1.

prizadevanja za ohranitev celovitosti NPT ter okrepitev njenega vpliva in izvajanja;

2.

ugotovitev, da je NPT edinstven in nenadomestljiv večstranski sporazum za ohranjanje in utrjevanje svetovnega miru ter mednarodne varnosti in stabilnosti, saj vzpostavlja pravni okvir za preprečevanje širjenja jedrskega orožja in nadaljnji razvoj sistema preverjanja, ki zagotavlja, da države brez jedrskega orožja jedrsko energijo uporabljajo izključno v miroljubne namene, in je bistvena podlaga za nadaljnje jedrsko razoroževanje v skladu s členom VI Pogodbe, ter pomemben element pri nadaljnjem razvoju uporabe jedrske energije v miroljubne namene; pri tem je treba poudariti, da NPT s tremi področji, ki se medsebojno dopolnjujejo, pomeni zaščito skupnih varnostnih interesov vseh pogodbenic;

3.

poudarjanje dejstva, da je absolutno treba zagotoviti polno spoštovanje vseh določb NPT s strani vseh držav pogodbenic;

4.

poudarjanje, da morajo politike in strategije pogodbenic biti skladne z določbami NPT;

5.

prizadevanje za vsesplošni pristop k NPT; poziv vsem državam, ki niso pogodbenice NPT, naj čim prej pristopijo kot države brez jedrskega orožja, in v obdobju pred pristopom sprejmejo v njej določene pogoje in zaveze glede neširjenja in razoroževanja;

6.

zadovoljstvo zaradi prispevka civilne družbe pri spodbujanju načel in ciljev NPT;

7.

ponovna potrditev zavezanosti prizadevanjem za večjo varnost na svetovni ravni in ustvarjanju pogojev za svet brez jedrskega orožja v skladu s cilji NPT; prepričanje, da so pri uresničevanju tega cilja pomembne tudi vmesne faze, ki lahko prinesejo večjo varnost za vse;

8.

zadovoljstvo zaradi precejšnjega zmanjšanja količine jedrskega orožja po koncu hladne vojne, med drugim tudi v dveh državah članicah Unije; poudarjanje potrebe po splošnem zmanjšanju zalog jedrskega orožja v prizadevanju za postopno, sistematično jedrsko razorožitev v skladu s členom VI NPT ob upoštevanju posebne odgovornosti držav, ki imajo največje zaloge; v tej zvezi tudi zadovoljstvo zaradi pogajanj o novem sporazumu START med Združenimi državami in Rusko federacijo; ponovno poudarjanje potrebe po večjem napredku pri zmanjšanju zalog orožja teh držav in zmanjšanju operativne pripravljenosti njihovih sistemov jedrskega orožja na najnižjo potrebno raven;

9.

glede nestrateškega jedrskega orožja:

10.

priznanje uporabe načela nepreklicnosti pri izvajanju vseh ukrepov na področju jedrskega razoroževanja in nadzora nad orožjem, kar ob upoštevanju navedenih pogojev prispeva k vzdrževanju in krepitvi mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti;

11.

priznanje pomena, ki ga imajo z vidika jedrske razorožitve programi uničenja in odstranitve jedrskega orožja ter odstranitev cepljivih snovi, kakor so opredeljene v okviru svetovnega partnerstva G8;

12.

prizadevanja za preverljivost, preglednost in druge ukrepe jedrskih sil za vzpostavitev zaupanja, namenjene spodbujanju nadaljnjega napredka v razoroževanju; s tem v zvezi veselje zaradi večje preglednosti glede jedrskega orožja v nekaterih državah z jedrskim orožjem, med drugim tudi v dveh državah članicah Unije, ter poziv drugim državam, da storijo enako;

13.

ponovna potrditev zaveze za pogodbeni nadzor nad jedrskim orožjem in razoroževanjem ter poudarjanje potrebe po obnovitvi večstranskih prizadevanj in ponovni vzpostavitvi večstranskih instrumentov, zlasti konference o razoroževanju;

14.

poziv državam, naj nemudoma in brezpogojno podpišejo ter ratificirajo Pogodbo o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov (CTBT), zlasti devetim preostalim državam, naštetim v Prilogi II CTBT, ki tega še niso storile, saj je CTBT bistven del režima jedrskega razorožitve in neširjenja jedrskega orožja, ter poziv k čimprejšnjemu začetku veljavnosti CTBT; s tem v zvezi veselje, ker so se Združene države nedavno zavezale k čimprejšnji ratifikaciji CTBT;

15.

