1.

trajnost in učinkovitost podpore, ki se zagotavlja v okviru preteklih skupnih ukrepov in sklepov Sveta;

2.

krepitev domače infrastrukture držav v podporo jedrski varnosti;

3.

krepitev nacionalnih zakonodajnih in regulativnih okvirov;

4.

krepitev sistemov in ukrepov jedrske varnosti za jedrske in druge radioaktivne materiale;

5.

krepitev institucionalnih infrastruktur in zmogljivosti držav za ukrepanje v zvezi z jedrskimi in radioaktivnimi materiali, ki niso pod upravnim nadzorom;

6.

povečanje ozaveščenosti o kibernetskem kriminalu ter krepitev odzivanja in odpornosti držav na kibernetski kriminal, ki vpliva na jedrsko varnost;

7.

laboratorijske zmogljivosti za bolj proti kibernetskemu kriminalu na jedrskem področju.

—

Ocena, s strani MAAE, nacionalnih potreb glede krepitve jedrske varnosti v državi prejemnici na podlagi metodologije in meril, določenih v okviru Sklepa 2010/585/SZVP. Ta ocena bo zajemala ustrezna merila za vseh sedem navedenih področij.

—

Uporaba rezultatov celovite ocene in drugih ustreznih premislekov kot podlaga za izbor držav, v katerih se bodo izvajali projekti.

—

Zagotovitev pregleda rezultatov ocene za podporo na področju jedrske varnosti v državah prejemnicah, tako na ravni države kot tudi na ravni posameznih objektov, lokacij, prevozov ali drugih uporab, pri katerih se uporablja ali skladišči jedrski in radioaktivni material, vključno z infrastrukturo za ravnanje z materialom, ki ni pod upravnim nadzorom.

—

Za vseh sedem navedenih področij se bodo določile države prejemnice in projekti, pri čemer bo predložen seznam predlaganih držav prejemnic in rezervnih prejemnic (druga prioriteta) za prejem podpore na podlagi tega sklepa.

—

prispevati h globalnim prizadevanjem za učinkovito varnost povsod po svetu, kjer se uporabljajo, hranijo in/ali prevažajo jedrski ali drugi radioaktivni materiali, in v pripadajočih objektih, in sicer s pomočjo državam, na njihovo zahtevo, pri njihovih prizadevanjih za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovite jedrske varnosti s podporo na področju krepitve zmogljivosti, usmeritev, razvoja človeških virov, trajnostnega ravnanja in zmanjševanja tveganj,

—

pomagati državam pri pristopanju k mednarodnim pravnim instrumentom na področju jedrske varnosti in pri njihovem izvajanju ter krepiti mednarodno sodelovanje in usklajevanje pomoči, ki se zagotavlja na podlagi dvostranskih programov in drugih mednarodnih pobud na način, ki bi prav tako prispeval k varni in mirni uporabi jedrske energije in naprav z radioaktivnimi snovmi,

—

določiti države prejemnice z združevanjem rezultatov ocenjevalnih misij in obstoječih informacij MAAE ter v okviru razprav med državo in MAAE.

—

zagotoviti trajnost, stalno učinkovitost in učinek iz preteklih skupnih ukrepov in sklepov Sveta, vključno s tehničnimi sistemi, človeškimi zmogljivostmi in dejavnostmi konsolidacije ali vračanja v državo izvora,

—

izkoristiti ugodnosti mednarodne, regionalne in nacionalne podpore ter dejavnosti za zagotavljanje kakovostne podpore za človeške vire ter tehnične in znanstvene podpore na podlagi učinkovite rabe virov.

—

ocena trajnosti, učinkovitosti in učinka nalog, ki so bile izvedene na podlagi preteklih skupnih ukrepov in sklepov Sveta,

—

razvoj in vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti, vključno s preskušanjem in pilotnim izvajanjem za države, ki so prejele podporo na področju jedrske varnosti,

—

določitev nadaljnje pomoči, potrebne za ohranjanje ali zagotavljanje načrtovane trajnosti izboljšav na področju jedrske varnosti,

—

zagotavljanje podpore za ohranjanje delujoče opreme in kompetentnega osebja prek dodatne pomoči za institucionalizacijo domačih zmogljivosti za vzdrževanje opreme, popravilo okvarjene opreme ali zamenjavo poškodovanih delov, ter zagotavljanje čim večje vključenosti držav v regionalna prizadevanja za krepitev zmogljivosti,

—

zanesljiv dostop do kompetentnega osebja z zagotavljanjem usposabljanja in izobraževanja.

