15.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 75/12

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 223/2012

z dne 14. marca 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gnojilih zaradi prilagoditve prilog I in IV k Uredbi tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (1) ter zlasti člena 31(1) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2003/2003 določa, da se lahko gnojilo, ki ustreza vrsti gnojila s seznama v Prilogi I k Uredbi in izpolnjuje pogoje iz navedene uredbe, označi kot „gnojilo ES“.

(2)

Seznam vrst gnojil iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 vključuje nekatere vrste, ki se lahko prodajajo samo v obliki drobnega praška, ter druge vrste, ki se lahko prodajajo tudi v obliki suspenzij. Gnojila v obliki suspenzij so manj tvegana za zdravje kmetov, če se uporabljajo v pogojih, pri katerih bi uporaba drobnih praškov povzročila vdihovanje prahu. Za zmanjšanje izpostavljenosti kmetov prahu je treba razširiti možnost uporabe suspenzij, da se vključijo vrste manganovega mikrohranilnega gnojila, razširiti pa je treba tudi vrsto sestavin, dovoljenih v obstoječih borovih in bakrovih gnojilih v suspenzijah.

(3)

Uredba (ES) št. 2003/2003 določa uporabo kompleksirajočih reagentov kot sestavin mikrohranilnih gnojil. Vendar nobeno tako gnojilo ni bilo označeno kot „gnojilo ES“, ker v Prilogi I k navedeni uredbi ni nobenega seznama dovoljenih kompleksirajočih reagentov in ker ni nobenih tipskih oznak za gnojilo, ki vsebuje kompleksirajoče reagente. Ker so kompleksirajoči reagenti (soli lignosulfonske kisline) zdaj na voljo, jih je treba prav tako dodati na seznam dovoljenih kompleksirajočih reagentov in določiti ustrezne tipske oznake. Obstoječe tipske oznake za gnojila v raztopinah je tudi treba prilagoditi, da se omogoči uporaba kompleksirajočih reagentov, vendar zaradi lažjega uradnega nadzora vsaka raztopina ne sme vsebovati več kot enega kompleksirajočega reagenta.

(4)

Nova pravila za mikrohranilne raztopine in suspenzije zahtevajo nove oznake navedenih vrst gnojil. Vendar bodo gnojila, označena po starih pravilih, še nekaj časa na zalogi. Proizvajalcem je zato treba omogočiti dovolj časa, da pripravijo nove oznake in prodajo vse obstoječe zaloge.

(5)

Uredba (ES) št. 2003/2003 določa niz pravil za označevanje mešanih mikrohranilnih gnojil, v Prilogi I pa za njih ne določa ustreznih tipskih oznak. Z Uredbo (EU) št. 137/2011 je bila v oddelku E.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 uvedena preglednica E.2.4, ki vsebuje ustrezne tipske oznake in jasnejša pravila za mešanice mikrohranilnih gnojil. Vendar je v preglednici E.2.4 potrebnih nekaj informacij o označevanju, ki v nekaterih primerih ne bi bile v skladu z zahtevami iz člena 6(6) in člena 23(2) Uredbe (ES) št. 2003/2003. Preglednico E.2.4 je zato treba ustrezno spremeniti. Zagotoviti je treba prehodno obdobje, da se gospodarskim subjektom omogoči prilagoditev novim pravilom in prodajo obstoječih zalog mikrohranilnih gnojil.

(6)

N,N'-di(2-hidroksibenzil)etilendiamin-N,N'-diocetna kislina (v nadaljnjem besedilu: HBED) je organski kelatni reagent za mikrohranila. Zlasti železo, kelatirano s HBED, se uporablja pri odpravljanju pomanjkanja železa in odpravi železove kloroze pri številnih sadnih drevesih. Odstranitev železove kloroze in njenih simptomov zagotavlja zeleno listje, dobro rast in zorenje sadežev. Železo, kelatirano s HBED, je bilo dovoljeno na Poljskem brez kakršne koli škode za okolje. HBED je zato treba vključiti na seznam dovoljenih organskih kelatnih reagentov za mikrohranila v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2003/2003. Vendar je primerno zagotoviti prehodno obdobje, da se HBED odobri po objavi ustreznega standarda EN.