do začetka veljavnosti CTBT poziv vsem državam, naj spoštujejo moratorij za jedrske poskuse, se vzdržijo ukrepov, ki bi bili v nasprotju z obveznostmi in določbami CTBT, in čim prej razgradijo vse jedrske poskusne naprave na način, ki bo pregleden in odprt za mednarodno skupnost; zadovoljstvo z delom, ki ga je opravila pripravljalna komisija Organizacije za CTBT, ter poudarjanje njegovega pomena, zlasti v zvezi z mednarodnim sistemom nadzorovanja;

16.

zadovoljstvo zaradi soglasnega sprejetja programa dela Konference za razorožitev v letu 2009 in na tej podlagi ponovni poziv za takojšnji začetek in hitro sklenitev pogajanj FMCT na podlagi dokumenta CD/1299 z dne 24. marca 1995 in v njem opredeljenega mandata, kot je dogovorjeno v Sklepu konference o razoroževanju za vzpostavitev delovnega programa zasedanja za leto 2009 z dne 29. maja 2009 (CD/1864);

17.

do začetka veljavnosti FMCT poziv vsem zadevnim državam, naj razglasijo in potrdijo takojšen moratorij na proizvodnjo cepljivih snovi za izdelavo jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozivnih teles, obrate, namenjene proizvodnji cepljivih snovi za jedrsko orožje, pa naj razgradijo ali jih pretvorijo v obrate za izključno ne-eksplozivno uporabo; zadovoljstvo zaradi ukrepanja petih držav z jedrskim orožjem, zlasti tistih iz Unije, ki so sprejele sklep o ustreznih moratorijih in razgradnji takih obratov;

18.

poziv vsem zadevnim državam, naj sprejmejo primerne praktične ukrepe za zmanjšanje nevarnosti naključne jedrske vojne;

19.

prizadevanja za obravnavo vprašanja varnostnih zagotovil za države članice, ki nimajo jedrskega orožja in so pogodbenice;

20.

poziv državam, ki imajo jedrsko orožje, naj ponovno potrdijo obstoječa varnostna zagotovila Varnostnega sveta Združenih narodov iz Resolucije 984 (1995), v katerih je ta priznal, da takšna varnostna zagotovila krepijo sistem za preprečevanje širjenja jedrskega orožja; države naj tudi podpišejo ter ratificirajo ustrezne protokole k pogodbam o vzpostavitvi območij brez jedrskega orožja, sestavljenih po opravljenih potrebnih posvetovanjih v skladu s smernicami Komisije združenih narodov za razorožitev (UNDC) iz leta 1999, in jim tako priznajo pravico do varnostnih zagotovil na podlagi pogodb;

21.

poudarjanje nujnosti okrepitve splošnega nadzora nad orožjem in procesa razorožitve ter poziv k nadaljnjemu napredku pri vseh vidikih razoroževanja za krepitev svetovne varnosti;

22.

prizadevanja za začetek posvetovanj o Pogodbi za prepoved izstrelkov zemlja-zemlja kratkega in srednjega dometa;

23.

poziv k splošnemu pristopu k haaškemu kodeksu ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov in k učinkovitemu izvajanju tega kodeksa;

24.

poudarjanje pomena splošnega pristopa h Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju in Konvenciji o kemičnem orožju ter izvajanja teh konvencij, ter konvencij, ukrepov in pobud, ki prispevajo k nadzoru konvencionalnega orožja;

25.

prizadevanja za odpravo regionalne nestabilnosti in negotovosti ter vseh konfliktnih razmer, ki so pogosto vzrok številnih programov oborožitev;

26.

priznanje, da so se v zadnjih letih pojavili veliki izzivi v zvezi s preprečevanjem širjenja jedrskega orožja, zlasti v Demokratični republiki Koreji in Islamski republiki Iran; pri tem je treba poudariti, da mora biti mednarodna skupnost pripravljena, da se nanje odzove, ter da je nanje treba odgovoriti z učinkovitim ukrepanjem;

27.

poudarjanje nujnosti okrepitve vloge Varnostnega sveta Združenih narodov kot končnega razsodnika, da bi lahko v skladu s statutom Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) primerno ukrepal v primeru nespoštovanja obveznosti, ki izhajajo iz NPT, vključno z uporabo nadzornih ukrepov;

28.

