18.2.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 47/1


UREDBA SVETA (EURATOM) št. 139/2012

z dne 19. decembra 2011

o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter za razširjanje rezultatov raziskav (2012–2013)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členov 7 in 10 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije po posvetovanju z Znanstveno-tehničnim odborom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja za obdobje 2012–2013 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program) je bil sprejet s Sklepom Sveta 2012/93/Euratom (3). Komisija je odgovorna za zagotovitev izvajanja okvirnega programa in njegovih posebnih programov, vključno s povezanimi finančnimi vidiki.

(2)

Okvirni program bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba), in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).

(3)

Poleg tega bi bilo treba okvirni program izvajati v skladu s pravili za državno pomoč, zlasti s pravili glede državne pomoči za raziskave in razvoj, ki so sedaj predvidena v Okviru Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (6).

(4)

V okvirnem programu se ohranijo splošni obseg in načela sedmega okvirnega programa Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom Sveta 2006/970/Euratom z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011) (7).

(5)

Pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz bi morala omogočiti skladen, celovit in pregleden okvir za zagotovitev kar najbolj učinkovitega izvajanja, ob upoštevanju potrebe po lahkem dostopu za vse udeležence s pomočjo poenostavljenih postopkov v skladu z načelom sorazmernosti.

(6)

Temu okvirnemu programu bi morala koristiti pobuda Komisije za poenostavitev izvajanja okvirnih programov na področju raziskav, vključena v Sklep Komisije C(2011) 174 z dne 24. januarja 2011 o treh ukrepih za poenostavitev izvajanja Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2006/970/Euratom in spremembi sklepov. Ta sklep Komisije spreminja vzorčni sporazum o donaciji, sprejet v okviru Sklepa Sveta 2006/970/Euratom.

(7)

Ta pravila bi morala še naprej omogočati lažje izkoriščanje intelektualne lastnine, ki jo razvijejo udeleženci, tudi ob upoštevanju načina, kako se udeleženec lahko organizira v mednarodnem okviru, ter hkrati ščititi legitimne interese drugih udeležencev in Skupnosti.

(8)

Okvirni program bi moral spodbujati udeležbo iz najbolj oddaljenih regij Skupnosti ter tudi iz širokega spektra podjetij, raziskovalnih središč in univerz.

(9)

Zaradi doslednosti in preglednosti bi bilo treba uporabljati opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (8).

(10)

Določiti je treba minimalne pogoje za udeležbo, in sicer kot splošno pravilo ter za posebne posredne ukrepe iz okvirnega programa.

(11)

Vsak pravni subjekt bi moral imeti možnost sodelovati, če so izpolnjeni minimalni pogoji. Udeležba, s katero so izpolnjeni več kot le minimalni pogoji, bi morala zagotoviti učinkovito izvajanje zadevnega posrednega ukrepa.

(12)

Mednarodne organizacije, katerih poslanstvo je razvijanje sodelovanja na področju jedrskih raziskav in usposabljanja v Evropi in ki so v glavnem sestavljene iz držav članic ali pridruženih držav, bi bilo treba spodbujati k sodelovanju v okvirnem programu.

(13)

Predvideti bi bilo treba tudi sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah in mednarodnih organizacij, kot je določeno v členu 101 Pogodbe. Vendar bi moralo biti tako sodelovanje upravičeno v smislu večjega prispevanja k ciljem okvirnega programa.

(14)

V skladu s členom 198 Pogodbe pravni subjekti z neevropskih ozemelj, ki so pod pristojnostjo držav članic, izpolnjujejo pogoje za udeležbo v okvirnem programu.

(15)

Določiti je treba pogoje, v skladu s katerimi bi bila udeležencem v posrednih ukrepih zagotovljena finančna sredstva Skupnosti.

(16)

Komisija bi morala poleg pravil in postopkov, določenih v Finančni uredbi, Uredbi (ES, Euratom) št. 2342/2002 in tej uredbi, vzpostaviti dodatna pravila in postopke za predložitev, ocenjevanje in izbiro predlogov, dodelitev sredstev in pritožbene postopke za udeležence. Določiti bi bilo treba zlasti pravila za sodelovanje neodvisnih strokovnjakov.

(17)

Trajanje okvirnega programa je omejeno na dve leti, medtem ko bo sedmi okvirni program Unije, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (9) ter za katerega veljajo podobna pravila kot za sedmi okvirni program Skupnosti, veljal vzporedno do konca leta 2013. Zato je primerno, da se uporabijo pravila, ki so podobna tistim iz sedmega okvirnega programa Unije, in se izogne večjim spremembam za udeležence.

(18)

Komisija bi morala poleg pravil in postopkov, določenih v Finančni uredbi in Uredbi (ES, Euratom) št. 2342/2002, za okvirni program vzpostaviti nadaljnja pravila in postopke za urejanje ocenjevanja pravne in finančne sposobnosti udeležencev posrednih ukrepov v sklopu okvirnega programa. V takšnih pravilih bi bilo treba doseči pravo ravnovesje med zaščito finančnih interesov Unije ter poenostavitvijo in olajšanjem udeležbe pravnih subjektov v okvirnem programu. Da bi zagotovili dosledno preverjanje obstoja in pravnega statusa udeležencev posrednih ukrepov, kot tudi njihove finančne in poslovne sposobnosti, in se izognili večjim spremembam za udeležence, je za okvirni program priporočljivo uporabljati pravila, sprejeta s Sklepom Komisije C(2007) 2466 z dne 13. junija 2007, za zagotovitev doslednega preverjanja obstoja in pravnega statusa ter finančne in poslovne sposobnosti udeležencev posrednih ukrepov, ki dobivajo podporo v obliki donacij v okviru sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) ter sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2013).

(19)

V zvezi s tem Finančna uredba, Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002 in Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (10) med drugim urejajo zaščito finančnih interesov Unije, preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti, postopke za izterjavo sredstev, ki jih udeleženci dolgujejo Komisiji, izključitve iz postopkov sklenitve pogodb in dodelitve donacij, s tem povezane kazni in revizije, preglede ter inšpekcije Komisije in Računskega sodišča.

(20)

Udeleženci bi morali finančni prispevek Skupnosti prejeti brez nepotrebnih zamud.

(21)

Sporazumi, sklenjeni za vsak ukrep, bi morali predvideti kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga je pooblastila, kot tudi revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče, in preglede na kraju samem, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v skladu s postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (11).

(22)

Komisija bi morala spremljati posredne ukrepe, ki se izvajajo v sklopu okvirnega programa, ter tudi okvirni program in njegove posebne programe v obdobju 2012–2013. Da bi zagotovili učinkovito in usklajeno spremljanje ter ocenjevanje izvajanja posrednih ukrepov, bi morala Komisija vzpostaviti in vzdrževati ustrezen informacijski sistem.

(23)

Okvirni program bi moral odražati in spodbujati splošna načela, določena v Priporočilu Komisije 2005/251/ES z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (12), obenem pa spoštovati njihov prostovoljni značaj.

(24)

Pravila, ki urejajo razširjanje rezultatov raziskav, bi morala zagotoviti, da udeleženci po potrebi varujejo intelektualno lastnino, pridobljeno z ukrepi, ter da uporabljajo in razširjajo te rezultate.

(25)

Ob upoštevanju pravic imetnikov intelektualne lastnine bi morala biti navedena pravila oblikovana tako, da udeležencem in po potrebi njihovim pridruženim subjektom s sedežem v državi članici ali pridruženi državi zagotovijo dostop do informacij, ki so jih prinesli k projektu, in do znanja, ki izhaja iz raziskovalnega dela, opravljenega v okviru projekta, v obsegu, potrebnem za opravljanje raziskovalnega dela ali za uporabo znanja, ki iz tega dela izhaja.

(26)

„Jamstveni sklad za udeležence“, ki je bil vzpostavljen v okviru sedmega okvirnega programa Skupnosti in ga upravlja Komisija, bi moral še naprej delovati in kriti dolgovane in neporavnane zneske partnerjev, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti iz okvirnega programa. Vzpostavitev takega sklada je spodbudila poenostavitev in olajšala udeležbo, obenem pa zavarovala finančne interese Unije na način, ki je primeren tudi za okvirni program.

(27)

Prispevki Skupnosti k skupnemu podjetju, vzpostavljenemu v skladu s členi 45 do 51 Pogodbe, ne spadajo v področje uporabe te uredbe.