—

na podlagi sodelovanja in usklajevanja z ustreznimi organi države in drugimi pobudami EU razviti in pregledati nacionalni integrirani načrt v podporo jedrski varnosti ter izvajati svetovalne misije kot osnovo za okrepitev jedrske varnosti v državi,

—

državam pomagati pri zagotavljanju razpoložljivosti domače tehnične in znanstvene podpore ter pri razvoju človeških virov, ki jih potrebujejo za učinkovito in trajnostno jedrsko varnost.

—

razvoj ali pregled nacionalnih integriranih načrtov v podporo jedrski varnosti, prilagojenih vsem posebnim potrebam države, ter opredelitev ugotovitev in priporočil za povečanje varnosti v državi,

—

usklajevanje dejavnosti v zvezi z ustanavljanjem nacionalnih centrov za podporo jedrski varnosti z obstoječimi in prihodnjimi centri odličnosti EU na področju KBRJ ter drugimi ustreznimi dejavnostmi v ustreznih regijah,

—

zagotavljanje opreme in storitev strokovnjakov za podporo ustanavljanju nacionalnih centrov za podporo jedrski varnosti, krepitev ustrezne kulture jedrske varnosti ter lažjo uporabo pridobljenih izkušenj in najboljših praks za nadaljnje izboljšave in uporabo na širšem področju KBRJ.

—

okrepiti nacionalne zakonodajne in regulativne okvire ter zmogljivosti držav za razvoj regionalnih izmenjav najboljših praks, kot se uporabljajo za vsak organ, ki deluje na področju varnosti jedrskih in drugih radioaktivnih materialov, ki so ali niso pod upravnim nadzorom,

—

državam zagotoviti stroškovno učinkovita sredstva, ki jim pomagajo pri izpolnjevanju nacionalnih, regionalnih in mednarodnih obveznosti, uzakonitvi zavezujočih in mednarodnih pravnih instrumentov, vključno s sporazumi o nadzornih ukrepih in dodatnimi protokoli, ter zavezanosti nezavezujočim pravnim instrumentom.

—

povečanje števila držav, ki so začele priprave na razvoj in sprejemanje celovite in usklajene zakonodaje na nacionalni ravni, ki zajema jedrsko varnost, nadzorne ukrepe, varnost in odgovornost za jedrsko škodo, tudi tistih na podlagi sinergij z ukrepi, ki jih izvaja Unija prek drugih instrumentov, kot sta instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti in instrument za predpristopno pomoč, ter spodbujanje vključevanja jedrske varnosti med glavne premisleke držav, ki izražajo interes za začetek jedrskega energetskega programa,

—

zagotovitev strokovnega svetovanja na podlagi ocenjevalnih storitev MAAE, kot so Mednarodna svetovalna misija za jedrsko varnost (INSServ), Mednarodna svetovalna služba za fizično varovanje (IPPAS), Integrirana misija za pregled jedrske infrastrukture (INIR), Integrirana služba za pregled ureditve (IRRS), Mednarodna svetovalna služba za SSAC (ISSAS) in drugih svetovalnih storitev, ter opreme in usposabljanja, navedenih v dokumentiranih rezultatih,

—

povečanje števila držav, ki pristopijo h Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala in njeni spremembi in/ali so izjavile, da nameravajo izvajati mednarodne pravne instrumente, ki podpirajo okvir jedrske varnosti,

—

okrepitev nacionalne regulativne infrastrukture za varnost pred sevanjem in varovanje radioaktivnih materialov v skladu s pravili ravnanja za varnost in zaščito radioaktivnih virov ter smernicami o uvozu in izvozu radioaktivnih virov,

—

okrepitev nacionalnih zakonodajnih okvirov za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, sklenjenih med državami in MAAE, zlasti kar zadeva uveljavitev celovitega državnega sistema vodenja evidenc jedrskega materiala in nadzora nad njimi (SSAC).

