2.12.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1120/2009

z dne 29. oktobra 2009

o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1) ter zlasti členov 36, 39(2), 41(4), 43(3), 57(2), 68(7), točke (a) prvega pododstavka člena 69(6) in četrtega pododstavka člena 69(7), drugega pododstavka člena 71(6) ter členov 71(10), 142(c), (d), (f), (g), (h) in (q), 147 in 148 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (2) je bila znatno spremenjena. Posledično je bila sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 639/2009 z dne 22. julija 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s posebno podporo (3). Ker so potrebne nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 795/2004, je zaradi jasnosti primerno vključiti uredbi (ES) št. 795/2004 in (ES) št. 639/2009 v enotno uredbo, ki vsebuje vsa podrobna pravila za izvajanje naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009.

(2)	Zaradi pravne varnosti in jasnosti je primerno opredeliti nekatere pojme. V zvezi s hitro rastočim panjevcem je državam članicam primerno dovoliti, da opredelijo ustrezne sorte ob upoštevanju njihove klimatske in agronomske ustreznosti za ozemlje.

(3)

Člen 28 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati, toda uporaba točke (b) prvega pododstavka člena 28(1) ni ustrezna za kmete, ki še vedno prejemajo neposredna plačila v okviru določenih vezanih shem, vendar nimajo v posesti nobenega hektarja. Takšne vezane sheme so po svoji naravi premije za ovce in koze iz oddelka 10 poglavja 1 naslova IV navedene uredbe ali plačila za goveje in telečje meso iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV navedene uredbe. Ti kmetje so v enakem položaju kot kmetje, ki imajo posebne pravice, in za zagotovitev polne učinkovitosti navedenih shem jih je za namene člena 28(1) navedene uredbe treba obravnavati na enak način kot kmete, ki imajo posebne pravice.

(4)

Da bi olajšali izračun zneska na enoto pravic do plačila, je treba določiti jasna pravila o zaokrožanju zneskov navzgor in možnost razdelitve obstoječih pravic do plačila, če je velikost enote rabe ali poljine, ki je bila prijavljena ali prenesena s pravico, samo del hektarjev, ter pravila za primer združitve pravic in delov.

(5)

Člen 51(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 omogoča odloženo vključitev sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila. Treba je določiti ustrezna pravila, ki bodo omogočila to odložitev. Tretji pododstavek navedene določbe državam članicam omogoča, da spremenijo odločitev, sprejeto v skladu s členom 68b Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (4), da bi zagotovile hitrejšo vključitev v shemo enotnega plačila. Vendar je ob upoštevanju člena 38 Uredbe (ES) št. 73/2009 za zagotovitev veljavnosti tretjega pododstavka člena 51(1) navedene uredbe treba poskrbeti, da so zadevne površine upravičene do sheme enotnega plačila. Države članice morajo zato imeti možnost spremembe odločitve, sprejete v skladu z drugim pododstavkom člena 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(6)	Določiti je treba posebne določbe za upravljanje nacionalne rezerve.

(7)

Člen 41(2) in (3) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa neobvezne primere dodelitve pravic do plačila iz nacionalne rezerve. Primerno je določiti pravila za izračun števila in vrednosti pravic do plačila, ki se tako dodelijo. Da bi omogočili večjo fleksibilnost za države članice, ki imajo najboljše možnosti za ocenitev razmer vsakega kmeta, ki je zaprosil za take ukrepe, največje število pravic do plačila, ki se dodeli, ne sme presegati števila prijavljenih hektarjev, njihova vrednost pa ne sme presegati zneska, ki ga določi država članica po objektivnih merilih.

(8)

V nekaterih okoliščinah bi kmetje lahko imeli več pravic do plačila kakor zemljišča, za katero bi jih aktivirali, zaradi izteka zakupa, tudi v primeru skupne uporabe krmne površine. Zato se zdi primerno določiti mehanizem za zagotovitev, da se kmetom še naprej dodeljuje podpora, ki se usmeri na preostalo razpoložljivo število hektarjev. Vendar je treba v izognitev zlorabi mehanizma določiti pogoje za dostop do mehanizma.

(9)

V skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 se nacionalna rezerva dopolnjuje z neizkoriščenimi pravicami do plačila, ali, po izbiri, z zadrževanjem prodaje pravic do plačila ali prodaje, ki je bila opravljena pred določenim datumom, ki ga določijo države članice, ko pride do nadaljnje proizvodne nevezanosti. Zato je treba določiti datum, po katerem se neizkoriščene pravice do plačila vračajo v nacionalno rezervo.

(10)

Kadar se uporabi zadržanje prodaje pravic do plačila, je treba določiti in razločevati najvišje odstotke in merila za uporabo ob upoštevanju vrste prenosa in pravice do plačila, ki se prenaša. Taka zadržanja pa ne smejo povzročiti bistvene ovire za prenos ali prepoved prenosa pravic do plačila. Vendar v primeru regionalne uporabe v hibridnem modelu zadržanje ne sme vplivati na osnovno regionalno vrednost pravic do plačila, temveč le na zneske, povezane z zgodovinskimi referencami.

(11)	Da bi olajšali upravljanje nacionalne rezerve, je primerno določiti upravljanje na regionalni ravni, razen v primerih iz člena 41(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali, kadar je primerno, iz člena 41(4) navedene uredbe, če so države članice zavezane za dodelitev pravic do plačila.

(12)

Člen 33(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da je podpora v okviru sheme enotnega plačila na voljo kmetom z dodelitvijo ali s prenosom pravic do plačila. Da bi preprečili uporabo sprememb pravnega statusa gospodarstva v izogib uporabi pravil za običajne prenose gospodarstva skupaj z referenčnimi zneski, je treba uporabiti pogoje za pričakovano dedovanje ali dedovanje, združitve in razdružitve

(13)

Člen 62(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da kmet v novi državi članici, ki je uvedla shemo enotnega plačila, lahko prenese svoje pravice do plačila brez zemljišča šele potem, ko je v smislu člena 34 navedene uredbe uporabil najmanj 80 % pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu. Zaradi upoštevanja prenosov zemljišča v času pred izvajanjem sheme enotnega plačila se prenos gospodarstva ali dela gospodarstva skupaj s prihodnjimi pravicami do plačila upravičeno šteje za veljavni prenos pravic do plačila z zemljiščem v smislu člena 43 navedene uredbe ob upoštevanju pogojev, zlasti da mora prodajalec zaprositi za določitev pravic do plačila, saj navedena uredba določa, da morajo biti do sheme upravičeni samo tisti, ki so v referenčnem obdobju prejeli neposredno plačilo.

(14)

Po členu 41(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko Komisija določi, kaj je treba razumeti kot posebne razmere, pri katerih se za nekatere kmete, ki zaradi takšnih razmer v referenčnem obdobju niso prejeli neposrednih plačil v celoti ali delno, lahko določijo referenčni zneski. Zato je primerno navesti te posebne razmere z določitvijo pravil, s katerimi se prepreči, da isti kmet nabira koristi iz različnih pravic do plačila, brez poseganja v možnost, da Komisija zadevni seznam po potrebi dopolni. Poleg tega morajo države članice imeti možnost določiti referenčni znesek, ki ga je treba dodeliti.

(15)	Če država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali z dobro uveljavljeno prakso v opredelitev dolgoročnega zakupa vključuje tudi petletni zakup, je primerno tej državi članici omogočiti uporabo tega krajšega obdobja.

(16)

Če se kmet upokoji ali umre in zagotovi prenos svojega gospodarstva v celoti ali delno na družinskega člana ali drugega dediča, ki namerava nadaljevati kmetijsko dejavnost na tem gospodarstvu, je primerno zagotoviti nemoten prenos gospodarstva ali dela gospodarstva, zlasti če je bilo zemljišče, ki se prenaša, v referenčnem obdobju dano v zakup tretji osebi brez poseganja v možnost, da dedič nadaljuje kmetijsko dejavnost.

(17)

Kmetom, ki so izvedli naložbe, katerih rezultat je morebitno povečanje zneska neposrednih plačil, ki bi jih dobili, če ne bi bila uvedena shema enotnega plačila ali če zadevni sektor ne bi bil proizvodno nevezan, je prav tako treba dodeliti pravice do plačila. Če kmet že razpolaga s pravicami do plačila ali pa nima nobenih hektarjev, je treba določiti posebna pravila za izračun pravic do plačila. V enakih okoliščinah bi kmetje, ki so kupili ali vzeli v zakup zemljišče ali so bili udeleženi v nacionalnih programih preusmerjanja proizvodnje, za kar bi lahko v referenčnem obdobju dobili neposredno plačilo v okviru sheme enotnega plačila, ostali brez pravic do plačila, čeprav so kupili zemljišče oziroma sodelovali v takšnih programih zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti, ki bi se v prihodnje še lahko upoštevala za nekatera neposredna plačila. Zato je primerno tudi za takšne primere določiti dodelitev pravic do plačila.

(18)	Zaradi dobrega upravljanja sheme je primerno določiti pravila za prenose in omogočiti spremembo pravic do plačila, zlasti omogočiti združevanje delov pravic.

(19)	Člen 43(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da država članica lahko odloči, da se pravice do plačila lahko prenesejo ali uporabijo le znotraj ene same regije. Da bi se izognili praktičnim težavam, je treba določiti posebna pravila za gospodarstva, ki so v dveh ali več regijah.