(28)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(29)

Skupnost bi morala zagotoviti finančno podporo v skladu s Finančno uredbo, med drugim z javnimi naročili, v obliki cene za blago ali storitve, določene s pogodbo in izbrane na podlagi javnih razpisov, z donacijami, članarinami za organizacije in honorarji za neodvisne strokovnjake –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter drugih pravnih subjektov pri ukrepih, ki jih izvaja en ali več udeležencev s pomočjo shem financiranja, opredeljenih v Prilogi II k Sklepu 2012/93/Euratom o vzpostavitvi okvirnega programa 2012–2013 (v nadaljnjem besedilu: posredni ukrepi).

Določa tudi pravila v skladu s tistimi iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba) in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 v zvezi s finančnim prispevkom Skupnosti za udeležence v posrednih ukrepih v sklopu okvirnega programa.

Kar zadeva rezultate raziskav, ki se izvajajo v sklopu okvirnega programa, ta uredba določa pravila za razkritje novega znanja s katerim koli ustreznim sredstvom, razen s tistim, ki izhaja iz formalnosti za njegovo zaščito, vključno z objavo novega znanja v vseh sredstvih obveščanja (v nadaljnjem besedilu: razširjanje).

Poleg tega določa pravila za neposredno ali posredno uporabo novega znanja v nadaljnjih raziskovalnih dejavnostih, ki jih ne zajema zadevni posredni ukrep, vključno z razvijanjem, izdelavo in trženjem proizvoda ali postopka, oblikovanjem in opravljanjem storitve (v nadaljnjem besedilu: uporaba).

Glede novega in že obstoječega znanja ta uredba določa pravila v zvezi z licencami in uporabniškimi pravicami zanje (v nadaljnjem besedilu: pravice dostopa).

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično osebo ali katero koli pravno osebo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države, v kateri ima sedež, zakonodajo Evropske unije ali mednarodnim pravom, ki ima status pravne osebe ter lahko v svojem imenu uresničuje pravice in sprejema obveznosti;

2.

„pridruženi subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki ga udeleženec neposredno ali posredno nadzoruje ali je pod enakim neposrednim ali posrednim nadzorom kot udeleženec; možne oblike nadzora so opredeljene v členu 7(2);

3.

„pošteni in razumni pogoji“ pomeni ustrezne pogoje, vključno z morebitnimi finančnimi pogoji, ob upoštevanju konkretnih okoliščin pri prošnjah za dostop, na primer dejanske ali potencialne vrednosti novega ali že obstoječega znanja, ki je predmet prošnje za dostop, in/ali obsega, trajanja ali drugih značilnosti predvidene uporabe;

4.

„novo znanje“ pomeni rezultate, vključno z informacijami, ne glede na to, ali so varovani ali ne, ki so pridobljeni s zadevnim posrednim ukrepom, vključno s pravicami, povezanimi z avtorskimi pravicami, pravicami iz modela, patentnimi pravicami, žlahtniteljskimi pravicami ali podobnimi oblikami zaščite;

5.

„že obstoječe znanje“ pomeni informacije, ki jih imajo udeleženci pred pristopom k sporazumu o donaciji, vključno z avtorskimi pravicami ali drugimi pravicami intelektualne lastnine, ki se nanašajo na te informacije, za katere so bili zahtevki vloženi pred njihovim pristopom k sporazumu o donaciji in ki so potrebne za izvajanje posrednega ukrepa ali za uporabo rezultatov posrednega ukrepa;

6.

„udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki prispeva k posrednemu ukrepu ter ima pravice in obveznosti do Skupnosti;

7.

„raziskovalna organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki je ustanovljen kot neprofitna organizacija in ima za enega od glavnih ciljev izvajanje raziskav ali tehnološki razvoj;

8.

„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica;

9.

„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica mednarodnega sporazuma z Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, v skladu s katerim ali na podlagi katerega daje finančni prispevek za celotni okvirni program ali njegov del;

10.

„mednarodna organizacija“ pomeni medvladno organizacijo, razen Evropske unije, ki ima pravno osebnost po mednarodnem javnem pravu, kot tudi specializirane agencije, ki jih ustanovi takšna mednarodna organizacija;

11.

„mednarodna evropska interesna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, katere večina članov so države članice ali pridružene države ter katere glavni cilj je spodbujati znanstveno in tehnološko sodelovanje v Evropi;

12.

„javna organizacija“ pomeni vsak pravni subjekt, ustanovljen kot tak z nacionalnim pravom, in mednarodne organizacije;

13.

„MSP“ pomeni mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES;

14.

„delovni program“ pomeni načrt, ki ga sprejme Komisija za izvedbo posebnega programa, kot je opredeljeno v členu 6 Sklepa Sveta 2012/94/Euratom z dne 19. decembra 2011 o posebnem programu, ki se bo s posrednimi ukrepi izvajal v sklopu okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) (13);

15.

„sheme financiranja“ pomeni mehanizme za financiranje posrednih ukrepov s strani Skupnosti, določene v Prilogi II k Sklepu 2012/93/Euratom.

Za namene točke 1 prvega odstavka se v primeru fizičnih oseb sklicevanja na sedež štejejo kot sklicevanja na običajno prebivališče.

Člen 3

Zaupnost

Ob upoštevanju pogojev, določenih v vzorčnem sporazumu o donaciji, vzorcu obvestila o imenovanju ali vzorcu pogodbe, obravnavajo Komisija in udeleženci kot zaupne vse podatke, znanje in dokumente, ki so jim bili sporočeni kot zaupni.

POGLAVJE II

UDELEŽBA

Člen 4

Posebna pravila za raziskave fuzijske energije

Pravila iz tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v posebna pravila za dejavnosti v okviru tematskega področja „raziskave fuzijske energije“ iz poglavja IV.

ODDELEK 1

Minimalni pogoji

Člen 5

Splošna načela

1.   Katero koli podjetje, univerza, raziskovalno središče ali drugi pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali v tretji državi lahko sodeluje pri posrednem ukrepu pod pogojem, da so izpolnjeni minimalni pogoji, določeni v tem poglavju, vključno s kakršnimi koli pogoji, določenimi v skladu s členom 11.

2.   V primeru posrednih ukrepov iz člena 6 ali 8, pri katerih so minimalni pogoji lahko izpolnjeni brez udeležbe pravnega subjekta s sedežem v državi članici, pa je udeležba odvisna od izpolnjevanja dodatnega pogoja, da se spodbuja doseganje ciljev, določenih v členih 1 in 2 Pogodbe.

3.   Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: JRC) lahko sodeluje pri posrednih ukrepih na isti podlagi ter z istimi pravicami in obveznostmi kot pravni subjekt s sedežem v državi članici.

Člen 6

Minimalni pogoji

1.   Minimalni pogoji za posredne ukrepe so:

(a)

sodelujejo vsaj trije pravni subjekti, od katerih ima vsak sedež v državi članici ali pridruženi državi, od katerih pa dva ne smeta imeti sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi;

(b)

vsi trije pravni subjekti so med seboj neodvisni v skladu s členom 7.

2.   Kadar je eden od udeležencev JRC, mednarodna evropska interesna organizacija ali subjekt, ustanovljen v skladu z zakonodajo Evropske unije, se za namene odstavka 1(a) ti udeleženci štejejo za ustanovljene v državi članici ali pridruženi državi, v kateri nima sedeža drug udeleženec v istem ukrepu.

Člen 7

Neodvisnost

1.   Dva pravna subjekta se štejeta za neodvisna drug od drugega, kadar noben od njiju ni pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot drugi.

2.   Za namene odstavka 1 ima lahko nadzor zlasti obliko:

(a)

neposrednega ali posrednega deleža več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala v zadevnem pravnem subjektu ali večine glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov navedenega subjekta;

(b)

neposrednega ali posrednega dejanskega ali pravnega razpolaganja s pooblastili za odločanje v zadevnem pravnem subjektu.

3.   Vendar se naslednja odnosa med pravnimi subjekti sama po sebi ne štejeta za nadzorni odnos:

(a)

ista javna investicijska korporacija, institucionalni investitor ali družba tveganega kapitala ima neposreden ali posreden delež več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala ali večino glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov;

(b)

ista javna organizacija ima v lasti zadevne pravne subjekte ali jih nadzira.