(7)

Diciandiamid/1,2,4 triazol (v nadaljnjem besedilu: DCD/TZ) in 1,2,4 triazol/3-metilpirazol (v nadaljnjem besedilu: TZ/MP) sta inhibitorja nitrifikacije, ki se uporabljata v kombinaciji z gnojili, ki vsebujejo hranljivi dušik v obliki sečnine in/ali amonijevih soli. Navedeni inhibitorji podaljšujejo dostopnost dušika posevkom, zmanjšujejo spiranje nitratov in zmanjšujejo emisije dušikovega oksida v ozračje.

(8)

N-(2-nitrofenil)fosforjev triamid (v nadaljnjem besedilu: 2-NPT) je inhibitor ureaze, namenjen za dušikova gnojila z vsebnostjo sečnine, da zvišuje dostopnost dušika rastlinam, hkrati pa zmanjšuje emisije amonijaka v ozračje.

(9)

DCD/TZ, TZ/MP in 2-NPT se že nekaj let uporabljajo v Nemčiji ter DCD/TZ in TZ/MP na Češkem, pokazalo pa se je, da so učinkoviti in da niso tvegani za okolje. DCD/TZ, TZ/MP in 2-NPT je zato treba dodati na seznam dovoljenih inhibitorjev nitrifikacije in ureaze v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2003/2003, da bodo dostopnejši kmetom po celi Uniji.

(10)

Uredba (ES) št. 2003/2003 zahteva, da se nadzor gnojil ES izvaja v skladu z metodami vzorčenja in analize, ki so opisane v Prilogi IV k Uredbi. Vendar nekaj navedenih metod ni mednarodno priznanih in jih je treba nadomestiti s standardi EN, ki jih je nedavno razvil Evropski odbor za standardizacijo.

(11)

Standardi EN se običajno potrdijo z medlaboratorijsko primerjavo, da se količinsko določi ponovljivost analitskih metod. Treba je razlikovati med potrjenimi standardi EN in nepotrjenimi metodami, da se določi tiste standarde EN, ki so statistično zanesljivi.

(12)

Za poenostavitev zakonodaje in lažji prihodnji pregled je primerno nadomestiti celotno besedilo analitskih metod iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003 s sklicevanjem na standarde EN, ki jih je objavil Evropski odbor za standardizacijo.

(13)

Uredbo (ES) št. 2003/2003 je treba zato ustrezno spremeniti.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 32 Uredbe (ES) št. 2003/2003 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

1.   Priloga I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

2.   Priloga IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka (1)(a), (b)(i), (c)(i), (c)(ii), (d)(i), (e)(i), (f)(i) in točka (2) v Prilogi I se začneta uporabljati do 4. aprila 2013.

Vnos 11 pod točko (3) Priloge I se uporablja od 4. julija 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni:

1.

Oddelek E.1 se spremeni:

(a)

v oddelku E.1.1 se vnos 1f nadomesti z naslednjim:

„1f

Borirano gnojilo v suspenziji

Proizvod se pridobiva s suspenzijo tipov 1a in/ali 1b in/ali 1c in/ali 1d v vodi

2 % skupnega B

Oznaka mora vključevati imena navzočih sestavin.

Skupni bor (B)

Bor (B), topen v vodi, če je navzoč“

(b)

oddelek E.1.2 se spremeni:

(i)

vnos 2c se nadomesti z naslednjim:

„2c

Raztopina kobaltovega gnojila

Vodna raztopina tipov 2a in/ali 2b ali 2d

2 % Co, topnega v vodi

Pri mešanici tipov 2a in 2d mora kompleksirana frakcija Co, topnega v vodi, znašati vsaj 40 %

Oznaka mora vključevati:

1.

imena mineralnih anionov, če so navzoči;

2.

imena vseh morebitnih dovoljenih kelatnih reagentov, ki kelatirajo vsaj 1 % kobalta, topnega v vodi, ter jih je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom,

ali

ime dovoljenega kompleksirajočega reagenta, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom, če je navzoč

Kobalt (Co), topen v vodi

Kobalt (Co), kelatiran z vsakim dovoljenim kelatnim reagentom, ki kelatira vsaj 1 % kobalta, topnega v vodi, ter ga je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