(20)	Člen 39 Uredbe (ES) št. 73/2009 omogoča proizvodnjo konoplje pod nekaterimi pogoji. Treba je določiti seznam upravičenih sort in določiti certificiranje takšnih sort.

(21)	Na podlagi veljavne pretvorbene tabele za sektor govejega, telečjega, ovčjega in kozjega mesa je treba določiti posebna pravila za izračun števila glav velikih živali v primeru uvedbe posebnih pravic do plačila.

(22)

Če država članica sklene, da bo izkoristila možnost regionalizacije sheme enotnega plačila, je treba določiti posebna pravila zaradi olajšave izračuna regionalnega referenčnega zneska za gospodarstva, ki so v dveh ali več regijah, in zaradi zagotavljanja celotne dodelitve regionalnega zneska v prvem letu izvajanja sheme. Nekatere določbe te uredbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na določanje nacionalne rezerve, na prvo dodelitev pravic do plačila in na prenos pravic do plačila, je treba uskladiti, da bi se lahko uporabljale v regionalnem modelu.

(23)	Treba je ustvariti skupni okvir za posebne rešitve v nekaterih razmerah, ki nastanejo zaradi nadaljnje proizvodne nevezanosti.

(24)	V poglavju 5 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009 je določeno, da se kmetom lahko dodeli posebna podpora. Določiti je treba podrobna pravila za izvajanje navedenega poglavja.

(25)

V skladu s členom 68(6) Uredbe (ES) št. 73/2009 se zahteva skladnost posebne podpore, dodeljene na podlagi navedenega člena, z drugimi podpornimi ukrepi Skupnosti ali ukrepi, financiranimi z državnimi pomočmi. Za ustrezno upravljanje shem se podobni ukrepi ne smejo financirati dvakrat na podlagi posebne podpore in drugih podpornih shem Skupnosti. Zaradi raznolikih možnosti, ki so na voljo za izvajanje posebne podpore, je treba odgovornost za zagotavljanje skladnosti sicer prepustiti državam članicam v skladu z njihovo odločitvijo o izvajanju posebnih podpornih ukrepov v okviru, ki ga določa Uredba (ES) št. 73/2009, in v skladu s pogoji iz te uredbe.

(26)	Ker morajo kmetje vedno upoštevati pravne zahteve, se posebna podpora ne sme uporabljati kot nadomestilo za to, da jih upoštevajo.

(27)

V skladu s členom 68(1)(a)(i) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja. Za ohranitev možnosti držav članic ob hkratni zagotovitvi ustreznega upravljanja ukrepov je treba odgovornost za opredelitev posebnih vrst kmetovanja dodeliti državam članicam, medtem ko morajo ukrepi vsekakor omogočiti pomembne in izmerljive koristi za okolje.

(28)	V skladu s členom 68(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov. Za pomoč državam članicam je treba pripraviti okvirni seznam pogojev.

(29)

V skladu s členom 68(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov na podlagi člena 68(2)(c) navedene uredbe, v katerem se zahteva, naj taka podpora izpolnjuje merila iz členov 2 do 5 Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (5). Treba je natančno določiti vsebino upravičenih ukrepov in ustrezne določbe Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (6).

(30)

V skladu s členom 68(1)(a)(iv) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za izvajanje strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali. Za doseganje strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali je treba državam članicam naložiti odgovornost za vzpostavitev sistema, ki bo omogočal ocenjevanje načrtov, s katerimi namerava prosilec obravnavati različne vidike dobrega počutja živali.

(31)

V skladu s členom 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje. V skladu s členom 68(2)(a) se lahko podpora dodeli zlasti, če jo je odobrila Komisija. Zato je treba natančno določiti podrobni okvir, ki ga morajo države članice upoštevati pri določanju meril za upravičenost do podpore. Prav tako je treba določiti tudi postopek obveščanja, ocenjevanja in odobritve ukrepa s strani Komisije.

(32)

V skladu s členom 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za obravnavanje posebnih neugodnosti, ki prizadenejo kmete v posebnih sektorjih na ekonomsko ranljivih ali okoljsko občutljivih območjih, ali za ekonomsko občutljive načine kmetovanja v teh sektorjih. Za ohranitev možnosti držav članic ob hkratni zagotovitvi ustreznega upravljanja ukrepov je treba državam članicam naložiti odgovornost za opredelitev območij in/ali načinov kmetovanja, ki so upravičeni do podpore, ter določitev ustrezne ravni podpore. Zaradi preprečevanja izkrivljanj trga pa plačila ne smejo temeljiti na nihanjih tržnih cen ali biti enakovredna sistemu izravnalnih plačil, v skladu s katerim države članice nacionalno podporo za kmetijstvo kmetom izplačajo na podlagi razlike med ciljno ceno in domačo tržno ceno.

(33)

V skladu s členom 68(1)(c) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli na območjih, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh območjih. Zlasti je treba opredeliti referenčne zneske na upravičenega kmeta, dodeljevanje pravic do plačila in izračun povečanja njihove vrednosti ter nadzor držav članic nad programi, v katerih je treba upoštevati programe za dodeljevanje zneskov iz nacionalne rezerve zaradi skladnosti.

(34)

V skladu s členom 68(1)(d) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli v obliki prispevkov za premije za zavarovanje pridelkov, živali in rastlin. Vzpostaviti je treba najmanjši okvir, v katerem države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določijo pravila, v katerih je opredeljen način dodeljevanja finančnega prispevka za premije za zavarovanje pridelkov, živali in rastlin, da se zagotovita ohranjanje prispevkov na ustrezni ravni in zaščita interesov kmetijske skupnosti.

(35)

V členu 68(1)(e) Uredbe (ES) št. 73/2009 je precej podrobno določeno zagotavljanje posebne podpore, namenjene nadomestilom za nekatere ekonomske izgube kmetov v primeru bolezni živali ali rastlin ter okoljskih nesreč, s finančnimi prispevki v vzajemne sklade. Vzpostaviti je treba najmanjši okvir, v katerem države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določijo pravila, v katerih je opredeljen način organiziranja finančnih prispevkov v vzajemne sklade, da se zagotovita ohranjanje prispevkov na ustrezni ravni in zaščita interesov kmetijske skupnosti.

(36)	Zneske iz člena 69(6)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 Komisija izračuna v skladu z odstavkom 7 navedenega člena. Zato je treba za vsako državo članico določiti zadevne zneske in pogoje, na podlagi katerih Komisija te zneske pregleda.

(37)

Člen 46 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi merili, na podlagi člena 47 navedene uredbe pa v ustrezno utemeljenih primerih in v skladu z objektivnimi merili lahko izvajajo shemo enotnega plačila na regionalni ravni. Zato je primerno zagotoviti posredovanje vseh potrebnih podatkov in informacij v veljavnih rokih.

(38)	Če se država članica odloči za uporabo katere izmed možnosti iz členov 28(1) in (2), 38, 41(2) do (5), 45(1) in (3), 46(1) in (3), 47(1) do (4), 49, 51(1), 67(1), 68 do 72 ter 136 Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba določiti datume za obveščanje Komisije.

(39)	Da bi ocenili uporabo sheme enotnega plačila, je primerno določiti podrobna pravila in roke za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter obvestiti Komisijo o območjih, za katera je bila izplačana pomoč na nacionalni ali, kjer je ustrezno, regionalni ravni.

(40)	Uredbi (ES) št. 795/2004 in (ES) št. 639/2009 je zato treba razveljaviti.

(41)	Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 2

Opredelitve

V naslovu III Uredbe (ES) št. 73/2009 in tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„orna zemljišča“: pomeni zemljišča, obdelana zaradi pridelave rastlinskih pridelkov, ali zemljišča, ki se vzdržujejo po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 73/2009, ne glede na to, ali gre za zemljišče s toplo gredo ali s pritrjeno ali premično streho;

(b)	„trajni nasad“ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajni pašniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in ki dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci;

(c)

„trajni pašnik“ pomeni zemljišče, ki se uporablja za naravno gojenje trave ali druge zelnate krme (samoposajene) ali gojene (posejane) in ki ni vključeno v kolobarjenje gospodarstva pet let ali več, razen območij v prahi v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2078/92 (7), območij v prahi v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (8) ter območij v prahi v skladu s členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (9); in v ta namen „trave ali druga zelnata krma“ pomenijo trave, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v državi članici (ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne). Države članice lahko vključijo poljščine, naštete v Prilogi I;

(d)	„travinje“ pomeni orno zemljišče, ki se uporablja za pridelavo trave (sejane ali naravne); v členu 49 Uredbe (ES) št. 73/2009 travinje vključuje trajne pašnike;

(e)	„prodaja“ pomeni prodajo ali vsak drug dokončni prenos lastništva zemljišča ali pravic do plačila; ne vključuje prodaje zemljišča, če je zemljišče preneseno na javne organe in/ali za uporabo v javnem interesu, in kadar je v obeh primerih prenos izveden za nekmetijske namene;

(f)	„zakup“ pomeni zakup ali podobne vrste začasnih transakcij;

(g)

„prenos, prodaja ali zakup pravic do plačila z zemljiščem“ brez poseganja v člen 27(1) te uredbe pomeni prodajo ali zakup pravic do plačila, ki pripadajo prenositelju, s prodajo oziroma zakupom ustreznega števila upravičenih hektarjev za enako obdobje v smislu člena 34 Uredbe (ES) št. 73/2009. Prenos vseh posebnih pravic v smislu člena 44 Uredbe (ES) št. 73/2009, ki jih ima kmet, se šteje za prenos pravic do plačila z zemljiščem;

