostavljena.

Politiko CNS za uporabo pogodb na izvedene finančne instrumente odobri organ upravljanja po posvetovanju z odborom za tveganja.