opominjanje na možne posledice, ki bi jih za mednarodni mir in varnost imel odstop od NPT; mednarodno skupnost je treba pozvati, naj se premišljeno in takoj odzove na vsako obvestilo o odstopu države od Pogodbe in njegovih posledicah; pri tem je treba poudariti zahtevo, da se mora na vsako obvestilo o odstopu države takoj in zlasti brez odlašanja odzvati Varnostni svet Združenih narodov; prav tako je v tej zvezi treba pozvati pogodbenice NTP, naj spodbujajo sprejetje ukrepov, med drugim tudi sporazume o ohranitvi ustreznih nadzornih ukrepov IAEA v zvezi z jedrskimi materiali, opremo, tehnologijo in obrati, ki se razvijajo v miroljubne namene;

29.

zahteve za prekinitev jedrskega sodelovanja z državami, za katere IAEA ne more v zadostni meri zagotoviti, da je njihov jedrski program zasnovan izključno v miroljubne namene; sodelovanje naj se prekine, dokler IAEA ne priskrbi teh zagotovil;

30.

poziv vsem državam na Bližnjem vzhodu, naj si med drugim prizadevajo za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničenje ter z njima povezanih izstrelitvenih sistemov, ki ga bo dejansko mogoče nadzirati, ter se vzdržijo sprejemanja ukrepov, ki bi onemogočali dosego tega cilja; treba je doseči dogovor o praktičnem izvajanju procesa in vanj vključiti vse države v regiji; cilj tega dogovora je pospešeno izvajanje resolucije o Bližnjem vzhodu;

31.

poziv pogodbenicam, zlasti tistim, ki imajo jedrsko orožje, naj v skladu z resolucijo o Bližnjem vzhodu iz leta 1995 razširijo sodelovanje in si v največji možni meri prizadevajo za vzpostavitev s strani regionalnih strani območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje ter z njima povezanih izstrelitvenih sistemov, ki ga bo mogoče nadzirati;

32.

upoštevanje dejstva, da je varnost v Evropi povezana z varnostjo v Sredozemlju, in v ta namen opredelitev izvajanja režima neširjenja jedrskega orožja v tej regiji kot prednostne naloge;

33.

priznanje pomena, ki ga za mir in varnost imajo območja brez jedrskega orožja, nastala na podlagi sporazumov, ki jih prosto sklepajo države zadevne regije v skladu s smernicami UNDC iz leta 1999;

34.

poudarjanje nujnosti okrepljenih prizadevanj za preprečitev nevarnosti jedrskega terorizma, povezanega z možnim dostopom teroristov do jedrskega orožja ali snovi, ki bi lahko bile uporabljene pri izdelavi radioloških „umazanih“ bomb, in v tej zvezi poudarjanje nujnosti spoštovanja obveznosti, ki izhajajo iz resolucij 1540 (2004) in 1887 (2009) Varnostnega sveta združenih narodov, ter poziv k povečanju jedrske varnosti visokoradioaktivnih virov;

35.

poziv vsem državam, ki tega še niso storile, da podpišejo, ratificirajo in izvajajo Mednarodno konvencijo za preprečevanje jedrskega terorizma, ki je pomemben del mednarodnega pravnega okvira za odzivanje na grožnje jedrskega terorizma;

36.

glede na povečano grožnjo širjenja jedrskega orožja in terorizma podpora pobudi G8 za globalno partnerstvo ter dejavnostim IAEA in drugim večstranskim mehanizmom na tem področju, kot je varnostna pobuda proti širjenju orožja za množično uničevanje, svetovna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu in pobuda za zmanjšanje globalnih nevarnosti; zadovoljstvo zaradi varnostnih ciljev vrha za jedrsko varnost na svetovni ravni;

37.

priznanje, da celoviti sporazumi o nadzornih ukrepih in dodatni protokoli odvračajo od širjenja jedrskega orožja in so današnji standard preverjanja;

38.

nadaljnja prizadevanja za splošno uporabo in krepitev sistema nadzornih ukrepov IAEA, da bi izboljšali odkrivanje kršitev obveznosti preprečevanja širjenja orožja, in sicer zlasti s tem, da vse zadevne države sprejmejo in izvajajo celovit sporazum o nadzornih ukrepih in dodatni protokol ter po potrebi protokol o manjših količinah ter nadaljnjo krepitev sistema nadzornih ukrepov;

39.

prizadevanja za dosego priznanja sklenitve in izvajanja celovitega sporazuma o nadzornih ukrepih ter dodatnega protokola kot veljavnega standarda preverjanja na pregledni konferenci NPT 2010 in s strani Sveta guvernerjev IAEA skladno s členom III NPT;

40.

poudarjanje enkratne vloge, ki jo ima IAEA pri preverjanju, ali države spoštujejo svoje obveznosti glede preprečevanja širjenja jedrskega orožja;