(h)

„združitev“ pomeni združitev dveh ali več posamičnih lastnikov gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 v enega novega lastnika gospodarstva v smislu navedenega člena, ki ga glede upravljanja, dobičkov in finančnih tveganj nadzorujejo kmetje, ki so prvotno upravljali gospodarstva, ali eden izmed njih;

(i)

„razdružitev“ pomeni: (i) razdružitev enega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 na najmanj dva nova posamična lastnika gospodarstva v smislu navedenega člena, pri čemer glede upravljanja, dobičkov in finančnih tveganj vsaj enega še naprej nadzoruje najmanj ena izmed pravnih ali fizičnih oseb, ki so prvotno upravljale gospodarstvo, ali (ii) razdružitev enega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 na najmanj enega novega posamičnega lastnika gospodarstva v smislu navedenega člena 2(a), pri čemer glede upravljanja, dobičkov in finančnih tveganj tega še naprej nadzoruje kmet, ki je prvotno upravljal gospodarstvo;

(j)	„proizvodna enota“ pomeni najmanj eno površino, ki je v ustreznem referenčnem obdobju upravičila neposredna plačila, vključno s krmno površino, ali eno žival, ki bi upravičila neposredna plačila v referenčnem obdobju, skupaj s pravico do ustrezne premije, kjer je to ustrezno;

(k)

„krmna površina“ pomeni površino gospodarstva, ki je bila celo koledarsko leto na voljo za rejo živali, vključno s površinami v skupni rabi in površinami, ki so se uporabljale za mešano obdelovanje; ne vključuje: — poslopij, gozdov, ribnikov, poti, — površin, ki se uporabljajo za druge pridelke, ki so upravičeni do pomoči Skupnosti, ali za trajne ali hortikulturne nasade, — površin, ki izpolnjujejo pogoje za sistem podpor pridelovalcem nekaterih poljščin, ki se uporabljajo za shemo pomoči za posušeno krmo ali za katere velja nacionalna shema za praho.

(l)

v členu 41(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 „kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost“ pomenijo fizično ali pravno osebo, ki v obdobju petih let pred začetkom nove kmetijske dejavnosti ni opravljala kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na svojo odgovornost niti je ni nadzorovala pravna oseba, ki je opravljala kmetijsko dejavnost. V primeru pravne osebe, ki izvaja nadzor nad fizično osebo, le-ta 5 let pred začetkom kmetijske dejavnosti v lastnem imenu in na lastno odgovornost ni smela opravljati kmetijske dejavnosti ali imeti nadzora pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost.

(m)	„drevesnice“ pomeni drevesnice, kakor so opredeljene v točki G/5 Priloge I k Odločbi Komisije 2000/115/ES (10);

(n)

„hitro rastoči panjevec“ pomeni površine, zasajene z navedenimi drevesnimi vrstami z oznako KN 0602 90 41, ki vključujejo olesenele rastline, trajnice, podlage ali zarodke, ki ostanejo v tleh po žetju, s poganjki, ki se pojavijo naslednjo sezono, in ki jih bodo države članice po letu 2010 vključile na seznam vrst, ki so primerne za uporabo kot hitro rastoči panjevec, z njihovimi najdaljšimi obhodnjami;

(o)	„posebni podporni ukrepi“ pomeni ukrepe za izvajanje posebne podpore, določene v členu 68(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(p)

„drugi podporni instrumenti Skupnosti“ pomeni: (i) ukrepe, določene v uredbah Sveta (ES) št. 1698/2005, (ES) št. 509/2006 (11), (ES) št. 510/2006 (12), (ES) št. 834/2007 (13), (ES) št. 1234/2007 (14) in (ES) št. 3/2008, ter (ii) ukrepe, financirane iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada na podlagi člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 (15), vključno z veterinarskimi in fitosanitarnimi ukrepi.

NASLOV II

IZVAJANJE

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Aktiviranje pravic in upravičenost zemljišč

Člen 3

Dedovanje in pričakovano dedovanje

1.   Kadar bi dedovanje ali pričakovano dedovanje vplivalo na dodelitev pravic do plačila, kmet, ki je prejel gospodarstvo ali del gospodarstva, zaprosi v svojem imenu za izračun pravic do plačila za gospodarstvo ali del gospodarstva, ki ga je prejel.

Referenčni znesek se določi na podlagi dedovanih proizvodnih enot.

2.   V primerih pričakovanega dedovanja, ki se lahko umakne, dobi določeni dedič dostop do sheme enotnega plačila le enkrat do datuma za vložitev zahtevka za plačilo v okviru sheme enotnega plačila.

Nasledstvo po pogodbi o zakupu ali dedovanju ali pričakovanem dedovanju od kmeta, ki je fizična oseba in ki je bil najemnik gospodarstva ali dela gospodarstva v ustreznem referenčnem obdobju, kar bi mu dalo pravice do plačila ali pravico do povečanja vrednosti pravic do plačila, se šteje kot dedovanje gospodarstva.

3.   Če je kmet iz odstavka 1 že upravičen do pravic do plačila ali do povečanja vrednosti pravic do plačila, se referenčni znesek določi na podlagi vsote referenčnih zneskov, ki se nanašajo na njegovo prvotno gospodarstvo, oziroma dedovanih proizvodnih enot.

4.   V tej uredbi se za „dedovanje“ in „pričakovano dedovanje“ uporablja opredelitev iz nacionalne zakonodaje.

Člen 4

Spremembe pravnega statusa ali poimenovanja

V primeru spremembe pravnega statusa ali poimenovanja ima kmet dostop do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji kakor kmet, ki je prvotno upravljal gospodarstvo, do zgornje meje pravic do plačila, ki jih ima prvotno gospodarstvo, ali v primeru dodelitve pravic ali povečanja vrednosti pravic do plačila, do zgornje meje, ki se uporablja za dodelitve za prvotno gospodarstvo.

V primeru spremembe pravnega statusa pravne osebe ali statusa fizične osebe v status pravne osebe ali statusa pravne osebe v status fizične osebe, se šteje lastnik prvotnega gospodarstva glede upravljanja gospodarstva, dobičkov in finančnih tveganj za lastnika novega gospodarstva.

Člen 5

Združitve in razdružitve

Kadar bi združitev ali razdružitev vplivala na dodelitev pravic do plačila ali povečanje vrednosti pravic do plačila, ima(-jo) kmet(-je), ki upravlja(-jo) novo(-a) gospodarstvo(-a), dostop do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji kakor kmet(-je), ki je (so) upravljal(-i) prvotno(-a) gospodarstvo(-a).

Referenčni znesek se določi na podlagi proizvodnih enot, ki se nanašajo na prvotno(-a) gospodarstvo(-a).

Člen 6

Minimalne zahteve

Za namene člena 28(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 se kmetje, ki prejemajo premije za ovce in koze iz oddelka 10 poglavja 1 naslova IV navedene uredbe ali plačila za goveje in telečje meso iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV navedene uredbe in ki imajo število hektarjev pod mejno vrednostjo, ki jo določi država članica, obravnavajo na enak način, kakor kmetje, ki imajo posebne pravice iz člena 44(1) navedene uredbe.

Člen 7

Izračun zneska na enoto pravic do plačila

1.   Pravice do plačila se izračunajo na tri decimalke in zaokrožijo navzgor ali navzdol na najbližjo drugo decimalko. Če se pri izračunu tretje decimalke dobi natančno srednja številka, se rezultat zaokroži navzgor na najbližjo drugo decimalko.

2.   Če je velikost enote rabe ali poljine, ki je bila prenesena s pravico do plačila v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 73/2009, samo del hektarja, lahko kmet prenese zadevni del pravice z zemljiščem v vrednosti, izračunani na podlagi tega dela. Preostali del pravice do plačila ostane kmetu na voljo v ustrezno izračunani vrednosti.

Brez poseganja v člen 43(2) navedene uredbe, če kmet prenese del pravice brez zemljišča, se vrednost dveh delov izračuna sorazmerno.

3.   Države članice lahko spremenijo pravice do plačila z združitvijo delov pravic enake vrste, ki jih ima v lasti kmet. Za rezultat take združitve se uporabi odstavek 1.

Člen 8

Prijava in uporaba pravic do plačila

1.   Pravice do plačila lahko samo enkrat na leto prijavi kmet, ki so mu te pravice pripadale na dan roka za vložitev enotnega zahtevka v skladu s členom 11 Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 (16).

Če pa kmet uporabi možnost, da spremeni enotni zahtevek v skladu s členom 14 navedene uredbe, lahko tudi prijavi pravice do plačila, ki jih ima na datum svojega obvestila o spremembah pristojnemu organu, pod pogojem, da zadevne pravice do plačila za to leto ni prijavil drug kmet.

Če kmet pridobi zadevne pravice do plačila s pomočjo prenosa od drugega kmeta in je navedeni drugi kmet že prijavil navedene pravice do plačila, se dodatne prijave navedenih pravic do plačila dovolijo le, če je prenosnik pristojni organ že obvestil o prenosu v skladu s členom 12 te uredbe in umakne navedene pravice do plačila iz lastnega enotnega zahtevka v veljavnem roku iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1122/2009.

