23.12.2011

Uradni list Evropske unije

L 343/91

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 19. decembra 2011

o določitvi harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pri uporabi Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Odločbe Komisije 2007/74/ES

(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9523)

(2011/877/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (1) in zlasti člena 4(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Direktivo 2004/8/ES je Komisija v Odločbi 2007/74/ES (2) določila harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote, ki so sestavljene iz matrike vrednosti, diferencirane po pomembnih dejavnikih, vključno z letom izdelave in vrstami goriva.

(2)	Komisija harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote pregleda prvič 21. februarja 2011 nato pa vsake štiri leta, da se upošteva tehnični razvoj in spremembe v porazdelitvi energijskih virov.

(3)

Komisija je pregledala harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote, ob upoštevanju podatkov o obratovanju v realnih razmerah, ki so jih predložile države članice. Razvoj najboljše razpoložljive in ekonomsko upravičene tehnologije v pregledanem obdobju 2006–2011 kaže na to, da za harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije razlike za leto izdelave naprave za soproizvodnjo iz Odločbe 2007/74/ES za obrate zgrajene po 1. januarju 2006 ni potrebno obdržati. Vendar bi se morale za naprave soproizvodnje, izdelane leta 2005 in prej, še naprej uporabljati referenčne vrednosti glede na leto izdelave, da bi se upošteval opazovani razvoj najboljše razpoložljive in ekonomsko upravičene tehnologije. Nadalje je pregled na podlagi nedavnih izkušenj in analize potrdil, da je primerno še naprej uporabljati korekcijske faktorje, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere. Tudi v prihodnje bi se morali uporabljati korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, saj na tem področju v zadnjih letih ni bilo sprememb. Poleg tega se korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, ne uporabljajo za lesna goriva in bioplin.

(4)

Po zaključenem pregledu ni nobenih dokazov o izboljšani učinkovitosti ogrevalnih kotlov v zadevnem obdobju, zato harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote ne bi smele biti povezane z letom izdelave. Korekcijski faktorji v zvezi s podnebnimi razmerami niso bili potrebni, saj termodinamika proizvodnje toplote iz goriva ni zelo odvisna od temperature okolja. Poleg tega korekcijski faktorji za toplotne izgube omrežja niso potrebni, saj se toplota vedno uporablja v bližini mesta proizvodnje.

(5)	Potrebni so stabilni pogoji za naložbe v soproizvodnjo in stalno zaupanje vlagateljev. Iz tega vidika je primerno tudi razširiti trenutne harmonizirane referenčne vrednosti za električno energijo in toploto na obdobje 2012–2015.

(6)	Podatki o obratovanju v realnih razmerah ne dokazujejo statistično pomembnih izboljšav trenutnih rezultatov najsodobnejših obratov v obdobju pregleda. Zato bi bilo primerno, da se referenčne vrednosti, določene za obdobje 2006–2011 v Odločbi 2007/74/ES, ohranijo za obdobje 2012–2015.

(7)	Pregled je potrdil veljavnost trenutnih korekcijskih faktorjev, ki se nanašajo na podnebne razmere in za izgube omrežja, do katerih ni prišlo.

(8)	Za pridobivanje toplote je bila potrjena uporaba enotnega sklopa referenčnih vrednosti za celotno obdobje ter neuporaba korekcijskih faktorjev za podnebne razlike in izgube omrežja.

(9)

Ob upoštevanju, da je glavni cilj Direktive 2004/8/ES spodbujanje soproizvodnje z namenom prihranka primarne energije, je treba spodbuditi posodobitev starejših naprav za soproizvodnjo z namenom izboljšanja njihove energetske učinkovitosti. Iz teh razlogov se morajo vrednosti referenčnih izkoristkov za električno energijo, ki se uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, od enajstega leta po letu izdelave naprave povišati.

(10)	Tak pristop je v skladu z zahtevami harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov, ki temeljijo na načelih iz točke (f) Priloge III k Direktivi 2004/8/ES.

(11)	Določiti je treba revidirane harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote. Zato je treba Odločbo 2007/74/ES razveljaviti.

(12)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za soproizvodnjo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Določitev harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov

Harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije in toplote so navedene v Prilogi I oziroma Prilogi II.

Člen 2

Uporaba harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov

1. Države članice uporabijo harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov, navedene v Prilogi I, glede na leto izdelave naprave za soproizvodnjo. Te harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov se uporabljajo deset let od leta izdelave naprave za soproizvodnjo.