Kobalt (Co), kompleksiran z dovoljenim kompleksirajočim reagentom, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Neobvezno: skupni kobalt (Co), kelatiran z dovoljenimi kelatnimi reagenti“

(ii)

doda se naslednji vnos 2d:

„2d

Kompleks kobalta

Proizvod, topen v vodi, ki vsebuje kobalt, kemično vezan z enim dovoljenim kompleksirajočim reagentom

5 % Co, topnega v vodi, in kompleksirana frakcija Co, topnega v vodi, mora znašati vsaj 80 %

Oznaka mora vsebovati ime dovoljenega kompleksirajočega reagenta, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Kobalt (Co), topen v vodi

Skupni Kobalt (Co), kompleksiran“

(c)

oddelek E.1.3 se spremeni:

(i)

vnos 3f se nadomesti z naslednjim:

„3f

Raztopina bakrovega gnojila

Vodna raztopina tipov 3a in/ali 3d ali 3i

2 % Cu, topnega v vodi

Pri mešanici tipov 3a in 3i mora kompleksirana frakcija Cu, topnega v vodi, znašati vsaj 40 %

Oznaka mora vključevati:

1.

imena mineralnih anionov, če so navzoči;

2.

imena vseh morebitnih dovoljenih kelatnih reagentov, ki kelatirajo vsaj 1 % bakra, topnega v vodi, ter jih je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

ali

ime dovoljenega kompleksirajočega reagenta, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Baker (Cu), topen v vodi

Baker (Cu), kelatiran z vsakim dovoljenim kelatnim reagentom, ki kelatira vsaj 1 % bakra, topnega v vodi, ter ga je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

Baker (Cu), kompleksiran z dovoljenim kompleksirajočim reagentom, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Neobvezno: skupni baker (Cu), kelatiran z dovoljenimi kelatnimi reagenti“

(ii)

vnos 3h se nadomesti z naslednjim:

„3h

Bakrovo gnojilo v suspenziji

Proizvod se pridobiva s suspenzijo tipov 3a in/ali 3b in/ali 3c in/ali 3d in/ali 3g v vodi

17 % skupnega Cu

Oznaka mora vključevati:

1.

imena anionov, če so navzoči;

2.

imena vseh morebitnih dovoljenih kelatnih reagentov, ki kelatirajo vsaj 1 % bakra, topnega v vodi, ter jih je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

Skupni baker (Cu)

Baker (Cu), topen v vodi, če je navzoč

Baker (Cu), kelatiran z vsakim dovoljenim kelatnim reagentom, ki kelatira vsaj 1 % bakra, topnega v vodi, ter ga je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom“

(iii)

doda se naslednji vnos 3i:

„3i

Kompleks bakra

Proizvod, topen v vodi, ki vsebuje baker, kemično vezan z enim dovoljenim kompleksirajočim reagentom

5 % Cu, topnega v vodi, in kompleksirana frakcija bakra, topnega v vodi, mora znašati vsaj 80 %

Oznaka mora vsebovati ime dovoljenega kompleksirajočega reagenta, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Baker (Cu), topen v vodi

Skupni baker (Cu), kompleksiran“

(d)

oddelek E.1.4 se spremeni:

(i)

vnos 4c se nadomesti z naslednjim:

„4c

Raztopina železovega gnojila

Vodna raztopina tipov 4a in/ali 4b ali 4d

2 % Fe, topnega v vodi

Pri mešanici tipov 4a in 4d mora kompleksirana frakcija Fe, topnega v vodi, znašati vsaj 40 %

Oznaka mora vključevati:

1.

imena mineralnih anionov, če so navzoči;

2.

imena vseh morebitnih dovoljenih kelatnih reagentov, ki kelatirajo vsaj 1 % železa, topnega v vodi, ter jih je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

ali

ime dovoljenega kompleksirajočega reagenta, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Železo (Fe), topno v vodi

Železo (Fe), kelatirano z vsakim dovoljenim kelatnim reagentom, ki kelatira vsaj 1 % železa, topnega v vodi, ter ga je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

Železo (Fe), kompleksirano z dovoljenim kompleksirajočim reagentom, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Neobvezno: skupno železo (Fe), kelatirano z dovoljenimi kelatnimi reagenti“