2.   Če kmet po prijavi enot rabe ali poljin, ki ustrezajo vsem njegovim razpoložljivim pravicam do celotnega plačila iz člena 35(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, še vedno razpolaga z enoto rabe ali poljino, katere velikost znaša del hektarja, lahko prijavi nadaljnjo pravico do celotnega plačila, kar mu da pravico do plačila, izračunanega sorazmerno z velikostjo enote rabe ali poljine. Vendar se za namene člena 42 navedene uredbe pravica do plačila šteje za izkoriščeno v celoti.

Člen 9

Prevladujoča kmetijska raba

Za namene člena 34(2)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 se šteje, da se kmetijsko zemljišče gospodarstva, ki se uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, uporablja pretežno za kmetijske dejavnosti, če se kmetijska dejavnost lahko izvaja, ne da bi bila znatno ovirana z intenzivnostjo, naravo, trajanjem in periodičnostjo nekmetijske dejavnosti.

Države članice določijo merila za izvajanje prvega pododstavka na svojem ozemlju.

Oddelek 2

Posebna merila za upravičenost

Člen 10

Pridelava konoplje

Za namene člena 39 Uredbe (ES) št. 73/2009 je plačilo pravic za površine, ki so vezane na konopljo, pogojeno z uporabo semen sort, naštetih v „Skupnem katalogu sort poljščin“ 15. marca v letu, za katerega se dodeli plačilo, in objavljenih v skladu s členom 17 Direktive Sveta 2002/53/ES (17), razen sort Finola in Tiborszallasi. Seme je certificirano v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES (18).

Člen 11

Odložena vključitev sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila

1.   Države članice, ki so izkoristile eno izmed možnosti iz tretjega pododstavka člena 51(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko do 31. decembra 2010 dovolijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih za obdobje največ treh mesecev, ki se začne vsako leto 15. avgusta ali na datum, določen v Prilogi II za zadevno državo članico in regijo.

2.   Če je država članica izkoristila eno izmed možnosti iz tretjega pododstavka člena 51(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko po potrebi spremeni odločitev, sprejeto v skladu z drugim pododstavkom člena 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v dveh tednih po začetku veljavnosti te uredbe.

Oddelek 3

Prenos pravic

Člen 12

Prenos pravic do plačila

1.   Pravice do plačila se lahko prenesejo kadar koli med letom.

2.   Prenosnik obvesti pristojni organ države članice, v kateri bo prenos opravljen, v obdobju, ki ga določi zadevna država članica.

3.   Država članica lahko zahteva, da prenosnik obvesti o prenosu pristojni organ države članice, v kateri bo prenos opravljen, v roku, ki ga določi zadevna država članica, vendar ne prej kakor šest tednov pred prenosom in ob upoštevanju roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila. Prenos se opravi, kot je določeno v obvestilu, razen če ima pristojni organ pripombe k prenosu in o tem obvesti prenosnika v navedenem roku.

Pristojni organ ima lahko pripombe k prenosu samo, če ta ni v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 73/2009 in te uredbe.

4.   Za namene člena 62(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 se odstotek pravic do plačila, ki jih je kmet uporabil, izračuna na podlagi števila pravic do plačila, ki so mu bile dodeljene v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila, razen pravic do plačila, ki so bile prodane z zemljiščem, in ga je treba uporabiti v enem koledarskem letu.

Člen 13

Regionalna omejitev

1.   Brez poseganja v člena 50(1) in 62(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, če država članica izkoristi možnost, določeno v tretjem pododstavku člena 43(1) navedene uredbe, določi regijo na ustrezni teritorialni ravni v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

2.   Država članica določi regijo iz odstavka 1 najpozneje en mesec pred datumom, ki ga določi v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009, v prvem letu uporabe možnosti iz tretjega pododstavka člena 43(1) navedene uredbe.

Kmet, čigar gospodarstvo je v zadevni regiji, svojih pravic do plačila, ustreznih številu hektarjev, ki jih je prijavil v prvem letu izvajanja možnosti iz tretjega pododstavka člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali jih prijavi v prvem letu uporabe možnosti iz člena 43(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, ne sme prenesti ali uporabiti zunaj te regije.

Kmet, čigar gospodarstvo je delno v zadevni regiji, svojih pravic do plačila, ustreznih številu hektarjev, ki jih prijavi v prvem letu izvajanja možnosti, ne sme prenesti ali uporabiti zunaj te regije.

3.   Omejitev prenosa pravic do plačila iz tretjega pododstavka člena 43(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 se ne uporablja pri dejanskem ali pričakovanem dedovanju pravic do plačila brez ustreznega števila upravičenih hektarjev.

Oddelek 4

Posebne pravice

Člen 14

Izračun števila glav velikih živali za posebne pravice

1.   Za namene člena 44(2)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 je kmetijska dejavnost, opravljena v referenčnem obdobju in izražena v glavah velikih živali („GVŽ“), tista, ki je bila izračunana v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 795/2004.

2.   Za namene člena 65 Uredbe (ES) št. 73/2009 in izračuna kmetijske dejavnosti, opravljene v času uporabe členov 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in izražene v GVŽ iz člena 44(2)(c) Uredbe (ES) št. 73/2009, se za povprečno število živali, določenih za dodelitev neposrednega plačila iz členov 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v ustreznem referenčnem obdobju, uporabi naslednja pretvorbena tabela

Moško govedo in telice, starejše od 24 mesecev, krave dojilje, krave molznice	1,0 GVŽ
Moško govedo in telice, stare od šest do 24 mesecev	0,6 GVŽ
Moško, žensko govedo, mlajše od šestih mesecev	0,2 GVŽ
Ovce	0,15 GVŽ
Koze	0,15 GVŽ

V primeru klavne premije, kjer ni dostopa do potrebnih podatkov o starosti živali, lahko država članica pretvori bike, vole, krave in telice v GVŽ z uporabo koeficienta 0,7 in teleta z uporabo koeficienta 0,25.

Kadar ista žival prejema več premij, je ustrezni koeficient povprečje koeficienta, uporabljenega za različne premije.

3.   Število GVŽ iz odstavkov 1 in 2 se izračuna sorazmerno s pravicami do plačila, za katere kmet v letu vključitve sheme vezane podpore v shemo enotnega plačila ali izvajanja sheme enotnega plačila nima hektarjev in za katere kmet zaprosi za dodelitev pravic, za katere veljajo posebni pogoji. To število se uporablja najprej za pravice do plačila, ki imajo najnižjo vrednost.

Ta zahtevek se lahko odda le v prvem letu vključitve sheme vezane podpore v shemo enotnega plačila ali izvajanja sheme enotnega plačila. Datum za oddajo zahtevka določi država članica. V naslednjih letih se lahko obnovi, in sicer za isto število posebnih pravic iz člena 44 Uredbe (ES) št. 73/2009 v predhodnem letu oziroma za preostanek teh pravic do plačila, če je prišlo do prenosa nekaterih pravic do plačila ali prijave nekaterih pravic do plačila z ustreznim številom hektarjev.

V teh primerih se število GVŽ preračuna sorazmerno s preostankom pravic do plačila, za katere kmet zaprosi za posebne pogoje.

Brez poseganja v člen 44(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, za tiste pravice do plačila, ki so že bile prijavljene z enakovrednim številom hektarjev ali so bile prenesene, ni mogoče zaprositi za ponovno vzpostavitev pogojev iz člena 44 Uredbe (ES) št. 73/2009.

4.   Za preverjanje upoštevanja najmanjše kmetijske dejavnosti, izražene v GVŽ, države članice uporabijo pretvorbeno tabelo iz odstavka 2 in določijo število živali v skladu z enim izmed naslednjih postopkov:

(a)	države članice zaprosijo vsakega proizvajalca, da na podlagi svojega registra kmetije prijavi število GVŽ pred datumom, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do datuma izplačila; in/ali

(b)

Države članice uporabijo za določanje števila GVŽ računalniško podprto podatkovno zbirko, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (19), če ta podatkovna zbirka po mnenju države članice daje zadostna zagotovila glede natančnosti podatkov, ki jih vsebuje za namene sheme enotnega plačila.

5.   Šteje se, da je pogoj najmanjše kmetijske dejavnosti izpolnjen, če v nekem obdobju ali na datume, ki jih določijo države članice, število GVŽ doseže 50 %. Upoštevajo se vse živali, ki so bile prodane ali zaklane v zadevnem koledarskem letu.

6.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uporabo člena 30 Uredbe (ES) št. 73/2009 pri proizvajalcih, ki z nenormalno velikim številom GVŽ v delu leta umetno ustvarijo pogoje, potrebne za upoštevanje najmanjše kmetijske dejavnosti.

POGLAVJE 2

Nacionalna rezerva

Oddelek 1

Vrnitev v nacionalno rezervo

Člen 15

Neizkoriščene pravice do plačila

1.   Razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščinah se neizkoriščene pravice do plačila štejejo za vrnjene v nacionalno rezervo na dan po poteku roka za spremembo zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v koledarskem letu, ko poteče obdobje iz členov 28(3) in 42 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Pravica do plačila se šteje za neizkoriščeno, če za to pravico ni bilo dodeljeno plačilo v obdobju iz prvega pododstavka. Pravice do plačila, za katere je vložen zahtevek in ki se nanašajo na površino, določeno v smislu člena 2(23) Uredbe (ES) št. 1122/2009, se štejejo za izkoriščene.