2. Od enajstega leta po letu izdelave naprave za soproizvodnjo države članice uporabljajo harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov, ki se na podlagi odstavka 1 uporabljajo za napravo za soproizvodnjo, staro deset let. Te harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov se uporabljajo eno leto.

3. Za namen tega člena pomeni leto izdelave naprave za soproizvodnjo koledarsko leto prve proizvodnje električne energije.

Člen 3

Korekcijski faktorji za harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije

1. Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi III, točka (a), z namenom prilagoditve harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov, navedenih v Prilogi I, povprečnim podnebnim razmeram v posamezni državi članici.

Če na ozemlju države članice uradni meteorološki podatki kažejo razliko v letni temperaturi okolja v vrednosti 5 °C ali več, lahko ta država članica na podlagi obvestila Komisiji za namen prvega pododstavka uporabi več podnebnih območij z uporabo metode, določene v Prilogi III, točka (b).

2. Države članice uporabijo korekcijske faktorje, navedene v Prilogi IV, z namenom prilagoditve harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov, navedenih v Prilogi I, izgubam omrežja, do katerih ni prišlo.

3. Kjer države članice uporabljajo korekcijske faktorje, določene v Prilogi III, pod točko (a), in korekcijske faktorje, določene v Prilogi IV, najprej uporabijo Prilogo III, točko (a), nato pa Prilogo IV.

Člen 4

Posodobitev naprave za soproizvodnjo

Če se obstoječa naprava za soproizvodnjo posodobi in strošek naložbe za posodobitev presega 50 % stroška naložbe v novo primerljivo napravo za soproizvodnjo, se za namen člena 2 koledarsko leto prve proizvodnje električne energije posodobljene naprave za soproizvodnjo šteje kot leto njene izdelave.

Člen 5

Mešanica goriva

Če naprava za soproizvodnjo deluje z več kot eno vrsto goriva, se harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo uporabljajo sorazmerno na tehtano sredino dovedene energije različnih goriv.

Člen 6

Razveljavitev

Odločba 2007/74/ES se razveljavi.

Člen 7

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 19. decembra 2011

Za Komisijo

Günther OETTINGER

Član Komisije

(1) UL L 52, 21.2.2004, str. 50.

(2) UL L 32, 6.2.2007, str. 183.

PRILOGA I

Harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije (iz člena 1)

V spodnji tabeli harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije temeljijo na neto kalorični vrednosti in pogojih standarda ISO (temperatura okolja 15 °C, 1,013 bara, 60 % relativna vlažnost).

	Leto izdelave: Vrsta goriva:	2001 in prej	2002	2003	2004	2005	2006–2011	2012–2015
Trda goriva	Črni premog/koks	42,7	43,1	43,5	43,8	44,0	44,2	44,2
	Lignit/ lignitni briketi	40,3	40,7	41,1	41,4	41,6	41,8	41,8
	Šota / šotni briketi	38,1	38,4	38,6	38,8	38,9	39,0	39,0
	Lesna goriva	30,4	31,1	31,7	32,2	32,6	33,0	33,0
	Kmetijska biomasa	23,1	23,5	24,0	24,4	24,7	25,0	25,0
	Biorazgradljivi (komunalni) odpadki	23,1	23,5	24,0	24,4	24,7	25,0	25,0
	Neobnovljivi (komunalni in industrijski) odpadki	23,1	23,5	24,0	24,4	24,7	25,0	25,0
	Oljni skrilavci	38,9	38,9	38,9	38,9	38,9	39,0	39,0
Tekoča goriva	Nafta (plinsko olje + mazut), utekočinjeni naftni plin	42,7	43,1	43,5	43,8	44,0	44,2	44,2
	Biogoriva	42,7	43,1	43,5	43,8	44,0	44,2	44,2
	Odpadki, primerni za kompostiranje	23,1	23,5	24,0	24,4	24,7	25,0	25,0
	Neobnovljivi odpadki	23,1	23,5	24,0	24,4	24,7	25,0	25,0
Plini	Zemeljski plin	51,7	51,9	52,1	52,3	52,4	52,5	52,5
	Rafinerijski plin / vodik	42,7	43,1	43,5	43,8	44,0	44,2	44,2
	Bioplin	40,1	40,6	41,0	41,4	41,7	42,0	42,0
	Koksni plin, plavžni plin, drugi odpadni plini, predelana odpadna toplota	35	35	35	35	35	35	35