Člen 8

Usklajevalni in podporni ukrepi ter usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev

Za usklajevalne in podporne ukrepe ter ukrepe na področju usposabljanja in poklicnega razvoja raziskovalcev je minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta.

Prvi odstavek se ne uporablja za ukrepe, katerih cilj je usklajevanje raziskovalnih dejavnosti.

Člen 9

Edini udeleženec

Kadar so minimalni pogoji za posredni ukrep izpolnjeni z udeležbo več pravnih subjektov, ki skupaj sestavljajo en pravni subjekt, je lahko ta pravni subjekt edini udeleženec v posrednem ukrepu, pod pogojem, da ima sedež v državi članici ali pridruženi državi.

Člen 10

Mednarodne organizacije in pravni subjekti s sedežem v tretjih državah

Udeležba v posrednih ukrepih je na voljo mednarodnim organizacijam in pravnim subjektom s sedežem v tretjih državah, potem ko so izpolnjeni minimalni pogoji iz tega poglavja ter tudi vsi pogoji, določeni v posebnih programih ali ustreznih delovnih programih.

Člen 11

Dodatni pogoji

Poleg minimalnih pogojev, določenih v tem poglavju, so lahko pogoji glede minimalnega števila udeležencev določeni v posebnih programih ali delovnih programih.

V skladu z vrsto in cilji posrednega ukrepa so lahko v njih določeni tudi dodatni pogoji, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z vrsto udeleženca in po potrebi njegovim sedežem.

ODDELEK 2

Postopki

Pododdelek 1

Razpisi za zbiranje predlogov

Člen 12

Razpisi za zbiranje predlogov

1.   Komisija objavlja razpise za zbiranje predlogov za posredne ukrepe v skladu z zahtevami, določenimi v ustreznih posebnih programih in delovnih programih.

Poleg obveščanja, določenega v Uredbi (ES, Euratom) št. 2342/2002, Komisija objavi razpise za zbiranje predlogov na spletni strani Evropske komisije za okvirni program, prek posebnih informacijskih kanalov ter pri nacionalnih točkah za stike, ki jih vzpostavijo države članice in pridružene države.

2.   Komisija v razpisih za zbiranje predlogov po potrebi navede, da udeležencem ni treba skleniti konzorcijske pogodbe.

3.   V razpisih za zbiranje predlogov morajo biti jasno opredeljeni cilji, da se prepreči nepotreben odziv vlagateljev.

Člen 13

Izjeme

Komisija ne objavi razpisa za zbiranje predlogov za:

(a)

usklajevalne in podporne ukrepe, ki jih morajo izvajati pravni subjekti, opredeljeni v posebnih programih ali v delovnih programih, če posebni program dovoljuje opredelitev upravičencev v delovnih programih, v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002;

(b)

usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup blaga ali storitev po pravilih za postopke javnih naročil iz Finančne uredbe;

(c)

usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z imenovanjem neodvisnih strokovnjakov;

(d)

druge ukrepe, kadar tako določa Finančna uredba ali Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002.

Pododdelek 2

Ocenjevanje in izbira predlogov ter dodelitev donacij

Člen 14

Ocenjevanje, izbira in dodelitev

1.   Komisija na podlagi načel za ocenjevanje ter meril za izbiro in dodelitev oceni vse predloge, oddane v okviru razpisa za zbiranje predlogov.

Merila so merila odličnosti, učinka in izvajanja. V okviru teh pogojev se v delovnem programu nadalje določijo merila za ocenjevanje in izbiro, poleg tega se lahko dodajo dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti ali določijo nadaljnje podrobnosti za uporabo meril.

2.   Predlog, ki je v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli ali ne izpolnjuje pogojev, določenih v posebnem programu, delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov, se ne izbere. Takšen predlog se lahko kadar koli izključi iz postopkov ocenjevanja, izbire in dodelitve.

3.   Predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja. Odločitve o financiranju se sprejmejo na podlagi navedene razvrstitve.

Člen 15

Postopek predložitve, ocenjevanja, izbire in dodelitve

1.   Kadar je v razpisu za zbiranje predlogov določen dvostopenjski postopek ocenjevanja, se pri nadaljnjem ocenjevanju upoštevajo le predlogi, ki so bili na podlagi ocene izpolnjevanja omejenega sklopa meril sprejeti na prvi stopnji.

2.   Kadar razpis za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek predložitve, se predložitev popolnega predloga na drugi stopnji zahteva samo od tistih vlagateljev, katerih predlogi so bili sprejeti v okviru ocenjevanja na prvi stopnji.

Vsi vlagatelji so nemudoma obveščeni o rezultatih ocenjevanja na prvi stopnji.

3.   Komisija sprejme in objavi pravila, ki urejajo postopek predložitve predlogov, ter s tem povezane postopke ocenjevanja, izbire in dodelitve ter objavi navodila za vlagatelje in smernice za ocenjevalce. Določi zlasti podrobna pravila za dvostopenjski postopek predložitve (vključno s pravili glede obsega in vrste predlogov na prvi stopnji ter popolnih predlogov na drugi stopnji) in pravila za dvostopenjski postopek ocenjevanja.

Komisija priskrbi informacije in določi pritožbene postopke za vlagatelje.

4.   Pri okvirnem programu se bodo uporabljala pravila za zagotovitev doslednega preverjanja obstoja in pravnega statusa kot tudi poslovne in finančne sposobnosti udeležencev posrednih ukrepov, ki dobivajo podporo v obliki donacij v okviru sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) ter sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011), sprejeta s Sklepom Komisije C(2007) 2466 z dne 13. junija 2007.

Komisija takšno preverjanje ponovi le, če se je spremenil položaj zadevnega udeleženca.

Člen 16

Imenovanje neodvisnih strokovnjakov

1.   Komisija imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri ocenjevanju predlogov.

Za usklajevalne in podporne ukrepe iz člena 13 se neodvisni strokovnjaki imenujejo samo, če Komisija presodi, da je to potrebno.

2.   Neodvisni strokovnjaki so izbrani na podlagi usposobljenosti in znanja, ki ustrezata nalogam, ki so jim dodeljene. Če morajo neodvisni strokovnjaki obdelovati tajne podatke, morajo biti pred imenovanjem ustrezno varnostno preverjeni.

Neodvisni strokovnjaki se določijo in izberejo na podlagi razpisov za posameznike in na podlagi razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so nacionalne raziskovalne agencije, raziskovalne ustanove ali podjetja, zaradi sestave seznama ustreznih kandidatov.

Komisija lahko, če se ji zdi primerno, izbere katerega koli posameznika, ki je ustrezno usposobljen in ni na seznamu.

Sprejmejo se ustrezni ukrepi za zagotovitev ustrezne zastopanosti obeh spolov pri imenovanju skupin neodvisnih strokovnjakov.

3.   Komisija pri imenovanju neodvisnega strokovnjaka sprejme vse potrebne ukrepe in se prepriča, da strokovnjak ni v navzkrižju interesov v zvezi z zadevo, glede katere se od njega zahteva mnenje.

4.   Komisija podpiše obvestilo o imenovanju med Skupnostjo in vsakim neodvisnim strokovnjakom na podlagi vzorca obvestila o imenovanju, sprejetega s Sklepom Komisije C(2008) 4617 z dne 21. avgusta 2008.

5.   Komisija enkrat na leto v vseh ustreznih sredstvih obveščanja objavi seznam neodvisnih strokovnjakov, ki so ji pomagali pri okvirnem programu in posameznem posebnem programu.

Pododdelek 3

Izvajanje in sporazumi o donaciji

Člen 17

Splošno

1.   Udeleženci izvedejo posredni ukrep ter v ta namen sprejmejo vse potrebne in razumne ukrepe. Udeleženci, ki sodelujejo pri istem posrednem ukrepu, delo opravljajo solidarno do Skupnosti.

2.   Komisija na podlagi vzorca iz člena 18 in ob upoštevanju značilnosti zadevne sheme financiranja sestavi sporazum o donaciji med Skupnostjo in udeleženci.

3.   Udeleženci ne prevzamejo nobenih obveznosti, ki niso v skladu s sporazumom o donaciji.

4.   Če kateri izmed udeležencev ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem posrednega ukrepa, ostali udeleženci izpolnijo svoje obveznosti v skladu s sporazumom o donaciji brez kakršnega koli dodatnega prispevka Skupnosti, razen če jih Komisija izrecno ne razbremeni te obveznosti.