(ii)

doda se naslednji vnos 4d:

„4d

Kompleks železa

Proizvod, topen v vodi, ki vsebuje železo, kemično vezano z enim dovoljenim kompleksirajočim reagentom

5 % Fe, topnega v vodi, in kompleksirana frakcija železa, topnega v vodi, mora znašati vsaj 80 %

Oznaka mora vsebovati ime dovoljenega kompleksirajočega reagenta, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Železo (Fe), topno v vodi

Skupno železo (Fe), kompleksirano“

(e)

oddelek E.1.5 se spremeni:

(i)

vnos 5e se nadomesti z naslednjim:

„5e

Raztopina manganovega gnojila

Vodna raztopina tipov 5a in/ali 5b ali 5g

2 % Mn, topnega v vodi

Pri mešanici tipov 5a in 5g mora kompleksirana frakcija Mn, topnega v vodi, znašati vsaj 40 %

Oznaka mora vključevati:

1.

imena mineralnih anionov, če so navzoči;

2.

imena vseh morebitnih dovoljenih kelatnih reagentov, ki kelatirajo vsaj 1 % mangana, topnega v vodi, ter jih je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

ali

ime dovoljenega kompleksirajočega reagenta, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Mangan (Mn), topen v vodi

Mangan (Mn), kelatiran z vsakim dovoljenim kelatnim reagentom, ki kelatira vsaj 1 % mangana, topnega v vodi, ter ga je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

Mangan (Mn), kompleksiran z dovoljenim kompleksirajočim reagentom, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Neobvezno: skupni mangan (Mn), kelatiran z dovoljenimi kelatnimi reagenti“

(ii)

dodata se naslednja vnosa 5f in 5g:

„5f

Manganovo gnojilo v suspenziji

Proizvod se pridobiva s suspenzijo tipov 5a in/ali 5b in/ali 5c v vodi

17 % skupnega Mn

Oznaka mora vključevati:

1.

imena anionov, če so navzoči;

2.

imena vseh morebitnih dovoljenih kelatnih reagentov, ki kelatirajo vsaj 1 % mangana, topnega v vodi, ter jih je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

Skupni mangan (Mn)

Mangan (Mn), topen v vodi, če je navzoč

Mangan (Mn), kelatiran z vsakim dovoljenim kelatnim reagentom, ki kelatira vsaj 1 % mangana, topnega v vodi, ter ga je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

5g

Kompleks mangana

Proizvod, topen v vodi, ki vsebuje mangan, kemično vezan z enim dovoljenim kompleksirajočim reagentom

5 % Mn, topnega v vodi, in kompleksirana frakcija mangana, topnega v vodi, mora znašati vsaj 80 %

Oznaka mora vsebovati ime dovoljenega kompleksirajočega reagenta, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Mangan (Mn), topen v vodi

Skupni mangan (Mn), kompleksiran“

(f)

oddelek E.1.7 se spremeni:

(i)

vnos 7e se nadomesti z naslednjim:

„7e

Raztopina cinkovega gnojila

Vodna raztopina tipov 7a in/ali 7b ali 7g

2 % Zn, topnega v vodi

Pri mešanici tipov 7a in 7g mora kompleksirana frakcija Zn, topnega v vodi, znašati vsaj 40 %

Oznaka mora vključevati:

1.

imena mineralnih anionov, če so navzoči;

2.

imena vseh morebitnih dovoljenih kelatnih reagentov, ki kelatirajo vsaj 1 % cinka, topnega v vodi, ter jih je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

ali

ime dovoljenega kompleksirajočega reagenta, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Cink (Zn), topen v vodi

Cink (Zn), kelatiran z vsakim dovoljenim kelatnim reagentom, ki kelatira vsaj 1 % cinka, topnega v vodi, ter ga je možno identificirati in količinsko opredeliti z evropskim standardom

Cink (Zn), kompleksiran z dovoljenim kompleksirajočim reagentom, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Neobvezno: skupni cink (Zn), kelatiran z dovoljenimi kelatnimi reagenti“

(ii)

doda se naslednji vnos 7g:

„7g

Kompleks cinka

Proizvod, topen v vodi, ki vsebuje cink, kemično vezan z enim dovoljenim kompleksirajočim reagentom

5 % cinka, topnega v vodi, in kompleksirana frakcija cinka, topnega v vodi, mora znašati vsaj 80 %

Oznaka mora vsebovati ime dovoljenega kompleksirajočega reagenta, ki ga je možno identificirati z evropskim standardom

Cink (Zn), topen v vodi

Skupni cink (Zn), kompleksiran“

2.