Kadar je površina, določena za namene sheme enotnega plačila, manjša od prijavljene površine, se za določitev, katere pravice do plačila je treba vrniti v nacionalno rezervo v skladu s členom 42 Uredbe (ES) št. 73/2009, uporablja naslednje:

(a)	upošteva se določena površina, tako da se začne s pravicami do plačila, ki imajo najvišjo vrednost;

(b)	pravice do plačila z najvišjo vrednostjo se najprej pripišejo tej površini, sledijo jim pravice z naslednjo nižjo vrednostjo.

2.   Kmetje lahko prostovoljno oddajo pravice do plačila v nacionalno rezervo.

Člen 16

Zadrževanje prodaje pravic do plačila

1.   Če država članica izkoristi možnost iz člena 43(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, država članica lahko sklene, da vrne v nacionalno rezervo:

(a)	pri prodaji pravic do plačila brez zemljišča do 30 % vrednosti vsake pravice do plačila ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačila. Vendar se lahko v obdobju prvih treh let izvajanja sheme enotnega plačila 30 % delež nadomesti s 50 % deležem, in/ali

(b)	pri prodaji pravic do plačila z zemljiščem do 10 % vrednosti vsake pravice do plačila ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačila, in/ali

(c)	pri prodaji pravic do plačila s celotnim gospodarstvom do 5 % vrednosti vsake pravice do plačila in/ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačila.

Pri prodaji pravic do plačila z zemljiščem ali brez njega kmetu, ki se začenja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, in v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja pravic do plačila, se zadrževanje ne uporablja.

2.   Pri določanju odstotkov iz odstavka 1 država članica lahko naredi razliko pri odstotkih znotraj katerega koli izmed primerov iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

3.   Če se država članica, ki je regionalizirala shemo enotnega plačila v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali izkoristila možnost iz člena 48(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, odloči, da bo izkoristila možnost iz člena 43(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, se odstotki znižanja, določeni v odstavkih 1 in 2 tega člena, uporabijo po odbitku franšize od vrednosti pravic do plačila, ki je enaka regionalnemu znesku na enoto, izračunanem v skladu s členom 59(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali členom 46(2) in (3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Oddelek 2

Dodelitev pravic do plačila iz nacionalne rezerve

Člen 17

Določitev pravic do plačila

1.   Če država članica izkoristi možnosti iz člena 41(2) in (3) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko kmetje prejmejo pravice do plačila iz nacionalne rezerve v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, in v skladu z objektivnimi merili, ki jih določi zadevna država članica.

2.   Če kmet, ki nima nobene pravice do plačila, zaprosi za pravice do plačila iz nacionalne rezerve, skupno število pravic do plačila, ki se mu lahko dodelijo, ne presega števila hektarjev, ki jih ima v tem času (v posesti ali v zakupu).

3.   Če kmet, ki ima pravice do plačila, zaprosi za pravice do plačila iz nacionalne rezerve, skupno število pravic do plačila, ki se mu lahko dodelijo, ne presega števila hektarjev, ki jih ima in za katere nima pravic do plačila.

Znesek na enoto vsake pravice do plačila, ki mu že pripada, se lahko poveča.

4.   Vrednost vsake pravice do plačila, prejete v skladu z odstavkom 2 ali 3, razen z drugim pododstavkom odstavka 3, se izračuna tako, da se referenčni znesek, ki ga država članica določi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom pravic, ki jih je treba dodeliti.

Člen 18

Uporaba člena 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, če je število hektarjev manjše od pravic do plačila

1.   Če država članica izkoristi možnost, določeno v členu 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko na zahtevo v skladu s tem členom zlasti dodeli pravice do plačila kmetom na zadevnih območjih, ki prijavijo manjše število hektarjev od števila, ustreznega pravicam do plačila, ki so mu bile dodeljene v skladu s členoma 43 in 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V tem primeru kmet vrne v nacionalno rezervo vse pravice do plačila, ki jih ima ali ki bi mu morale biti dodeljene, razen pravic do plačila, za katere veljajo pogoji iz člena 44 Uredbe (ES) št. 73/2009.

V tem členu „pravice do plačila“ pomeni zgolj pravice do plačila, ki jih je država članica dodelila v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, vključno z vsakim letom vključitve vezane podpore.

2.   Število pravic do plačila, dodeljenih iz nacionalne rezerve, je enako številu hektarjev, ki jih kmet prijavi v letu vložitve zahtevka.

3.   Znesek na enoto pravic do plačila, dodeljenih iz nacionalne rezerve, se izračuna tako, da se referenčni znesek kmeta deli s številom hektarjev, ki jih prijavi.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za kmeta, ki prijavi manj kakor 50 % skupnega števila hektarjev, ki jih je imel v referenčnem obdobju (v zakupu ali v posesti).

5.   Za namene odstavkov 1, 2 in 3 se hektarji, ki se prenesejo s prodajo ali zakupom in se ne nadomestijo z ustreznim številom hektarjev, štejejo v število hektarjev, ki jih prijavi kmet.

6.   Zadevni kmet prijavi skupno število hektarjev, ki jih ima v času vložitve zahtevka.

Člen 19

Splošne določbe za kmete v posebnih razmerah

1.   V členu 41(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 „kmetje v posebnih razmerah“ pomeni kmete iz členov 20 do 23 te uredbe.

2.   Če kmet v posebnih razmerah izpolnjuje pogoje za uporabo dveh ali več izmed členov 20, 21 in 22, prejme število pravic do plačila, ki so določene v skladu s členom 17(2) in (3) in katerih vrednost je največja vrednost, ki jo lahko dobi pri ločeni uporabi vsakega izmed členov, za katerega izpolnjuje pogoje.

Če so kmetu dodeljene tudi pravice do plačila v skladu s členom 22, skupno število dodeljenih pravic ne presega števila, določenega v skladu z navedenim členom.

3.   Če zakup iz členov 20 in 22 poteče po roku za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, lahko zadevni kmet zaprosi za določitev svojih pravic do plačila po poteku zakupa v roku, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do roka, določenega za spremembo zahtevka za pomoč v naslednjem letu.

4.   Države članice, v katerih v skladu z nacionalno zakonodajo ali z dobro uveljavljeno prakso opredelitev dolgoročnega zakupa vključuje tudi petletni zakup, lahko uporabijo člene 20, 21 in 22 tudi za takšne zakupe.

Člen 20

Prenos zemljišča v zakupu

1.   Kmet, ki je s prenosom, bodisi s prodajo bodisi z zakupom za šest let ali več, brezplačno ali po simbolični ceni ali na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja prejel gospodarstvo ali del gospodarstva, ki je bilo v referenčnem obdobju v zakupu pri tretji osebi, od kmeta, ki je prenehal s kmetijsko dejavnostjo ali je umrl pred rokom za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, lahko prejme pravice do plačila, ki se izračunajo tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev gospodarstva ali dela gospodarstva, ki ga je prejel.

2.   Kmet iz odstavka 1 je vsaka oseba, ki lahko prejme gospodarstvo ali del gospodarstva iz odstavka 1 kot dejansko ali pričakovano dedovanje.

Člen 21

Naložbe

1.   Države članice lahko povečajo vrednost pravic do plačila ali dodelijo pravice do plačila kmetom, ki so vlagali v sektor, za katerega velja vključitev v shemo enotnega plačila v skladu s poglavjem 4 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009, v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

Države članice pri določanju meril iz prvega pododstavka upoštevajo referenčno obdobje in/ali druga merila, uporabljena za vključitev zadevnega sektorja.

2.   V primeru prenehanja izvajanja sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 122 Uredbe (ES) št. 73/2009 se odstavek 1 uporablja smiselno.

Člen 22

Zakup in nakup zemljišča v zakupu

1.   Kmet, ki je bodisi med koncem ustreznega referenčnega obdobja za uvedbo sheme enotnega plačila in 15. majem 2004, kar zadeva uvedbo sheme enotnega plačila pred letom 2009, bodisi pred 31. januarjem 2009 v primeru uporabe poglavja 3 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009 za najmanj šest let vzel v zakup gospodarstvo ali del gospodarstva, pri čemer pogojev zakupa ni mogoče uskladiti, lahko prejme pravice do plačila, izračunane tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev, ki jih je vzel v zakup.

Država članica pri določanju meril iz prvega pododstavka zlasti upošteva stanje, ko imajo kmetje na voljo samo zakupljene hektare.

2.   Odstavek 1 se uporablja za kmeta, ki je kupil bodisi v referenčnem obdobju za uvedbo sheme enotnega plačila bodisi pred 15. majem 2004, kar zadeva uvedbo sheme enotnega plačila pred letom 2009, ali pred 31. januarjem 2009 v primeru uporabe poglavja 3 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009 gospodarstvo ali del gospodarstva, katerega zemljišče je bilo v ustreznem referenčnem obdobju v zakupu, in ki se začne ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali jo razširi v enem letu po poteku zakupa.

V prvem pododstavku „zemljišče v zakupu“ pomeni zemljišče, ki je bilo v času nakupa ali po njem v zakupu, ki ni bil nikoli obnovljen, razen ko njegovo obnovitev določa pravna obveznost.

Člen 23

Upravni akti in odločitve sodišča

Če bi moral biti kmet upravičen do prejema pravic do plačila ali povečanja vrednosti obstoječih pravic na podlagi dokončne odločitve sodišča ali na podlagi dokončnega pravnega akta, ki ga sprejme pristojni organ države članice, prejme kmet število in vrednost pravic do plačila, določeno z zadevno odločitvijo ali aktom, do roka, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila po datumu odločitve ali sprejetja akta in ob upoštevanju uporabe člena 34 in/ali člena 35 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Oddelek 3

Regionalna uprava

Člen 24

Regionalne rezerve

1.   Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni.