5.   Če izvedba ukrepa ni več mogoča ali ga udeleženci ne izvedejo, Komisija preneha izvajati ukrep.

6.   Udeleženci zagotovijo, da je Komisija obveščena o vsakem dogodku, ki bi lahko vplival na izvajanje posrednega ukrepa ali na interese Skupnosti.

7.   Če tako določa sporazum o donaciji, lahko udeleženci v posrednem ukrepu za določene elemente dela sklenejo podizvajalske pogodbe s tretjimi strankami.

8.   Komisija določi pritožbene postopke za udeležence.

Člen 18

Splošne določbe sporazuma o donaciji

1.   Vzorčni sporazum o donaciji, ki je bil sprejet s Sklepom Komisije C(2007) 1509 z dne 10. aprila 2007 za sedmi okvirni program (2007–2011), se bo uporabljal pri okvirnem programu.

Sporazum o donaciji določa pravice in obveznosti udeležencev do Skupnosti v skladu s Sklepom 2006/970/Euratom, to uredbo, Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 ter v skladu s splošnimi načeli prava Unije.

Prav tako v skladu z enakimi pogoji določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki postanejo udeleženci, ko se posredni ukrep že izvaja.

2.   Kadar je ustrezno, sporazum o donaciji določa, kateri del finančnega prispevka Skupnosti temelji na povračilu upravičenih stroškov in kateri del temelji na pavšalnih stopnjah (vključno s stroški na enoto) ali na pavšalnih zneskih.

3.   Sporazum o donaciji določa spremembe v sestavi konzorcija, pri katerih se zahteva predhodna objava odprtega razpisa.

4.   Sporazum o donaciji zahteva, da se Komisiji predložijo redna poročila o napredku pri izvajanju zadevnega posrednega ukrepa.

5.   Kadar je ustrezno, sporazum o donaciji določa, da mora biti Komisija vnaprej obveščena o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva novega znanja na tretjo stranko.

6.   Če sporazum o donaciji od udeležencev zahteva, da izvedejo dejavnosti, od katerih imajo koristi tretje stranke, udeleženci s tem seznanijo širšo javnost ter pregledno, pošteno in nepristransko opredelijo, ocenijo ter izberejo tretje stranke. Če delovni program tako določa, se v sporazumu o donaciji določijo merila za izbiro takih tretjih strank. Komisija si pridržuje pravico, da ugovarja izbiri tretjih strank.

7.   Komisija ta vzorčni sporazum o donaciji pripravi v tesnem sodelovanju z državami članicami. Če se izkaže, da je potrebna bistvena sprememba vzorčnega sporazuma o donaciji, ga Komisija ustrezno spremeni, pri tem pa tesno sodeluje z državami članicami.

8.   Vzorčni sporazum o donaciji odraža splošna načela, določena v Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev. Po potrebi obravnava sinergijo z izobraževanjem na vseh stopnjah, pripravljenost in sposobnost za pospeševanje dialoga ter razprav o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s splošno javnostjo izven raziskovalne skupnosti, dejavnosti za povečanje udeležbe in vloge žensk v raziskavah ter dejavnosti, ki obravnavajo družbeno-ekonomske vidike raziskav.

9.   Vzorčni sporazum o donaciji predvideva kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvajajo Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga ta pooblasti, in Računsko sodišče.

10.   V sporazumu o donaciji so določeni roki, v okviru katerih udeleženci oddajajo različna obvestila iz te uredbe.

Člen 19

Določbe o pravicah dostopa, uporabi in razširjanju

1.   Sporazum o donaciji določa pravice in obveznosti udeležencev glede pravic dostopa, uporabe in razširjanja, če teh pravic in obveznosti ne določa že ta uredba.

V ta namen je v njem določeno, da je treba Komisiji predložiti načrt za uporabo in razširjanje novega znanja.

2.   Sporazum o donaciji določa pogoje, v skladu s katerimi lahko udeleženci ugovarjajo tehnološki reviziji uporabe in razširjanja novega znanja, ki jo opravljajo določeni pooblaščeni predstavniki Komisije.

Člen 20

Določbe glede prenehanja sporazuma

Sporazum o donaciji določa razloge za delno ali popolno prenehanje sporazuma, zlasti zaradi neskladnosti s to uredbo, neizpolnjevanja ali kršenja določb sporazuma, in tudi posledice, ki jih ima za udeležence kakršno koli neizpolnjevanje določb s strani ostalih udeležencev.

Člen 21

Posebne določbe

1.   Glede posrednih ukrepov v podporo obstoječim raziskovalnim infrastrukturam in, kjer je to ustrezno, novim raziskovalnim infrastrukturam sporazum o donaciji vsebuje posebne določbe o zaupnosti, objavljanju in pravicah dostopa ter obveznostih, ki bi lahko vplivale na uporabnike infrastrukture.

2.   Glede posrednih ukrepov v podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev sporazum o donaciji vsebuje posebne določbe o zaupnosti, pravicah dostopa in obveznostih v zvezi z raziskovalci, ki imajo koristi od ukrepa.

3.   Zaradi varovanja obrambnih interesov držav članic v smislu člena 24 Pogodbe sporazum o donaciji po potrebi vsebuje posebne določbe o zaupnosti, določanju tajnosti podatkov, pravicah dostopa, prenosu lastništva novega znanja in njegovi uporabi.

Člen 22

Podpis in pristop

Sporazum o donaciji začne veljati, ko ga podpišeta koordinator in Komisija.

Uporablja se za vsakega udeleženca, ki je uradno pristopil k sporazumu.

Pododdelek 4

Konzorciji

Člen 23

Konzorcijske pogodbe

1.   Če ni drugače navedeno v razpisu za zbiranje predlogov, vsi udeleženci v posrednem ukrepu sklenejo pogodbo (v nadaljnjem besedilu: „konzorcijska pogodba“), ki med drugim ureja naslednje:

(a)

notranjo organizacijo konzorcija;

(b)

razdelitev finančnega prispevka Skupnosti;

(c)

pravila, ki dopolnjujejo pravila iz poglavja III ter s tem povezane določbe v sporazumu o donaciji;

(d)

reševanje notranjih sporov, vključno s primeri zlorabe pooblastil;

(e)

ureditve glede odgovornosti, plačila odškodnin in zaupnosti med udeleženci.

2.   Komisija določi in objavi smernice za glavna vprašanja, ki jih lahko v svojih konzorcijskih pogodbah obravnavajo udeleženci.

Člen 24

Koordinator

1.   Pravni subjekti, ki želijo sodelovati v posrednem ukrepu, imenujejo enega izmed članov, da deluje kot koordinator in opravlja naslednje naloge v skladu s to uredbo, Finančno uredbo, Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 in sporazumom o donaciji:

(a)

spremljanje izpolnjevanja obveznosti udeležencev v posrednem ukrepu;

(b)

preverjanje, ali pravni subjekti iz sporazuma o donaciji zaključijo potrebne formalnosti za pristop k sporazumu;

(c)

prejemanje finančnega prispevka Skupnosti in njegovo razdeljevanje v skladu s konzorcijsko pogodbo in sporazumom o donaciji;

(d)

vodenje evidence in hranjenje finančnih poročil, pomembnih za finančni prispevek Skupnosti, ter obveščanje Komisije o njegovi razdelitvi v skladu s členom 23(1)(b) in členom 35;

(e)

delovanje v vlogi posrednika za učinkovito in korektno komunikacijo med udeleženci ter redno poročanje udeležencem in Komisiji o napredovanju projekta.

2.   Koordinator je določen v sporazumu o donaciji.

Za imenovanje novega koordinatorja je potrebna pisna privolitev Komisije.

Člen 25

Spremembe v konzorciju

1.   Udeleženci v posrednem ukrepu se lahko v skladu z določbami, ki so bile v ta namen sprejete v konzorcijski pogodbi, dogovorijo, da vključijo novega udeleženca ali izločijo obstoječega.

2.   Vsak pravni subjekt, ki se pridruži že izvajanemu ukrepu, pristopi k sporazumu o donaciji.

3.   Če tako določa sporazum o donaciji, konzorcij v posebnih primerih objavi odprt razpis in nanj opozori širšo javnost s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur, ter prek nacionalnih točk za stike, ki jih za razširjanje informacij in podporo vzpostavijo države članice in pridružene države.