V oddelku E.2 se preglednica E.2.4 nadomesti z naslednjim:

„Št.

Tipska oznaka

Podatki o metodi pridobivanja in bistvenih zahtevah

Najmanjša vsebnost hranil (masni odstotek)

Podatki o izražanju hranil

Druge zahteve

Drugi podatki o tipski oznaki

Deklarirana vsebnost hranil

Oblike in topnost mikrohranil

Druga merila

1

2

3

4

5

6

1

Mešanica mikrohranil

Proizvod, pridobljen z mešanjem dveh ali več gnojil tipov E.1 ali pridobljen z raztopitvijo in/ali suspendiranjem dveh ali več gnojil tipov E.1 v vodi

1.

5 % skupne vsebnosti za trdno mešanico

ali

2.

2 % skupne vsebnosti za tekočo mešanico

Posamezna mikrohranila glede na oddelek E.2.1

Imena vseh navzočih mikrohranil in njegovih kemijskih simbolov, navedenih po abecednem vrstnem redu kemijskih simbolov, ki jim sledijo imena protiionov takoj za tipsko oznako

Skupna vsebnost vsakega mikrohranila, izražena kot masni delež gnojila, razen kadar je mikrohranilo v celoti topno v vodi.

Vsebnost vsakega mikrohranila, topnega v vodi, izražena kot masni delež gnojila, kadar je topni delež vsaj polovica skupne vsebnosti. Kadar je mikrohranilo v celoti topno v vodi, se navede samo vsebnost, topna v vodi.

Kadar je mikrohranilo kemijsko vezano na organsko molekulo, se mikrohranilo navede takoj za vsebnostjo, topno v vodi, izraženo kot masni delež gnojila, ki mu sledi eden od izrazov „kelatiran z“ ali „kompleksiran z“, z imenom vseh dovoljenih kelatnih in kompleksirajočih reagentov, kakor je določeno v oddelku E.3. Ime organske molekule se lahko nadomesti z njenimi začetnicami.

Pod obveznimi in neobveznimi deklaracijami se navede naslednja izjava: Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Priporočenih odmerkov se ne sme presegati.“

3.

Oddelek E.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„E.3.1   Kelatni reagenti (1)

Kisline ali natrijeve, kalijeve ali amonijeve soli naslednjih spojin:

Št.

Imenovanje

Drugo imenovanje

Kemijska formula

Številka CAS kisline (2)

1

etilendiamintetraocetna kislina

EDTA

C10H16O8N2

60-00-4

2

2-hidroksietiletilendiamintriocetna kislina

HEEDTA

C10H18O7N2

150-39-0

3

dietilentriaminpentaocetna kislina

DTPA

C14H23O10N3

67-43-6

4

etilendiamin- N,N’-di[(orto-hidroksifenil)ocetna kislina]

[o,o] EDDHA

C18H20O6N2

1170-02-1

5

etilendiamin- N-[(orto-hidroksifenil)ocetna kislina]- N-[(para-hidroksifenil)ocetna kislina]

[o,p] EDDHA

C18H20O6N2

475475-49-1

6

etilendiamin- N,N’-di[(orto-hidroksi-metilfenil)ocetna kislina]

[o,o] EDDHMA

C20H24O6N2

641632-90-8

7

etilendiamin- N-[(orto-hidroksi-metilfenil)ocetna kislina]- N’-[(para-hidroksi-metilfenil)ocetna kislina]

[o,p] EDDHMA

C20H24O6N2

641633-41-2

8

etilendiamin- N,N’-di[(5-karboksi-2-hidroksifenil)ocetna kislina]

EDDCHA

C20H20O10N2

85120-53-2

9

etilendiamin- N,N’-di[(2-hidroksi-5-sulfofenil)ocetna kislina] in njeni kondenzacijski produkti

EDDHSA

C18H20O12N2S2 +n*(C12H14O8N2S)

57368-07-7 in 642045-40-7

10

iminodijantarna kislina

IDHA

C8H11O8N

131669-35-7

11

N,N'-di(2-hidroksibenzil)etilendiamin-N,N'- diocetna kislina

HBED

C20H24N2O6

35998-29-9

4.