V tem primeru lahko države članice v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, dodelijo, v celoti ali delno, zneske, razpoložljive na nacionalni ravni, na regionalni ravni.

2.   Zneski, dodeljeni posameznim regijam, se lahko uporabljajo samo za dodelitev znotraj zadevne regije, razen v primerih v skladu s členom 41(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali, če se država članica tako odloči, v primeru uporabe člena 41(2) navedene uredbe.

NASLOV III

DODELITEV PRAVIC DO PLAČILA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 25

Zahtevki

1.   Vrednost in število ali povečanje pravic do plačila, dodeljenih na podlagi izvajanja s strani kmeta, sta lahko začasna. Dokončna ugotovitev vrednosti in števila se opravi najpozneje do 1. aprila leta, ki sledi prvemu letu izvajanja sheme enotnega plačila ali vključitve vezane podpore, po opravljenih ustreznih pregledih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 73/2009.

2.   Kmetje lahko glede na dokončno določitev pravic vložijo zahtevke v okviru sheme enotnega plačila na podlagi začasnih pravic, ali, če država članica izkoristi možnost, določeno v členih 26 in 27, na podlagi pravic, pridobljenih v skladu s klavzulama o zasebni pogodbi iz navedenih členov.

3.   Vlagatelj državi članici zadovoljivo dokaže, da je na dan vložitve zahtevka za pravice do plačila kmet v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 73/2009.

4.   Država članica lahko določi najmanjšo velikost gospodarstva glede na kmetijsko zemljišče, za katero se lahko zahteva določitev pravic do plačila. Vendar najmanjša velikost ne presega omejitev, določenih v skladu s členom 28(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Za določitev posebnih pravic iz člena 60 ali 65 Uredbe (ES) št. 73/2009 se, kot je določeno v členu 28(1) navedene uredbe, najmanjša velikost ne določa.

Člen 26

Klavzula o zasebni pogodbi v primeru prodaje

1.   Če prodajna pogodba, sklenjena ali spremenjena najpozneje do roka za vložitev zahtevka za dodelitev pravic bodisi v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila bodisi v letu vključitve vezane podpore, predpisuje, da je gospodarstvo ali del gospodarstva prodano v celoti ali delno, skupaj s pravicami do plačila ali povečanjem vrednosti pravic do plačila, ki jih je treba dodeliti za preneseno število hektarjev gospodarstva ali dela gospodarstva, lahko država članica prodajno pogodbo obravnava kot prenos pravic do plačila z zemljiščem.

2.   Prodajalec vloži zahtevek za dodelitev ali povečanje pravic do plačila, ki mu priloži en izvod prodajne pogodbe ob navedbi proizvodnih enot in števila hektarjev, za katere namerava prenesti pravice do plačila.

3.   Država članica lahko dovoli kupcu, da v imenu prodajalca in po njegovem izrecnem pooblastilu zaprosi za dodelitev pravic do plačila. V tem primeru država članica preveri, ali prodajalec na dan prenosa izpolnjuje merila za upravičenost in zlasti pogoj iz člena 25(3). Kupec vloži zahtevek za plačilo v okviru sheme enotnega plačila, ki mu priloži en izvod prodajne pogodbe.

4.   Država članica lahko zahteva, da se hkrati vložita zahtevka kupca in prodajalca ali pa da se v drugem zahtevku navede sklic na prvi zahtevek.

Člen 27

Klavzula o zasebni pogodbi v primeru zakupa

1.   Klavzula v zakupni pogodbi, ki določa prenos števila pravic do plačila, ki ne presega števila hektarjev v zakupu, lahko šteje za zakup pravic do plačila z zemljiščem v smislu člena 43(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 v naslednjih primerih:

(a)	če je kmet dal v zakup drugemu kmetu svoje gospodarstvo ali del gospodarstva najpozneje do roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja ali letu vključitve vezane podpore,

(b)	če zakupna pogodba poteče po roku za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila, ter

(c)	če kmet sklene dati v zakup svoje pravice do plačila kmetu, kateremu je dal v zakup svoje gospodarstvo ali del gospodarstva.

2.   Zakupodajalec vloži zahtevek za dodelitev ali povečanje pravic do plačila, ki mu priloži en izvod zakupne pogodbe ob navedbi števila hektarjev, za katere namerava dati v zakup pravice do plačila.

3.   Najemnik vloži zahtevek za plačilo v okviru sheme enotnega plačila, ki mu priloži en izvod zakupne pogodbe.

4.   Država članica lahko zahteva, da se hkrati vložita zahtevka najemnika in zakupodajalca ali pa da se v drugem zahtevku navede sklic na prvi zahtevek.

POGLAVJE 2

Uvedba sheme enotnega plačila v novih državah članicah, ki izvajajo shemo enotnega plačila na površino

Člen 28

Splošne določbe

1.   Če v tem poglavju ni določeno drugače, se ta uredba uporablja za nove države članice, ki izvajajo shemo enotnega plačila na površino.

2.   Vsako sklicevanje v tej uredbi na člen 41 Uredbe (ES) št. 73/2009 se razlaga kot sklicevanje na člen 57 navedene uredbe.

3.   Za namene člena 57(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko nova država članica določi reprezentativno obdobje, ki je pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila.

4.   Vsako sklicevanje v tej uredbi na „referenčno obdobje“ se razlaga kot sklicevanje na prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila ali kot referenčno obdobje iz člena 59(3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 29

Prva dodelitev pravic do plačila

1.   Brez poseganja v člen 59(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 določijo nove države članice za namene člena 59(2) navedene uredbe število upravičenih hektarjev iz navedenega odstavka, ob uporabi števila hektarjev, prijavljenih za določanje pravic do plačila v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko nove države članice določijo število upravičenih hektarjev iz člena 59(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, ob uporabi števila hektarjev, prijavljenih za leto pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila.

Če je število upravičenih hektarjev, ki so jih kmetje prijavili v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, nižje od števila upravičenih hektarjev, določenih v skladu s prvim pododstavkom, lahko nova država članica delno ali v celoti prerazporedi zneske, ki ustrezajo številu neprijavljenih hektarjev, kot dodatek vsaki pravici do plačila, ki je bila dodeljena v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila. Dodatek se izračuna tako, da se zadevni znesek deli s številom dodeljenih pravic do plačila.

3.   Če država članica izkoristi možnost, določeno v členu 59(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko s koledarskim letom pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila nadaljuje z določanjem upravičenih kmetov in z začasnim določanjem števila hektarjev iz navedenega odstavka ter s predhodnim preverjanjem pogojev iz člena 25(3) te uredbe.

Brez poseganja v člen 61 Uredbe (ES) št. 73/2009 se vrednost pravic izračuna z deljenjem zneska iz člena 59(1) navedene uredbe s skupnim številom pravic, dodeljenih v skladu s tem odstavkom.

4.   Kmet se o začasnih pravicah obvesti najmanj en mesec pred rokom za vložitev zahtevka, določenim v skladu s členom 56(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Za izračun kmetijske dejavnosti, izražene v glavah velike živine (GVŽ) iz člena 44(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, se število živali, ki jih ima kmet v obdobju, ki ga določi država članica, pretvori v GVŽ s sklicem na pretvorbeno tabelo iz člena 14(2). Za preverjanje najmanjše kmetijske dejavnosti v novih državah članicah v skladu s členom 44(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 se uporabi člen 14(4), (5) in (6).

POGLAVJE 3

Vključitev vezane podpore

Oddelek 1

Vključitev sektorja sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila

Člen 30

Splošna pravila

1.   Zaradi določitve zneska in pravic do plačila v okviru vključevanja sektorja sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila se oddelek A Priloge IX Uredbe (ES) št. 73/2009 uporablja v skladu s členom 31 te uredbe ter, v primeru, da je država članica izkoristila možnost, določeno v členu 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, v skladu s členom 32 te uredbe.

2.   Po potrebi se člen 40 Uredbe (ES) št. 73/2009 uporablja za vrednost vseh pravic do plačila, ki obstajajo pred vključitvijo podpore za sadje in zelenjavo, ter za referenčne zneske, izračunane za podporo za sadje in zelenjavo.

3.   Za namene te uredbe v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave je prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila leto, v katerem država članica določi zneske in upravičene hektarje iz oddelka A Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009, pri čemer se upošteva možnost triletnega prehodnega obdobja iz drugega pododstavka točke 2 navedenega oddelka.

Člen 31

Posebna pravila

1.   Če kmet do roka za vložitev zahtevka za določitev pravic do plačila nima pravic do plačila ali ima samo posebne pravice, prejme pravice do plačila za sadje in zelenjavo, izračunane v skladu z oddelkom A Priloge IX Uredbe (ES) št. 73/2009.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar je kmet zakupil pravice do plačila med prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila in letom vključitve sektorja sadja in zelenjave.

2.   Če so bile kmetu do roka za vložitev zahtevka za določitev pravic do plačila dodeljene pravice do plačila ali je slednje kupil ali prejel, se vrednost in število njegovih pravic do plačila ponovno izračunata na naslednji način:

(a)	število pravic do plačila je enako številu pravic do plačila, ki jih že ima, h katerim se prišteje število hektarjev, določenih v skladu s točko 3 oddelka A Priloge IX Uredbe (ES) št. 73/2009 za sadje in zelenjavo, pozni jedilni krompir ter drevesnice;

(b)	vrednost se dobi z deljenjem seštevka vrednosti pravic do plačila, ki jih že ima, in referenčnega zneska, izračunanega v skladu s točko 2 oddelka A Priloge IX Uredbe (ES) št. 73/2009 za sadje in zelenjavo, s številom, dobljenim v skladu s točko (a) tega odstavka.