Konzorcij oceni ponudbe ob upoštevanju meril, ki so veljala za prvotni ukrep, in s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki jih je imenoval, v skladu z načeli iz členov 14 in 16.

4.   Konzorcij o vsaki predlagani spremembi v svoji sestavi obvesti Komisijo, ki lahko ugovarja v 45 dneh po obvestilu.

Za spremembe v sestavi konzorcija, povezane s predlogi za druge spremembe sporazuma o donaciji, ki niso neposredno povezane s spremembo v sestavi, se zahteva pisna odobritev Komisije.

Pododdelek 5

Spremljanje in ocenjevanje programov in posrednih ukrepov ter sporočanje informacij

Člen 26

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Komisija spremlja izvajanje posrednih ukrepov na podlagi rednih poročil o napredku, ki se predložijo v skladu z vzorčnim sporazumom o donaciji iz člena 18.

Komisija zlasti spremlja izvajanje načrta za uporabo in razširjanje novega znanja, ki se predloži v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1).

V ta namen lahko Komisiji pomagajo neodvisni strokovnjaki, imenovani v skladu s členom 16.

2.   Komisija vzpostavi in vzdržuje informacijski sistem, ki omogoča učinkovito in usklajeno spremljanje iz odstavka 1 skozi celotni okvirni program.

V skladu s členom 3 Komisija objavi informacije o financiranih projektih v vseh ustreznih sredstvih obveščanja.

3.   Spremljanje in ocenjevanje iz člena 6 Sklepa 2012/93/Euratom vključuje vidike, povezane z izvajanjem te uredbe, in obravnava vpliv sprememb v ureditvi izračuna stroškov na proračun v primerjavi s sedmim okvirnim programom Skupnosti ter posledice tega za upravno obremenitev udeležencev.

4.   Komisija v skladu s členom 16 imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri zahtevanem ocenjevanju v sklopu okvirnega programa in njegovih posebnih programov ter po potrebi za ocenjevanje prejšnjih okvirnih programov.

5.   Poleg tega lahko Komisija v skladu s členom 16 ustanovi skupine neodvisnih strokovnjakov, da svetujejo glede oblikovanja in izvajanja raziskovalne politike Skupnosti.

Člen 27

Informacije, ki jih je treba dati na voljo

1.   Komisija v skladu s členom 3 državi članici ali pridruženi državi na zahtevo zagotovi vse uporabne informacije, ki jih ima glede novega znanja, pridobljenega v okviru dela, ki se izvaja v zvezi s posrednim ukrepom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

zadevne informacije so v javnem interesu;

(b)

udeleženci niso zagotovili upravičenih in zadostnih razlogov za zadržanje zadevnih informacij.

2.   Pod nobenim pogojem pa zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 1 ne pomeni, da se na prejemnika prenesejo kakršne koli pravice ali obveznosti Komisije ali udeležencev.

Prejemnik ravna s takimi informacijami kot z zaupnimi informacijami, razen če jih ne objavijo ali zagotovijo udeleženci ali razen če niso bile sporočene Komisiji brez omejitev glede njihove zaupnosti.

ODDELEK 3

Finančni prispevek skupnosti

Pododdelek 1

Upravičenost do financiranja in oblike donacij

Člen 28

Upravičenost do financiranja

1.   Finančni prispevek Skupnosti lahko prejmejo naslednji pravni subjekti, ki sodelujejo v posrednem ukrepu:

(a)

vsak pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici ali pridruženi državi ali je bil ustanovljen v skladu s pravom Unije;

(b)

vsaka mednarodna evropska interesna organizacija.

2.   Finančni prispevek Skupnosti se lahko odobri za sodelujoče mednarodne organizacije, ki niso mednarodne evropske interesne organizacije, ali za pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:

(a)

če je tako določeno v posebnem programu ali ustreznem delovnem programu;

(b)

prispevek je bistven za izvedbo posrednega ukrepa;

(c)

prispevek je določen v dvostranskem znanstvenem in tehnološkem sporazumu med Skupnostjo in državo, v kateri je sedež pravnega subjekta, ali v drugem dogovoru med njima.

Člen 29

Oblike donacij

Finančni prispevek Skupnosti za donacije iz Priloge II k Sklepu 2012/93/Euratom temelji na celotnem ali delnem povračilu upravičenih stroškov.

Finančni prispevek Skupnosti pa ima lahko tudi obliko pavšalnega financiranja, vključno s stroški na enoto, ali pavšalnih zneskov oziroma lahko povračilo upravičenih stroškov kombinira s pavšalnim financiranjem in pavšalnimi zneski. Finančni prispevek Skupnosti je lahko tudi v obliki štipendij ali nagrad.

V delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov se določijo oblike donacij za zadevne ukrepe.

Člen 30

Povračilo upravičenih stroškov

1.   Posredne ukrepe, ki se financirajo z donacijami, sofinancirajo udeleženci.

Finančni prispevek Skupnosti za povračilo upravičenih stroškov ne sme prinašati dobička.

2.   Prejemki se pri plačilu donacij upoštevajo po koncu izvajanja ukrepa.

3.   Stroški, nastali pri izvajanju posrednega ukrepa, se štejejo za upravičene, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

morajo dejansko nastati;

(b)

nastati so morali med trajanjem ukrepa, razen stroškov za pripravo finančnih poročil, če je tako določeno v sporazumu o donaciji;

(c)

morali so biti določeni v skladu z običajnimi računovodskimi in upravljavskimi načeli in praksami posameznega udeleženca ter uporabljeni izključno zaradi doseganja ciljev posrednega ukrepa in pričakovanih rezultatov na način, ki je skladen z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

(d)

zabeleženi morajo biti v zaključnih računih udeleženca ter v primeru prispevkov tretjih strank v zaključnih računih teh tretjih strank;

(e)

izključevati morajo neupravičene stroške, zlasti določljive posredne davke, vključno z davkom na dodano vrednost, dajatve, dolgovane obresti, rezervacije za morebitne prihodnje izgube ali bremenitve, tečajne izgube, stroške v zvezi z donosom od kapitala, stroške, ki so bili napovedani, so nastali ali bili povrnjeni za drug projekt Unije, stroške dolgov in dolžniške obveznosti, prekomerne ali nepremišljene izdatke ter katere koli druge stroške, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (a) do (d).

Za namene iz točke (a) prvega pododstavka se lahko uporabijo povprečni stroški za osebje, če so v skladu z upravljavskimi načeli in računovodsko prakso udeleženca in se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov.

4.   Medtem ko se pri izračunu finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo stroški celotnega posrednega ukrepa, povračilo temelji na stroških, ki jih prijavi posamezni udeleženec.

Člen 31

Neposredni in posredni upravičeni stroški

1.   Upravičeni stroški so sestavljeni iz stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati ukrepu (v nadaljnjem besedilu: neposredni upravičeni stroški) in, kjer je ustrezno, iz stroškov, ki jih ni mogoče neposredno pripisati ukrepu, vendar so nastali v neposredni povezavi z neposrednimi upravičenimi stroški, pripisanimi ukrepu (v nadaljnjem besedilu: posredni upravičeni stroški).

2.   Povračilo stroškov udeležencem temelji na njihovih upravičenih neposrednih in posrednih stroških.

V skladu s členom 30(3)(c) lahko udeleženec uporabi poenostavljeno metodo izračuna svojih posrednih upravičenih stroškov na ravni pravne osebe, če je ta metoda v skladu z njegovimi običajnimi računovodskimi in upravljavskimi načeli in praksami. Načela, ki jih je v tej zvezi treba upoštevati, se določijo v vzorčnem sporazumu o donaciji.

3.   Sporazum o donaciji lahko določa, da se povračilo posrednih upravičenih stroškov omeji na maksimalni odstotek neposrednih upravičenih stroškov, pri čemer se izključijo neposredni upravičeni stroški za sklepanje pogodb s podizvajalci; to velja zlasti za usklajevalne in podporne ukrepe ter, kjer je ustrezno, za ukrepe za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko udeleženec za kritje posrednih upravičenih stroškov izbere pavšalno stopnjo svojih skupnih neposrednih upravičenih stroškov, pri čemer izključi svoje neposredne upravičene stroške za sklepanje pogodb s podizvajalci ali za povračilo stroškov tretjim strankam.