Oddelek E.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„E.3.2   Kompleksirajoči reagenti (3)

Naslednji kompleksirajoči reagenti so dovoljeni samo v proizvodih za fertigacijo in/ali za foliarno gnojenje, razen za Zn lignosulfonat, Fe lignosulfonat, Cu lignosulfonat in Mn lignosulfonat, ki se lahko nanesejo neposredno na tla.

Kisline ali natrijeve, kalijeve ali amonijeve soli naslednjih spojin:

Št.

Imenovanje

Drugo imenovanje

Kemijska formula

Številka CAS kisline (4)

1

lignosulfonska kislina

LS

Kemijska formula ni na voljo

8062-15-5

5.

V oddelku F.1 se dodata naslednja vnosa:

„2

Proizvod, ki vsebuje diciandiamid (DCD) in 1,2,4-triazol (TZ)

Št. ES# EINECS 207-312-8

Št. ES# EINECS 206-022-9

Najmanj 2,0

Največ 4,0

 

Razmerje mešanice

10:1 (DCD:TZ)

3

Proizvod, ki vsebuje 1,2,4-triazol (TZ) in 3-metilpirazol (MP)

Št. ES# EINECS 206-022-9

Št. ES# EINECS 215-925-7

Najmanj 0,2

Največ 1,0

 

Razmerje mešanice

2:1 (TZ:MP)“

6.

V oddelku F.2 se doda naslednji vnos:

„2

N-(2-nitrofenil)fosforjev triamid (2-NPT)

Št. ES# EINECS 477-690-9

Najmanj 0,04

Največ 0,15“

 

 

(1)  Kelatni reagenti morajo biti identificirani in količinsko opredeljeni z evropskimi standardi, ki vključujejo omenjene kelatne reagente.“

(2)  Samo v vednost.

(3)  Kompleksirajoči reagenti morajo biti identificirani z evropskimi standardi, ki vključujejo omenjene kompleksirajoče reagente“.

(4)  Samo v vednost.

PRILOGA II

Oddelek B Priloge IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni:

1.

Metode 3.1.1 do 3.1.4 se nadomestijo z naslednjim:

„Metoda 3.1.1

Ekstrakcija fosforja, topnega v mineralnih kislinah

EN 15956: Gnojila – Ekstrakcija fosforja, topnega v mineralnih kislinah

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 3.1.2

Ekstrakcija fosforja, topnega v 2-odstotni mravljični kislini

EN 15919: Gnojila – Ekstrakcija fosforja, topnega v 2-odstotni mravljični kislini

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.

Metoda 3.1.3

Ekstrakcija fosforja, topnega v 2-odstotni citronski kislini

EN 15920: Gnojila – Ekstrakcija fosforja, topnega v 2-odstotni citronski kislini

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.

Metoda 3.1.4

Ekstrakcija fosforja, topnega v amonijevem citratu v nevtralnem mediju

EN 15957: Gnojila – Ekstrakcija fosforja, topnega v amonijevem citratu v nevtralnem mediju

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

2.

Metode 3.1.5.1 do 3.1.5.3 se nadomestijo z naslednjim:

„Metoda 3.1.5.1

Ekstrakcija topnega fosforja po Petermannu pri 65 °C

EN 15921: Gnojila – Ekstrakcija topnega fosforja po Petermannu pri 65 °C

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.

Metoda 3.1.5.2

Ekstrakcija topnega fosforja po Petermannu pri sobni temperaturi

EN 15922: Gnojila – Ekstrakcija topnega fosforja po Petermannu pri sobni temperaturi

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.

Metoda 3.1.5.3

Ekstrakcija fosforja, topnega v amonijevem citratu v alkalnem mediju (Joulie)

EN 15923: Gnojila – Ekstrakcija fosforja, topnega v amonijevem citratu v alkalnem mediju (Joulie)

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.“

3.