Pri izračunu iz tega odstavka se ne upoštevajo posebne pravice.

3.   Pravice do plačila, dane v zakup pred rokom za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila, se upoštevajo pri izračunu iz odstavka 2. Vendar se pravice do plačila, dane v zakup z uporabo pogodbene klavzule iz člena 27, pri izračunu iz odstavka 2 tega člena upoštevajo samo, če je pogoje zakupa mogoče prilagoditi.

Člen 32

Regionalno izvajanje

1.   Če je država članica izkoristila možnost, določeno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, je število pravic do plačila, ki jih prejmejo kmetje, enako številu novih upravičenih hektarjev za sadje in zelenjavo, pozni jedilni krompir in drevesnice, prijavljenih v njihovih enotnih zahtevkih v letu 2008.

Vrednost pravic se izračuna na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

2.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 lahko države članice določijo dodatno število pravic na kmeta na podlagi objektivnih meril v skladu z oddelkom A Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009 za sadje in zelenjavo, pozni jedilni krompir ter drevesnice.

Oddelek 2

Vino

Pododdelek 1

Prenos iz programov podpore za vino v shemo enotnega plačila

Člen 33

Splošna pravila

1.   Zaradi določitve zneska in pravic do plačila v okviru prenosa iz programov podpore za vino v shemo enotnega plačila se oddelek C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009 uporablja v skladu s členom 34 te uredbe ter, v primeru, da je država članica izkoristila možnost, določeno v členu 59 ali 71f Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali členu 47 ali 58 Uredbe (ES) št. 73/2009, v skladu s členom 35 te uredbe.

2.   Države članice lahko od 1. januarja 2009 nadaljujejo z določanjem, kateri kmetje so upravičeni za dodelitev pravic do plačila, ki izhajajo iz prenosa iz programov podpore za vino v shemo enotnega plačila.

3.   Za namene člena 18 te uredbe v zvezi z vinskim sektorjem je prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila leto, v katerem država članica določi zneske in upravičene hektarje iz oddelka C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009.

Člen 34

Posebna pravila

1.   Če kmet do roka za vložitev zahtevka za določitev pravic do plačila v skladu s to uredbo nima pravic do plačila ali ima samo posebne pravice, prejme pravice do plačila za vino, izračunane v skladu z oddelkom C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar je kmet zakupil pravice do plačila med prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila in letom prenosa iz programov podpore.

2.   Če so bile kmetu do roka za vložitev zahtevka za določitev pravic do plačila v skladu s to uredbo dodeljene pravice do plačila ali je slednje kupil ali prejel, se vrednost in število njegovih pravic do plačila ponovno izračunata na naslednji način:

(a)	število pravic do plačila je enako številu pravic do plačila, ki jih že ima, h katerim se prišteje število hektarjev, določenih v skladu z oddelkom C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009;

(b)	vrednost se dobi z deljenjem seštevka vrednosti pravic do plačila, ki jih že ima, in referenčnega zneska, izračunanega v skladu z oddelkom C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009, s številom, dobljenim v skladu s točko (a) tega odstavka.

Pri izračunu iz tega odstavka se ne upoštevajo posebne pravice.

3.   Pravice do plačila, dane v zakup pred rokom za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila in določene v skladu s to uredbo, se upoštevajo pri izračunu iz odstavka 2.

Člen 35

Regionalno izvajanje

1.   Če je država članica izkoristila možnost, določeno v členu 59 ali členu 71f Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali členu 47 ali 58 Uredbe (ES) št. 73/2009, je število pravic do plačila, ki jih prejmejo kmetje, enako številu novih upravičenih hektarjev za vinograde, prijavljenih v njihovih enotnih zahtevkih v letu 2009.

Vrednost pravice do plačila se izračuna na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice določijo število pravic na kmeta na podlagi objektivnih meril v skladu z oddelkom C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009.

Pododdelek 2

Izkrčitev

Člen 36

Regionalno povprečje

Za določitev vrednosti pravic do plačila pri uporabi oddelka B Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009 države članice določijo regionalno povprečje na ustrezni teritorialni ravni. Določi se v roku, ki ga določijo države članice. Vsako leto se lahko revidira. Temelji na vrednosti pravic do plačila, dodeljenih kmetom v zadevni regiji. Ne sme se razločevati glede na proizvodni sektor.

NASLOV IV

POSEBNA PODPORA

POGLAVJE 1

Splošna pravila

Člen 37

Upravičenost do posebnih podpornih ukrepov

1.   Države članice določijo merila za upravičenost do posebnih podpornih ukrepov v skladu z okvirom iz Uredbe (ES) št. 73/2009 in pogoji, določenimi v tem naslovu.

2.   Države članice izvajajo ta naslov in zlasti odstavek 1 v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

Člen 38

Skladnost in kopičenje podpore

1.   Države članice zagotavljajo skladnost med:

(a)	posebnimi podpornimi ukrepi in ukrepi, ki se izvajajo na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti;

(b)	različnimi posebnimi podpornimi ukrepi;

(c)	posebnimi podpornimi ukrepi in ukrepi, financiranimi z državnimi pomočmi.

Države članice zlasti zagotovijo, da posebni podporni ukrepi ne ovirajo pravilnega delovanja ukrepov, ki se izvajajo na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti, ali ukrepov, financiranih z državnimi pomočmi.

2.   Ko se lahko podpora na podlagi posebnega podpornega ukrepa dodeli tudi na podlagi ukrepa, ki se izvaja na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti, ali drugega posebnega podpornega ukrepa, države članice zagotovijo, da lahko kmet podporo za zadevno dejavnost prejme le na podlagi enega od teh ukrepov.

Člen 39

Pogoji za podporne ukrepe

1.   Posebni podporni ukrepi se ne uporabljajo kot nadomestilo za spoštovanje obveznosti ter zlasti predpisanih zahtev ravnanja in standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje, določenih v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 73/2009, ali drugih zahtev iz prvega pododstavka člena 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2.   Posebni podporni ukrepi se ne uporabljajo za financiranje davkov.

3.   Države članice zagotovijo, da so posebni podporni ukrepi, ki jih izvajajo, preverljivi in jih je mogoče nadzorovati.

POGLAVJE 2

Posebna pravila

Člen 40

Posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja

Države članice opredelijo posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja in za katere je v členu 68(1)(a)(i) Uredbe (ES) št. 73/2009 določeno dodatno letno plačilo. Te posebne vrste kmetovanja zagotavljajo pomembne in izmerljive koristi za okolje.

Člen 41

Izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov

Dodatno letno plačilo za izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov, določeno v členu 68(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko kmetom omogoči zlasti, da:

(a)	izpolnijo pogoje, potrebne za vključitev v sheme kakovosti hrane Skupnosti, kot so določene v dokumentih, navedenih v členu 68(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 in uredbah Komisije (ES) št. 1898/2006 (20), (ES) št. 1216/2007 (21), (ES) št. 889/2008 (22) in (ES) št. 114/2009 (23), ali

(b)	se vključijo v zasebne ali nacionalne sheme za potrjevanje kakovosti hrane.

Če se posebni podporni ukrepi odobrijo za namene točke (b) prvega odstavka, se smiselno uporabljajo zahteve iz člena 22(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 (24).

Člen 42

Izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov

1.   Dodatno letno plačilo kmetom za izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov, določeno v členu 68(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 73/2009, kmete spodbuja k izboljšanju trženja njihovih kmetijskih proizvodov z zagotavljanjem boljših informacij o kakovosti in lastnostih proizvodov ali proizvodnih metod in/ali njihovo promocijo.

2.   Smiselno se uporabljajo členi 4, 5 in 6 ter prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 501/2008.

Člen 43

Izvajanje strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali

1.   Pri določanju pogojev za upravičenost do posebne podpore za kmete, ki izvajajo strožje prakse v zvezi z dobrim počutjem živali, določene v členu 68(1)(a)(iv) Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice po potrebi upoštevajo:

(a)	vrsto kmetovanja;

(b)	velikost kmetije v smislu gostote ali števila živali in osebja ter

(c)	uporabljeni sistem upravljanja kmetij.

2.   Strožje prakse v zvezi z dobrim počutjem živali so prakse, ki presegajo minimalne zahteve, določene v veljavni zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji, zlasti v dokumentih iz točke C Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009. Te prakse lahko vključujejo posodobljene standarde iz člena 27(7) Uredbe (ES) št. 1974/2006.

Člen 44

Posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje

1.   Pri določanju pogojev za upravičenost do posebne podpore za kmete, ki izvajajo posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, določene v členu 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice zlasti upoštevajo:

(a)	okoljske cilje v regiji, v kateri se bo ukrep izvajal, in

(b)	vsako podporo, ki je že bila dodeljena na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti ali drugih posebnih podpornih ukrepov ali ukrepov, financiranih z državnimi pomočmi.

2.   Člen 27(2) do (6), (8), (9) in (13) ter člena 48 in 53 Uredbe (ES) št. 1974/2006 se smiselno uporabljajo za posebno podporo za kmete, ki izvajajo posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje.