—

okrepiti prvo obrambno linijo države v obliki varnosti jedrskih in drugih radioloških materialov ter povezanih objektov in sistemov prevoza,

—

odkriti in identificirati radioaktivne vire v okoliščinah, ki narekujejo kondicioniranje virov ter njihov prenos na varne in varovane kraje za hrambo v izbranih državah, med drugim z vrnitvijo v državo izvora ali dobavitelja,

—

okrepiti tehnične in upravne sisteme, ki so bili vzpostavljeni za evidentiranje in nadzor nad jedrskimi materiali, vključno z okrepitvijo obstoječih SSAC, vzpostavljenih za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, tudi v državah z omejenimi jedrskimi programi ter zmanjšanimi obveznostmi glede poročanja v skladu s t. i. „protokoli o majhnih količinah“ k njihovim sporazumom o nadzornih ukrepih,

—

okrepiti ali po potrebi vzpostaviti nacionalne registre radioaktivnih snovi, materialov in virov v izbranih državah.

—

izvajanje ukrepov fizičnega varovanja glede jedrskih materialov na izbranih jedrskih objektih in lokacijah ter glede radioaktivnih virov pri nejedrskih uporabah (npr. medicinska in industrijska uporaba ali radioaktivni odpadki), tudi z okrepljenimi regionalnimi izmenjavami najboljših praks, kadar je to ustrezno,

—

zmanjšanje tveganja iz radioaktivnih virov v negotovih okoliščinah na podlagi učinkovitejšega fizičnega varovanja ali po potrebi razgradnje in prenosa na varne in varovane kraje za hrambo v državi ali drugih izbranih državah,

—

zmanjšanje števila radioaktivnih virov v nenadzorovanih in nevarovanih okoliščinah, kar je rezultat podpore za nacionalne kampanje iskanja in zavarovanja v izbranih državah,

—

vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitih tehničnih in upravnih sistemov za vodenje evidenc in nadzor nad varnostjo jedrskega materiala, med drugim z vzpostavitvijo novih in/ali z okrepitvijo obstoječih SSAC, zmožnih izvajanja sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, tudi v državah, v katerih veljajo „protokoli o manjših količinah“,

—

usposobljeno osebje v državah, ki so upravičene do podpore, in s tem večja verjetnost vzpostavitve in ohranjanja učinkovitega sistema fizičnega varovanja.

—

vzpostavitev institucionalne infrastrukture za upravljanje materiala, ki ni pod upravnim nadzorom,

—

razvoj in uvedba nacionalnega sistema za odkrivanje v podporo jedrski varnosti,

—

vzpostavitev učinkovite domače zmogljivosti za obravnavo kraja kaznivega dejanja, pri katerem so uporabljeni radiološki materiali, ter določitev učinkovite, cenovno dostopne možnosti za forenziko na področju jedrskih materialov (kadar je to mogoče, se o ugotovitvah obvestijo tudi druge države v zadevni regiji).

—

državam zagotoviti potrebno tehnično podporo in zmogljivosti na področju človeških virov za okrepitev nacionalnih programov za kibernetsko varnost v boju proti nastajajočim grožnjam, ki lahko vplivajo na nacionalno jedrsko varnost, in sicer z uporabo uveljavljenih tehnologij za preprečevanje in odkrivanje kibernetskega kriminala ter obnovo po kibernetskem napadu,

—

okrepiti tehnične in upravne sisteme za zaščito pred dejanji kibernetskega kriminala zoper kritične infrastrukturne cilje, ki vključujejo jedrske in druge radioaktivne materiale, ter povezane objekte in dejavnosti prevoza,

—

razviti nacionalna omrežja, ki spodbujajo izmenjavo informacij in pomoč pri odzivanju na čezmejne primere, povezane s kibernetsko varnostjo.

—

vzpostavitev učinkovitega nacionalnega tehničnega in upravnega omrežnega sistema za preprečevanje in odkrivanje kibernetskih napadov ter odzivanje nanje,

—

izboljšanje regionalnega in mednarodnega informacijskega sistema za izmenjavo informacij o obstoječih in nastajajočih grožnjah v okviru kibernetskega kriminala,

—

izboljšanje sodelovanja med državami pri razumevanju in preganjanju dejanj kibernetskega kriminala,

—

uvedba instrumentov za zmanjšanje „posledične cene“ kibernetskega kriminala v državah v smislu neposrednih in posrednih stroškov zaradi ogrožanja intelektualne lastnine ter stroškov odzivanja in obnove,

—

okrepitev nacionalnih režimov jedrske varnosti prek zmanjšanja števila dejanj in groženj kibernetskega kriminala,

—

izboljšanje partnerstva z in med industrijskimi partnerji pri razvoju tehnologij in storitev, ki zagotavljajo višjo stopnjo obrambe in odpornosti zoper kibernetski kriminal.