Komisija določi ustrezne pavšalne stopnje na podlagi čim bolj točnega približka zadevnih dejanskih posrednih stroškov v skladu s Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002.

5.   Neprofitne javne organizacije, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije ter mala in srednje velika podjetja, ki ne morejo z gotovostjo določiti svojih dejanskih posrednih stroškov za zadevni ukrep, lahko pri udeležbi v shemah financiranja, ki vključujejo raziskovalne in tehnološkorazvojne dejavnosti ter predstavitvene dejavnosti iz člena 32, izberejo pavšalno stopnjo, ki je enaka 60 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov.

6.   Vse pavšalne stopnje se določijo v vzorčnem sporazumu o donaciji.

Člen 32

Zgornje meje financiranja

1.   Finančni prispevek Skupnosti za raziskovalne in tehnološkorazvojne dejavnosti lahko krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

Za javne neprofitne organizacije, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije ter mala in srednje velika podjetja pa lahko krije največ 75 % skupnih upravičenih stroškov.

2.   Finančni prispevek Skupnosti za predstavitvene dejavnosti lahko krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

3.   Finančni prispevek Skupnosti za dejavnosti v okviru usklajevalnih in podpornih ukrepov ter ukrepov za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev lahko krije največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

4.   Za dejavnosti upravljanja, vključno s potrdili o finančnih izkazih, in druge dejavnosti, ki niso zajete v odstavkih 1, 2 in 3, lahko finančni prispevek Skupnosti krije največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

Druge dejavnosti iz prvega pododstavka med drugim vključujejo usposabljanje pri ukrepih, ki niso zajeti v shemi financiranja za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev, ter usklajevanje, mreženje in razširjanje.

5.   Za namene odstavkov 1 do 4 se za določitev finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo upravičeni stroški in prejemki.

6.   Odstavki 1 do 5 se po potrebi uporabljajo za posredne ukrepe, pri katerih se financiranje s pavšalnimi stopnjami ali pavšalnimi zneski uporablja za celoten posredni ukrep.

Člen 33

Poročanje in revizija upravičenih stroškov

1.   Komisiji se v skladu s Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 predložijo redna poročila o upravičenih stroških, finančnih obrestih na predfinanciranje in prejemkih v zvezi z zadevnim posrednim ukrepom, po potrebi pa tudi potrdilo o finančnih izkazih.

O kakršnem koli sofinanciranju zadevnih ukrepov je treba poročati, po potrebi pa ga je treba potrditi ob zaključku ukrepa.

2.   Ne glede na Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 je potrdilo o finančnih izkazih obvezno samo, če je skupni znesek vmesnih plačil in plačila preostanka udeležencu za posredni ukrep enak ali višji od 375 000 EUR.

Za posredne ukrepe, ki trajajo dve leti ali manj, se od udeleženca ob koncu projekta zahteva zgolj eno potrdilo o finančnih izkazih.

Pri posrednih ukrepih, ki se v celoti povrnejo s pavšalnimi zneski ali pavšalnimi stopnjami, niso potrebna potrdila o finančnih izkazih.

3.   Za javne organizacije, raziskovalne organizacije ter srednješolske in visokošolske ustanove lahko potrdilo o finančnih izkazih iz odstavka 1 izda pristojni javni uradnik.

Člen 34

Mreže odličnosti

1.   V delovnem programu se določijo oblike donacij za mreže odličnosti.

2.   Če se finančni prispevek Skupnosti za mreže odličnosti izplača v obliki pavšalnega zneska, se izračuna glede na število raziskovalcev, vključenih v mrežo odličnosti, in glede na trajanje ukrepa. Vrednost enote za pavšalne zneske je 23 500 EUR na leto in na raziskovalca.

Komisija prilagodi navedeni znesek v skladu s Finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002.

3.   V delovnem programu je določeno maksimalno število udeležencev in po potrebi maksimalno število raziskovalcev, ki se lahko uporabi kot podlaga za izračun maksimalnega pavšalnega zneska. Po potrebi lahko sodeluje več udeležencev, kot je maksimalno število udeležencev, na podlagi katerega se določi finančni prispevek.

4.   Izplačilo finančnega prispevka se izvede s periodičnim sproščanjem sredstev.

Ta periodična sproščanja sredstev se opravijo v skladu z oceno postopnega izvajanja skupnega programa dejavnosti z meritvijo povezovanja raziskovalnih virov in zmogljivosti, ki temelji na podlagi kazalnikov učinkovitosti, o katerih je bil sklenjen dogovor s konzorcijem in so določeni v sporazumu o donaciji.

Pododdelek 2

Plačilo, razdelitev in izterjava sredstev ter zavarovanje

Člen 35

Plačilo in razdelitev sredstev

1.   Finančni prispevek Skupnosti se udeležencem izplača prek koordinatorja brez nepotrebnih zamud.

2.   Koordinator vodi evidenco, tako da je vedno mogoče določiti, kolikšen del sredstev Skupnosti je bil dodeljen posameznemu udeležencu.

Koordinator zadevno informacijo sporoči Komisiji na njeno zahtevo.

Člen 36

Izterjava

Komisija lahko v skladu s Finančno uredbo sprejme sklep o izterjavi.

Člen 37

Mehanizem za preprečevanje tveganja

1.   Finančna odgovornost vsakega udeleženca je omejena na njegove dolgove v skladu z odstavki 2 do 5.

2.   Da bi obvladovali tveganje, povezano z nevračilom sredstev, dolgovanih Skupnosti, je Komisija vzpostavila in upravlja „jamstveni sklad za udeležence“ (v nadaljnjem besedilu: sklad) v skladu s Prilogo.

Finančne obresti, ki se naberejo v skladu, se dodajo skladu in služijo izključno za namene iz točke 3 Priloge in brez poseganja v točko 4 Priloge.

3.   Znesek, ki ga udeleženec v posrednem ukrepu prispeva v sklad v obliki donacije, znaša največ 5 % finančnega prispevka Skupnosti, ki je dolgovan udeležencu. Ob koncu ukrepa se znesek, ki se je prispeval v sklad, vrne udeležencu prek koordinatorja in v skladu z odstavkom 4.

4.   Če obresti, ki se naberejo v skladu, ne zadostujejo za kritje zneskov, dolgovanih Skupnosti, lahko Komisija od zneska, ki se vrne udeležencu, odšteje največ 1 % finančnega prispevka, ki mu ga je izplačala Skupnost.

5.   Odtegljaj iz odstavka 4 se ne uporablja za javne organizacije in pravne subjekte, za katerih udeležbo v posrednem ukrepu jamči država članica ali pridružena država, ter srednješolske in visokošolske ustanove.

6.   Komisija predhodno preveri le finančno sposobnost koordinatorjev in tistih udeležencev, ki niso našteti v odstavku 5 ter prosijo za finančni prispevek Skupnosti k posrednemu ukrepu v višini nad 500 000 EUR; to ne velja v izrednih razmerah, ko na podlagi razpoložljivih informacij obstajajo utemeljeni razlogi za dvom v finančno sposobnost teh udeležencev.

7.   V okviru Finančne uredbe se šteje, da jamstveni sklad za udeležence predstavlja zadostno jamstvo. Od udeležencev se ne sme zahtevati niti se jim ne sme naložiti dodatnih jamstev ali poroštev.

POGLAVJE III

RAZŠIRJANJE IN UPORABA TER PRAVICE DOSTOPA

ODDELEK 1

Novo znanje

Člen 38

Posebna pravila za raziskave fuzijske energije

Pravila iz tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v posebna pravila za dejavnosti v okviru tematskega področja „raziskave fuzijske energije“ iz poglavja IV.

Pododdelek 1

Lastništvo

Člen 39

Lastništvo novega znanja

1.   Novo znanje, ki izhaja iz dela, izvedenega v okviru posrednih ukrepov, ki niso zajeti v odstavku 3, je last udeleženca, ki izvaja delo, iz katerega izhaja to novo znanje.

2.   Če lahko zaposleni ali drugo osebje, ki dela za udeleženca, uveljavljajo pravice do novega znanja, udeleženec zagotovi, da se te pravice lahko uresničujejo na način, ki je skladen z njegovimi obveznostmi iz sporazuma o donaciji.