Metoda 3.1.6 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 3.1.6

Ekstrakcija v vodi topnega fosforja

EN 15958: Gnojila – Ekstrakcija v vodi topnega fosforja

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

4.

Metoda 3.2 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 3.2

Določanje ekstrahiranega fosforja

EN 15959: Gnojila – Določanje ekstrahiranega fosforja

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

5.

Metodi 7.1 in 7.2 se nadomestita z naslednjim:

„Metoda 7.1

Določevanje finosti mletja (suhi postopek)

EN 15928: Gnojila – Določevanje finosti mletja (suhi postopek)

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.

Metoda 7.2

Določevanje finosti mletja mehkih naravnih fosfatov

EN 15924: Gnojila – Določevanje finosti mletja mehkih naravnih fosfatov

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.“

6.

Metode 8.1 do 8.5 se nadomestijo z naslednjim:

„Metoda 8.1

Ekstrakcija celotnega kalcija, magnezija, natrija in žvepla v obliki sulfatov

EN 15960: Gnojila – Ekstrakcija celotnega kalcija, magnezija, natrija in žvepla v obliki sulfatov

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.

Metoda 8.2

Ekstrakcija celotnega žvepla v različnih oblikah

EN 15925: Gnojila – Ekstrakcija celotnega žvepla v različnih oblikah

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.

Metoda 8.3

Ekstrakcija v vodi topnega kalcija, magnezija, natrija in žvepla (v obliki sulfatov)

EN 15961: Gnojila – Ekstrakcija v vodi topnega kalcija, magnezija, natrija in žvepla (v obliki sulfatov)

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.

Metoda 8.4

Ekstrakcija v vodi topnega žvepla v različnih oblikah

EN 15926: Gnojila – Ekstrakcija v vodi topnega žvepla v različnih oblikah

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.

Metoda 8.5

Ekstrakcija in določevanje elementarnega žvepla

EN 16032: Gnojila – Ekstrakcija in določevanje elementarnega žvepla

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.“

7.

Vstavi se naslednja metoda 8.11:

„Metoda 8.11

Določevanje kalcija in formiata v kalcijevih foliarnih (listnih) gnojilih

EN 15909: Gnojila – Določevanje kalcija in formiata v kalcijevih foliarnih (listnih) gnojilih

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

8.

Metoda 11.3 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 11.3

Določevanje železa, kelatiranega z o,o-EDDHA, o,o-EDDHMA in HBED

EN 13368-2: Gnojila – Določevanje kelatnih reagentov v gnojilih s kromatografijo Del 2: Določevanje Fe, kelatiranega z o,o-EDDHA, o,o-EDDHMA in HBED z ionsko kromatografijo

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

9.

Vstavijo se naslednje metode 11.6, 11.7 in 11.8:

„Metoda 11.6

Določevanje IDHA

EN 15950: Gnojila – Določevanje N-(1,2-dikarboksietil) D,L asparaginske kisline (iminodijantarna kislina, IDHA) s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC)

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 11.7

Določevanje lignosulfonatov

EN 16109: Gnojila – Določevanje ionov mikrohranil kompleksno vezanih v gnojilih – Identifikacija lignosulfonatov

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 11.8

Določevanje kompleksiranih mikrohranil in kompleksiranih frakcij mikrohranil

EN 15962: Gnojila – Določevanje kompleksiranih mikrohranil in kompleksiranih frakcij mikrohranil

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

10.

Vstavijo se naslednje metode 12.3, 12.4 in 12.5:

„Metoda 12.3

Določevanje 3-metilpirazola

EN 15905: Gnojila – Določevanje 3-metilpirazola (MP) s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC)

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 12.4

Določevanje TZ

EN 16024: Gnojila – Določevanje 1H,1,2,4-triazola v sečnini in gnojilih, ki vsebujejo sečnino – Metoda s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC)

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 12.5

Določevanje 2-NPT

EN 16075: Gnojila – Določevanje N-(2-nitrofenil) triamida fosforne kisline (2-NPT) v sečnini in v gnojilih, ki vsebujejo sečnino – Metoda s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC)

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“