PRILOGA II

Harmonizirane vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo toplote (iz člena 1)

	Vrsta goriva	Para / vroča voda	Neposredna uporaba izpušnih plinov (1)
Trda goriva	Črni premog/koks	88	80
	Lignit/ lignitni briketi	86	78
	Šota / šotni briketi	86	78
	Lesna goriva	86	78
	Kmetijska biomasa	80	72
	Biorazgradljivi (komunalni) odpadki	80	72
	Neobnovljivi (komunalni in industrijski) odpadki	80	72
	Oljni skrilavci	86	78
Tekoča goriva	Nafta (plinsko olje + mazut), utekočinjeni naftni plin	89	81
	Biogoriva	89	81
	Odpadki, primerni za kompostiranje	80	72
	Neobnovljivi odpadki	80	72
Plini	Zemeljski plin	90	82
	Rafinerijski plin / vodik	89	81
	Bioplin	70	62
	Koksni plin, plavžni plin, drugi odpadni plini, predelana odpadna toplota	80	72

(1) Vrednosti za neposredno toploto se uporabljajo, če je temperatura 250 °C ali več.

PRILOGA III

Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere, in metoda za določitev podnebnih območij za uporabo harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije (iz člena 3(1)).

(a) Korekcijski faktorji, ki se nanašajo na povprečne podnebne razmere

Korekcija temperature okolja temelji na razliki med letno povprečno temperaturo v državi članici in pogoji standarda ISO (15 °C).

Korekcija je, kot sledi:

(i)	0,1 odstotne točke izgube izkoristka za vsako stopinjo nad 15 °C

(ii)	0,1 odstotne točke pridobitve izkoristka za vsako stopinjo pod 15 °C

Primer:

Ko je povprečna temperatura v državi članici 10 °C, je treba referenčno vrednost naprave za soproizvodnjo v tej državi članici povečati za 0,5 odstotne točke.

(b) Metoda za določitev podnebnih območij

Meje vsakega podnebnega območja predstavljajo izoterme (v polnih stopinjah Celzija) letne povprečne temperature okolja, ki se razlikujejo za najmanj 4 °C. Temperaturna razlika med povprečnimi letnimi temperaturami okolja, uporabljena v sosednjih podnebnih območjih, je najmanj 4 °C.

Primer:

V državi članici je povprečna letna temperatura okolja v kraju A 12 °C in v kraju B 6 °C. Razlika znaša več kot 5 °C. Država članica ima možnost vpeljati dve podnebni območji, ki ju ločuje izoterma v vrednosti 9 °C, ter tako pridobiti eno podnebno območje med izotermama 9 °C in 13 °C s povprečno letno temperaturo okolja 11 °C in drugo podnebno območje med izotermama 5 °C in 9 °C s povprečno letno temperaturo okolja 7 °C.

PRILOGA IV

Korekcijski faktorji za izgube omrežja, do katerih ni prišlo, za uporabo harmoniziranih vrednosti referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije (iz člena 3(2))

Napetost	Za elektriko, izvoženo v omrežje	Za elektriko, porabljeno na mestu
> 200 kV	1	0,985
100–200 kV	0,985	0,965
50–100 kV	0,965	0,945
0,4–50 kV	0,945	0,925
< 0,4 kV	0,925	0,860

Primer:

100 kW naprava za soproizvodnjo z batnim strojem, ki ga poganja zemeljski plin, proizvede 380 V električne energije. Od te električne energije se 85 % potroši za lastno porabo, 15 % električne energije pa se pošlje v omrežje. Obrat je bil zgrajen leta 1999. Letna temperatura okolja je 15 °C (zato podnebna korekcija ni potrebna).

V skladu s členom 2 tega sklepa se za naprave soproizvodnje, ki so starejše od desetih let, uporabljajo referenčne vrednosti za naprave, stare deset let. V skladu s Prilogo I tega Sklepa je za naprave soproizvodnje na zemeljski plin, izdelane leta 1999, ki niso bile posodobljene, harmonizirana vrednost referenčnega izkoristka, ki se uporablja za leto 2011, referenčna vrednost za leto 2001, in sicer 51,7 %. Po korekciji izgube omrežja bi vrednost referenčnih izkoristkov za ločeno proizvodnjo električne energije v tej napravi za soproizvodnjo znašala (na podlagi tehtane sredine faktorjev v tej prilogi):

Ref Εη = 51,7 % * (0,860 * 85 % + 0,925 * 15 %) = 45,0 %