3.   Novo znanje je last Skupnosti v naslednjih primerih:

(a)

če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup blaga ali opravljanje storitev, za katere veljajo pravila za postopke javnih naročil, določena v Finančni uredbi;

(b)

če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z neodvisnimi strokovnjaki.

Člen 40

Skupno lastništvo novega znanja

1.   Kadar je več udeležencev skupaj izvajalo delo, iz katerega izhaja novo znanje, in kadar njihov ustrezni delež dela ne more biti določen, je takšno novo znanje njihova skupna last.

Udeleženci sklenejo sporazum o dodelitvi in pogojih izvajanja tega skupnega lastništva v skladu s pogoji sporazuma o donaciji.

2.   Če sporazum o skupnem lastništvu še ni bil sklenjen, ima vsak od skupnih lastnikov pravico podeliti neizključne licence tretjim strankam, brez pravice do podlicenciranja, v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

ostale skupne lastnike je treba o tem predhodno obvestiti;

(b)

ostalim skupnim lastnikom je treba zagotoviti pravično in razumno nadomestilo.

3.   Komisija na zahtevo zagotovi smernice o možnih vidikih, ki se vključijo v sporazum o skupnem lastništvu.

Člen 41

Prenos novega znanja

1.   Lastnik novega znanja lahko to prenese na kateri koli pravni subjekt ob upoštevanju odstavkov 2 do 5 tega člena in člena 42.

2.   Kadar udeleženec prenese lastništvo novega znanja na prejemnika, prenese s tem tudi svoje obveznosti glede tega novega znanja, vključno z obveznostjo njihovega prenosa na vse nadaljnje prejemnike, ob upoštevanju sporazuma o donaciji.

3.   Če se od udeleženca zahteva, da prenese pravice dostopa, o tem ob upoštevanju obveznosti glede zaupnosti vnaprej obvesti druge udeležence v istem ukrepu in jim hkrati zagotovi zadostne informacije o novem lastniku novega znanja ter jim tako omogoči, da izvajajo svoje pravice dostopa v skladu s sporazumom o donaciji.

Ostali udeleženci pa se lahko s pisnim sporazumom odpovejo svoji pravici do individualnega predhodnega obvestila, če gre za prenos lastništva z enega udeleženca na natančno določeno tretjo stranko.

4.   Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 3 lahko kateri koli izmed ostalih udeležencev ugovarja kakršnemu koli prenosu lastništva z obrazložitvijo, da bi tak prenos negativno vplival na njegove pravice dostopa.

Če kateri izmed ostalih udeležencev dokaže, da bi nameravani prenos negativno vplival na njegove pravice, se ta ne more izvršiti, dokler ni dosežen dogovor med zadevnimi udeleženci.

5.   Sporazum o donaciji lahko po potrebi določa, da mora biti Komisija vnaprej obveščena o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva ali nameravani podelitvi licence tretji stranki s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena okvirnemu programu.

Člen 42

Ohranitev evropske konkurenčnosti, varovanje obrambnega interesa držav članic in etičnih načel

Komisija lahko ugovarja prenosu lastništva novega znanja ali podelitvi licence glede tega znanja tretjim strankam s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena okvirnemu programu, če meni, da to ni v interesu krepitve konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ni združljivo z obrambnimi interesi držav članic v smislu člena 24 Pogodbe ali ni v skladu z etičnimi načeli.

V teh primerih se prenos lastništva ali podelitev licence ne more izvršiti, če Komisija ni prepričana, da so sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi.

Pododdelek 2

Zaščita, objava, razširjanje in uporaba

Člen 43

Zaščita novega znanja

Kadar se novo znanje lahko uporabi v industrijske ali komercialne namene, njegov lastnik poskrbi za njegovo ustrezno in učinkovito zaščito, pri čemer upošteva svoje legitimne interese in legitimne interese, zlasti komercialne, ostalih udeležencev v zadevnem posrednem ukrepu.

Kadar se udeleženec, ki ni lastnik novega znanja, sklicuje na svoje legitimne interese, mora vedno dokazati, da bi utrpel nesorazmerno veliko škodo.

Kadar se novo znanje lahko uporabi v industrijske ali komercialne namene in ga njegov lastnik ne zaščiti in ga skupaj s pripadajočimi obveznostmi ne prenese na drugega udeleženca, na pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali na katero koli tretjo stranko s sedežem v državi članici ali pridruženi državi v skladu s členom 41, se ne smejo odvijati nobene dejavnosti razširjanja znanja, dokler se o tem ne obvesti Komisija.

V takšnih primerih lahko Komisija s soglasjem zadevnega udeleženca prevzame lastništvo nad tem novim znanjem ter sprejme ukrepe za njegovo ustrezno in učinkovito zaščito. Zadevni udeleženec lahko temu nasprotuje le, če dokaže, da bi njegovi legitimni interesi utrpeli nesorazmerno veliko škodo.

Člen 44

Izjava glede finančnega prispevka Skupnosti

Vse objave in patentne prijave, ki jih vloži udeleženec ali so vložene v njegovem imenu, ali katero koli drugo razširjanje informacij, povezanih z novim znanjem, vključujejo izjavo, da je bilo novo znanje pridobljeno s pomočjo finančne podpore Skupnosti; za namen izjave so dopustna tudi vizualna sredstva.

Besedilo take izjave se določi v sporazumu o donaciji.

Člen 45

Uporaba in razširjanje

1.   Udeleženci uporabljajo novo znanje, ki ga imajo v lasti, oziroma zagotovijo, da se to uporablja.

2.   Vsak udeleženec zagotovi, da se novo znanje, ki ga ima v lasti, razširja kar se da hitro. Če tega ne zagotovi, lahko to novo znanje v skladu s členom 12 Pogodbe razširja Komisija.

V sporazumu o donaciji so lahko glede tega določeni roki.

3.   Dejavnosti razširjanja so v skladu z varstvom pravic intelektualne lastnine, obveznostmi glede zaupnosti in legitimnimi interesi lastnika novega znanja ter obrambnimi interesi držav članic v smislu člena 24 Pogodbe.

4.   Ostali zadevni udeleženci so obveščeni, preden se začne izvajati dejavnost razširjanja.

Po uradnem obvestilu lahko vsak od teh udeležencev ugovarja, če meni, da bi njegovi legitimni interesi v zvezi z njegovim novim ali že obstoječim znanjem utrpeli nesorazmerno veliko škodo. V takih primerih dejavnost razširjanja ni mogoča, razen če se ne sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov.

ODDELEK 2

Pravice dostopa do že obstoječega znanja in novega znanja

Člen 46

Upoštevano že obstoječe znanje

Udeleženci lahko v pisnem sporazumu opredelijo že obstoječe znanje, potrebno za namene posrednega ukrepa, in po potrebi izločijo določeno že obstoječe znanje.

Člen 47

Načela

1.   Vsi zahtevki za pravice dostopa se vložijo pisno.

2.   Pravice dostopa ne podeljujejo pravice do podeljevanja podlicenc, razen če tega ne dovoli lastnik novega ali že obstoječega znanja.

3.   Podeljevanje izključnih licenc za novo ali že obstoječe znanje je možno s pisno privolitvijo vseh ostalih udeležencev, da se odpovedujejo svojim pravicam dostopa do tega znanja.

4.   Brez poseganja v odstavek 3 se z vsakim sporazumom, ki udeležencem ali tretjim strankam podeljuje pravice dostopa do novega ali že obstoječega znanja, zagotovi ohranitev morebitnih pravic dostopa za druge udeležence.

5.   Brez poseganja v člena 48 in 49 ter v sporazum o donaciji sredstev se udeleženci istega ukrepa takoj, ko je to mogoče, med seboj obvestijo o omejitvah pri podeljevanju pravic dostopa do že obstoječega znanja ali o drugih omejitvah, ki bi lahko znatno vplivale na podeljevanje pravic dostopa.

6.   Prekinitev sodelovanja udeleženca v posrednem ukrepu v nobenem primeru ne vpliva na njegovo obveznost podeljevanja pravic dostopa ostalim udeležencem istega ukrepa po pogojih, določenih v sporazumu o donaciji.

Člen 48

Pravice dostopa za izvedbo posrednih ukrepov

1.   Pravice dostopa do novega znanja se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa.

Takšne pravice dostopa se podelijo brezplačno.

2.   Pravice dostopa do že obstoječega znanja se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa, pod pogojem, da lahko zadevni udeleženec podeljuje omenjene pravice.

