22.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 189/12

(1)

Unija si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Za postopno vzpostavitev takega območja bi morala Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(2)

V skladu s členom 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi morali ti ukrepi zajemati spodbujanje združljivosti pravil, ki se v državah članicah uporabljajo v primerih kolizije zakonov, vključno z ukrepi na področju družinskega prava s čezmejnimi posledicami.

(3)

Komisija je 17. julija 2006 sprejela predlog uredbe Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih (v nadaljnjem besedilu: predlog uredbe).

(4)

Svet je na zasedanju 5. in 6. junija 2008 sprejel politične smernice, v katerih je bilo ugotovljeno, da ni enotne pripravljenosti za nadaljnja prizadevanja v zvezi s predlogom uredbe in da obstajajo nepremostljive težave, zaradi katerih je bilo tedaj in v bližnji prihodnosti nemogoče doseči soglasje. Ugotovljeno je bilo, da ciljev predloga uredbe ob uporabi zadevnih določb Pogodb ni mogoče doseči v razumnem času.

(5)

V takih okoliščinah so Grčija, Španija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Avstrija, Romunija in Slovenija 28. julija 2008 na Komisijo naslovili prošnje, v katerih so navedli, da hočejo vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja v zakonskih sporih, ter jo pozvali, naj v ta namen predloži predlog Svetu. Bolgarija je enako prošnjo na Komisijo naslovila z dopisom dne 12. avgusta 2008. Francija se je prošnji pridružila z dopisom dne 12. januarja 2009, Nemčija z dopisom dne 15. aprila 2010, Belgija z dopisom dne 22. aprila 2010, Latvija z dopisom dne 17. maja 2010, Malta z dopisom dne 31. maja 2010 in Portugalska med zasedanjem Sveta dne 4. junija 2010. Grčija je 3. marca 2010 svojo prošnjo umaknila. Za okrepljeno sodelovanje je skupno zaprosilo trinajst držav članic.

(6)

Namen okrepljenega sodelovanja je oblikovati jasen in celovit pravni okvir na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti v udeleženih državah članicah, zagotoviti ustrezne rešitve za državljane glede pravne varnosti, predvidljivosti in prilagodljivosti ter preprečiti „hitenje na sodišče“.

(7)

Izpolnjeni so pogoji iz člena 20 Pogodbe o Evropski uniji in členov 326 do 329 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(8)

Področje okrepljenega sodelovanja, torej pravo, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, je opredeljeno s členom 81(2)(c) in (3) Pogodbe o delovanju Evropske unije kot eno od področij iz Pogodb.

(9)

Zahteva po zadnjem sredstvu iz člena 20(2) Pogodbe o Evropski uniji je izpolnjena s tem, ko je Svet junija 2008 ugotovil, da Unija kot celota ne more doseči ciljev iz predloga uredbe v razumnem času.

(10)

Namen okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, je razviti pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb, ter zagotoviti združljivost pravil, ki se v državah članicah uporabljajo v primerih kolizije zakonov. Tako uresničuje cilje Unije, ščiti njene interese in krepi njene integracijske procese, kot je določeno v členu 20(1) Pogodbe o Evropski uniji.

(11)

Okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, je skladno s Pogodbama in pravom Unije ter ne škoduje notranjemu trgu ali ekonomski, socialni in teritorialni koheziji. Ne pomeni ovire ali diskriminacije v trgovini med državami članicami in ne izkrivlja konkurence med njimi.

(12)

Okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, spoštuje pristojnosti, pravice in dolžnosti držav članic, ki v njem ne sodelujejo. Skupna pravila o koliziji zakonov v udeleženih državah članicah ne vplivajo na pravila neudeleženih držav članic. Sodišča v neudeleženih državah članicah še naprej uporabljajo svoja nacionalna pravila o koliziji zakonov, da določijo pravo, ki se uporablja za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti.

(13)

Okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, je s pravom Unije na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah skladno zlasti v tem, da okrepljeno sodelovanje ne vpliva na že obstoječ pravni red.

(14)

Ta sklep spoštuje pravice, načela in svoboščine, priznane z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, in zlasti člen 21 Listine.

(15)

V okrepljeno sodelovanje na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti, se lahko v skladu s členom 328 Pogodbe o delovanju Evropske unije kadar koli vključi vsaka država članica –