41.

nadaljnje poudarjanje pomembne vloge IAEA, ki državam na zahtevo pomaga pri krepitvi varovanja jedrskih materialov, objektov in naprav, ter poziv državam, naj podpirajo IAEA;

42.

priznanje pomena učinkovitega in ustreznega nadzora nad izvozom v skladu z resolucijama Varnostnega sveta združenih narodov 1540 (2004) in 1887 (2009) ter odstavkom 2 člena III NPT;

43.

na nacionalni ravni izvajanje učinkovitega nadzora nad izvozom, prevozom, pretovarjanjem in nadaljnjim izvozom ter v ta namen izvajanje ustreznih zakonov in predpisov, poleg tega pa odločna mednarodna in nacionalna prizadevanja za preprečevanje financiranja širjenja orožja in nadzor nad dostopom do nematerialnih prenosov tehnologij;

44.

v skladu z Resolucijo 1540 (2004) Varnostnega sveta združenih narodov uveljavljanje učinkovitih kazenskih sankcij za širjenje orožja in s tem preprečevanje ilegalnega izvoza, prevoza in posredništva ter nedovoljenega trgovanja in z njim povezanega financiranja;

45.

spodbujanje Zanggerjevega odbora in Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga k izmenjavi izkušenj glede nadzora izvoza, pri čemer naj bi se vse države zgledovale po dogovorih, ki jih uporablja Zanggerjev odbor, smernicah Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga in njihovem izvajanju;

46.

opozarjanje na nujnost takojšne dokončne dopolnitve smernic Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, zlasti glede okrepljenega nadzora nad izvozom tehnologij bogatenja in predelave, ter prizadevanje v Skupini držav dobaviteljic jedrskega blaga, da bi pristop k dodatnem protokolu postal pogoj za dobavo jedrskega blaga;

47.

poziv državam pogodbenicam Konvencije o fizični zaščiti jedrskega materiala, naj čim prej ratificirajo spremembo Konvencije, da bi lahko čim prej začela veljati;

48.

spodbujanje razvoja tehnologij, ki so odporne proti širjenju in jih je mogoče zavarovati;

49.

priznanje, da lahko države pogodbenice, v skladu s členom IV NTP in ob upoštevanju členov I, II in III NPT, uporabljajo jedrsko energijo v miroljubne namene, med drugim za proizvodnjo električne energije, v industriji, zdravstvu in kmetijstvu;

50.

tudi v prihodnje zagotavljanje odgovornega razvoja uporabe jedrske energije v miroljubne namene v najboljših razmerah glede varnosti, zaščite in preprečevanja širjenja orožja;

51.

v zvezi s tem spodbujanje držav pogodbenic NPT, da ponovno potrdijo načela in standarde za odgovoren razvoj uporabe jedrske energije v miroljubne namene ter jih spoštujejo;

52.

poudarjanje pomena nadaljevanja mednarodnega sodelovanja za okrepitev jedrske varnosti, varnega ravnanja z jedrskimi odpadki, radiološke varnosti in civilne jedrske odgovornosti ter poziv državam, ki še niso pristopile k vsem ustreznim konvencijam, naj to čim prej storijo in v celoti izpolnijo v njih določene obveznosti;

53.

podpora nacionalnim, dvostranskim in mednarodnim prizadevanjem za usposabljanje delovne sile, potrebne za zagotovitev odgovornega razvijanja uporabe jedrske energije v miroljubne namene v najboljših razmerah glede varnosti, zaščite in neširjenja orožja;

54.

trdno prepričanje v korist večstranskega pristopa do jedrskega gorivnega ciklusa, zaradi česar mehanizmi zagotavljanja varnosti posamično ali v povezavi z drugimi dopolnilnimi mehanizmi ne bi smeli ovirati sedanjega dobrega delovanja trga in bi morali upoštevati pravico do uporabe jedrske energije v miroljubne namene z zagotavljanjem preskrbe z jedrskim gorivom za države, ki razvijajo program jedrske energije v najboljših razmerah glede varnosti, zaščite in neširjenja orožja;

55.

priznanje, da je mogoče v okviru več pobud, vključno z ustanovitvijo banke nizko obogatenega urana pod nadzorom IAEA, vzpostaviti nadomestne mehanizme za zainteresirane države in olajšati oblikovanje dolgoročnih večstranskih rešitev;

56.

spodbujanje nadaljnjega dialoga in posvetovanj o nerešenih vprašanjih, sodelovanje pri njih ter večja podpora konceptu večstranskega pristopa do jedrskega gorivnega ciklusa.