Take pravice dostopa se podelijo brezplačno, razen če se vsi udeleženci pred pristopom k sporazumu o donaciji ne dogovorijo drugače.

Člen 49

Pravice dostopa za uporabo

1.   Udeleženci v istem posrednem ukrepu imajo pravico dostopa do novega znanja, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja.

Po dogovoru se takšne pravice dostopa podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

2.   Udeleženci istega posrednega ukrepa imajo pravico dostopa do že obstoječega znanja, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja, pod pogojem, da lahko zadevni udeleženec podeljuje pravice dostopa.

Po dogovoru se takšne pravice dostopa podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

3.   Tudi pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ima pravico dostopa do novega ali že obstoječega znanja iz odstavkov 1 in 2 pod enakimi pogoji kot udeleženec, kateremu je pridružen, razen če ni v sporazumu o donaciji ali konzorcijski pogodbi določeno drugače.

4.   Zahtevek za pravico dostopa iz odstavkov 1, 2 in 3 je mogoče predložiti v roku enega leta po enem izmed naslednjih dogodkov:

(a)

zaključku posrednega ukrepa;

(b)

prenehanju udeležbe lastnika zadevnega že obstoječega ali novega znanja.

Zadevni udeleženci pa se lahko dogovorijo o drugačnem roku.

POGLAVJE IV

POSEBNA PRAVILA ZA UDELEŽBO V DEJAVNOSTIH V OKVIRU TEMATSKEGA PODROČJA „RAZISKAVE FUZIJSKE ENERGIJE“

Člen 50

Področje uporabe

Pravila, določena v tem poglavju, se uporabljajo za dejavnosti v okviru tematskega področja „raziskave fuzijske energije“, kot je določeno v posebnem programu. V primeru navzkrižja med pravili iz tega poglavja in pravili iz poglavij II in III se uporabljajo pravila iz tega poglavja.

Člen 51

Izvajanje raziskav fuzijske energije

Dejavnosti v okviru tematskega področja „raziskave fuzijske energije“ se lahko izvajajo na podlagi postopkov in pravil za razširjanje in uporabo, določenih v naslednjih okvirih:

(a)

pogodbah o pridružitvi, sklenjenih med Skupnostjo in državami članicami ali pridruženimi tretjimi državami ali pravnimi subjekti v državah članicah ali pridruženih tretjih državah;

(b)

Evropskem sporazumu za razvoj fuzije (EFDA), sklenjenem med Skupnostjo in organizacijami v državah članicah in pridruženih državah ali organizacijami, ki delujejo v imenu držav članic in pridruženih držav;

(c)

Evropskem skupnem podjetju za mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER) na podlagi določb poglavja 5 naslova II Pogodbe;

(d)

mednarodnih sporazumih, ki se nanašajo na sodelovanje s tretjimi državami ali katerim koli pravnim subjektom, ki se lahko ustanovi s takšnim sporazumom, zlasti v Sporazumu ITER in sporazumih o širšem pristopu;

(e)

vseh drugih večstranskih sporazumih, sklenjenih med Skupnostjo in pridruženimi organizacijami, zlasti v Sporazumu o mobilnosti osebja;

(f)

ukrepih na podlagi delitve stroškov za spodbujanje in prispevanje k raziskavam fuzijske energije v sodelovanju z organi v državah članicah ali državah, pridruženih okvirnemu programu, s katerimi ni bila sklenjena pogodba o pridružitvi.

Člen 52

Finančni prispevek Skupnosti

1.   Pogodbe o pridružitvi iz točke (a) člena 51 in ukrepi na podlagi delitve stroškov iz točke (f) člena 51 določajo pravila, ki se nanašajo na finančni prispevek Skupnosti za zadevne dejavnosti.

Letna stopnja finančnega prispevka Skupnosti (osnovna podpora), določena v pogodbah o pridružitvi, ne presega 20 % odhodkov združenj za dejavnosti, določene v njihovih letnih delovnih programih, za celotno trajanje sedmega okvirnega programa Skupnosti (2007–2011), sprejetega s Sklepom Sveta 2006/970/Euratom, in okvirnega programa.

2.   Po posvetovanju s posvetovalnim odborom za fuzijski program iz člena 7 Sklepa 2012/94/Euratom lahko Komisija financira:

(a)

na podlagi pogodbe o pridružitvi po stopnji, ki ne presega 40 %: odhodke za posebne sodelovalne projekte med družabniki, za katere je posvetovalni odbor priporočil, da se prednostno podprejo, in jih je odobrila Komisija; prednostna podpora bo namenjena zlasti ukrepom, pomembnim za ITER/DEMO, razen v primeru projektov, ki jim je bil prednostni status dodeljen že v prejšnjih okvirnih programih;

(b)

ukrepe, ki se izvajajo v okviru Evropskega sporazuma za razvoj fuzije, vključno z javnimi naročili, ali v okviru skupnega podjetja iz točke (c) člena 51;

(c)

ukrepe, ki se izvajajo na podlagi Sporazuma o mobilnosti osebja.

3.   V primeru projektov in ukrepov, za katere se nameni finančni prispevek v skladu s točko (a) ali (b) odstavka 2, imajo vsi pravni subjekti iz točk (a) in (b) člena 51 pravico do sodelovanja v poskusih, ki se opravijo na zadevni opremi.

4.   Finančni prispevek Skupnosti za ukrepe, ki se izvajajo v okviru mednarodnega sporazuma o sodelovanju iz točke (d) člena 51, se določi v skladu s pogoji takšnega sporazuma ali ga določi kateri koli pravni subjekt, ustanovljen s sporazumom. Skupnost lahko svoje sodelovanje in svoj finančni prispevek k takšnemu sporazumu upravlja s pomočjo katerega koli primernega pravnega subjekta.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 53

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2011

Za Svet

Predsednik

M. KOROLEC


(1)  Mnenje z dne 15. novembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje po neobveznem posvetovanju.

(2)  UL C 318, 29.10.2011, str. 127. Mnenje po neobveznem posvetovanju.

(3)  Glej stran 25 tega Uradnega lista.

(4)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(5)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(6)  UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(7)  UL L 400, 30.12.2006, str. 60.

(8)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(9)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(10)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(11)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(12)  UL L 75, 22.3.2005, str. 67.

(13)  Glej stran 33 tega Uradnega lista.


PRILOGA

JAMSTVENI SKLAD ZA UDELEŽENCE

1.

Sklad upravlja Skupnost, ki jo zastopa Komisija, ki v imenu udeležencev deluje kot pooblaščenec pod pogoji, določenimi v vzorčnem sporazumu o donaciji.

Komisija finančno upravljanje sklada zaupa Evropski investicijski banki ali v skladu s členom 13(b) ustrezni finančni ustanovi (v nadaljnjem besedilu: depotna banka). Depotna banka upravlja sklad po navodilih Komisije.

2.

Komisija lahko od prvega predfinanciranja, ki ga nakaže konzorciju, odšteje prispevek udeležencev za sklad in ga v njihovem imenu vplača v sklad.

3.

Če udeleženec Skupnosti dolguje znesek, lahko Komisija brez poseganja v kazni, ki se lahko v skladu s Finančno uredbo naložijo udeležencu, ki ne izpolnjuje obveznosti, stori naslednje:

(a)

odredi depotni banki, naj dolgovani znesek prenese neposredno iz sklada koordinatorju posrednega ukrepa, če ta še poteka in če se ostali udeleženci strinjajo, da ga bodo v skladu s členom 17(4) izvedli z enakimi cilji. Zneski, preneseni iz sklada, se štejejo kot finančni prispevek Skupnosti, ali

(b)

navedeni znesek izterja iz sklada, če se je posredni ukrep prekinil ali že zaključil.

Komisija bo v korist sklada izdala nalog za izterjavo tega zneska od udeleženca. Komisija lahko v ta namen v skladu s Finančno uredbo sprejme sklep o izterjavi.

4.

Zneski, izterjani iz sklada v času okvirnega programa (2012–2013), bodo predstavljali prihodek programa v smislu člena 18(2) Finančne uredbe.

Ko se izvršitev vseh donacij v sklopu okvirnega programa (2012–2013) zaključi, bo Komisija ob upoštevanju sklepov o osmem okvirnem programu izterjala vse neporavnane zneske sklada in jih vključila v proračun Skupnosti.