3.   Komisija oceni predlagane posebne podporne ukrepe za kmete, ki izvajajo posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, ki jih države članice priglasijo Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 in to uredbo.

Če Komisija meni, da so predlagani ukrepi v skladu z navedenima uredbama, jih v skladu s členom 68(2)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 73/2009 odobri v štirih mesecih po prejemu informacij v skladu s členom 50(3) te uredbe.

Če Komisija meni, da predlagani ukrepi niso v skladu z navedenima uredbama, od države članice zahteva ustrezno spremembo predlaganih ukrepov in njihovo priglasitev Komisiji. Če meni, da so ukrepi ustrezno spremenjeni, jih odobri.

Člen 45

Posebne neugodnosti, ki prizadenejo kmete v sektorju mlečnih proizvodov, govejega in telečjega, ovčjega in kozjega mesa ter riža

1.   Države članice pri določanju pogojev za upravičenost do posebne podpore za obravnavanje posebnih neugodnosti, ki prizadenejo kmete v sektorju mlečnih proizvodov, govejega in telečjega, ovčjega in kozjega mesa ter riža na ekonomsko ranljivih ali okoljsko občutljivih območjih, ali za ekonomsko občutljive načine kmetovanja v teh sektorjih na podlagi člena 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 opredelijo ekonomsko ranljiva in/ali okoljsko občutljiva območja in/ali ekonomsko občutljive načine kmetovanja, ki so upravičeni do podpore, pri čemer upoštevajo zlasti ustrezno strukturo in pogoje proizvodnje.

2.   Posebna podpora ne temelji na nihanjih tržnih cen in ni enakovredna sistemu izravnalnih plačil.

Člen 46

Območja, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja

1.   V pogojih za upravičenost do posebnih podpornih ukrepov na območjih, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmetov na teh območjih, kot je določeno v členu 68(1)(c) Uredbe (ES) št. 73/2009, se zlasti opredelijo:

(a)	način, kako se bodo določili posamezni referenčni zneski za upravičene kmete, in

(b)	programi prestrukturiranja in/ali razvoja in/ali pogoji za njihovo odobritev.

2.   Če kmet, ki nima pravice do plačila, zaprosi za podporo iz odstavka 1, skupno število pravic do plačila, ki se mu lahko dodelijo, ne presega števila hektarjev, ki jih ima v tem času (v posesti ali zakupu).

Če kmet, ki ima pravico do plačila, zaprosi za podporo iz odstavka 1, skupno število pravic do plačila, ki se mu lahko dodelijo, ne presega števila hektarjev, ki jih ima in za katere nima pravice do plačila.

Znesek na enoto vsake pravice do plačila, ki kmetu že pripada, se lahko poveča.

Vrednost vsake pravice do plačila, prejete v skladu s tem odstavkom, razen s tretjim pododstavkom, se izračuna tako, da se posamezni referenčni znesek, ki ga določi država članica, deli s številom pravic iz drugega pododstavka.

3.   Povečanje zneska na hektar v okviru sheme enotnega plačila na površino iz člena 131(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 se določi tako, da se referenčni znesek kmeta deli s številom upravičenih hektarjev, ki jih prijavi za plačilo v okviru sheme enotnega plačila na površino.

4.   Države članice zagotovijo, da se za specifično slabši položaj kmetov na območjih, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, zaradi česar se dodeli posebna podpora, ne dodeli nadomestilo za isti namen na podlagi katere druge določbe takih programov.

Člen 47

Zavarovanje pridelka, živali in rastlin

1.   Države članice določijo pogoje, pod katerimi bodo pogodbe upravičene do posebne podpore v obliki prispevkov za premije za zavarovanje pridelka, živali in rastlin iz člena 68(1)(d) Uredbe (ES) št. 73/2009.

2.   V pogodbah se določijo:

(a)	posebna zavarovana tveganja;

(b)	posebne ekonomske izgube, ki jih zavarovanje krije, in

(c)	plačana premija brez davkov.

3.   Pogodbe zajemajo samo proizvodnjo v enem letu. Če trajanje pogodbe obsega dele dveh koledarskih let, države članice zagotovijo, da se nadomestilo za isto pogodbo ne dodeli dvakrat.

4.   Države članice sprejmejo pravila, ki se bodo uporabljala za izračun uničenega deleža povprečne letne proizvodnje kmeta v skladu s členom 70(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

5.   Kmet državo članico vsako leto obvesti o številki svoje zavarovalne police ter predloži izvod pogodbe in dokazilo o plačilu premije.

Člen 48

Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče

1.   Pravila, ki jih države članice opredelijo v skladu s členom 71(9) Uredbe (ES) št. 73/2009 za vzajemne sklade, upravičene do finančnih prispevkov za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče, kot je določeno v členu 68(1)(e) navedene uredbe, vključujejo zlasti:

(a)	pogoje za financiranje vzajemnega sklada;

(b)	izbruhe bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče, zaradi katerih se lahko kmetom izplačajo nadomestila, vključno z geografskim območjem uporabe, kadar je primerno;

(c)	merila za oceno, ali naj se za zadevni dogodek kmetom izplačajo nadomestila;

(d)	metode za izračun dodatnih stroškov, ki pomenijo ekonomske izgube na podlagi člena 71(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)	izračun upravnih stroškov iz člena 71(6) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(f)	vse omejitve stroškov, upravičenih do finančnega prispevka, ki se uporabijo na podlagi drugega pododstavka člena 71(7) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(g)	postopek za akreditacijo zadevnega vzajemnega sklada na podlagi nacionalne zakonodaje;

(h)	postopkovna pravila in

(i)	preglede skladnosti in potrditve obračunov, ki se izvajajo v vzajemnem skladu po njegovi akreditaciji.

2.   Ko je vir finančnega nadomestila, ki ga mora izplačati vzajemni sklad, komercialno posojilo, to posojilo traja najmanj eno leto in največ pet let.

3.   Države članice zagotovijo, da so njihove kmetijske skupnosti obveščene o:

(a)	vseh akreditiranih vzajemnih skladih;

(b)	pogojih za vključitev v posamezni vzajemni sklad in

(c)	finančnih ureditvah vzajemnih skladov.

Člen 49

Finančne določbe za posebne podporne ukrepe

1.   Zneski iz člena 69(6)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 so določeni v Prilogi III k tej uredbi.

2.   Za namene četrtega pododstavka člena 69(7) Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko države članice do 1. avgusta vsakega zadevnega koledarskega leta od leta 2010 zahtevajo revizijo zneskov iz odstavka 1 tega člena, če se znesek na podlagi izračuna, določenega v prvem pododstavku člena 69(7) Uredbe (ES) št. 73/2009, za zadevno finančno leto za več kot 20 % razlikuje od zneska, določenega v Prilogi III k tej uredbi.

Vsak s strani Komisije spremenjeni znesek se uporablja od koledarskega leta, ki sledi letu zahtevka.

NASLOV V

OBVEŠČANJE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Obveščanje

Člen 50

Obveščanje o odločitvah

1.   Če država članica izkoristi možnosti, določene v členih 28(1) in (2), 38, 41(2) do (5), 45(1) in (3), 46(1) in (3), 47(1) do (4), 48, 49, 51(1) in 67 Uredbe (ES) št. 73/2009 ter členu 11(2) te uredbe, obvesti Komisijo o podrobnostih sprejete odločitve ter utemeljitvi in objektivnih merilih, na podlagi katerih je sprejela odločitev o uporabi zadevne možnosti:

(a)	za odločitve, ki veljajo za leto 2010, v dveh tednih po: (i) datumu začetka veljavnosti te uredbe ali (ii) datumu sprejetja odločitve, če je poznejši od datuma začetka veljavnosti te uredbe, in

(b)	v drugih primerih do 1. avgusta 2010.

Če država članica sprejme novo odločitev glede uporabe možnosti iz člena 41(2) do (5) Uredbe (ES) št. 73/2009, v roku dveh tednov po sprejetju odločitve obvesti Komisijo o podrobnostih sprejete odločitve in utemeljitvi ter objektivnih merilih, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uporabi zadevne možnosti.

2.   Če nova država članica namerava zaključiti izvajanje sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 122(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, najpozneje do 1. avgusta v letu pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila obvesti Komisijo o podrobnostih izvajanja sheme enotnega plačila, vključno z možnostmi v skladu s členi 55(3), 57(3) do (6), 59(3) in 61 navedene uredbe, ter objektivnimi merili, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve.

3.   Države članice Komisijo do 1. avgusta v letu pred prvim letom izvajanja navedenega ukrepa obvestijo o posebnih podpornih ukrepih, ki jih nameravajo izvajati.

Vsebina informacij se zagotovi v skladu z delom A Priloge IV, razen za posebne podporne ukrepe za posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, katerih vsebina informacij se posreduje v skladu z delom B navedene priloge.

Člen 51

Statistika in poročila

Države članice po elektronskih sredstvih sporočijo Komisiji naslednje informacije na obrazcu, ki jim ga da na voljo Komisija:

1.

najpozneje do 1. septembra zadevnega leta: (a) skupno število zahtevkov v okviru sheme enotnega plačila za tekoče leto, skupaj z ustreznim skupnim zneskom pravic do plačila in skupnim številom spremljajočih upravičenih hektarjev; v primeru regionalnega izvajanja sheme enotnega plačila se ti podatki razčlenijo po regijah. Za prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila podatki temeljijo na začasnih pravicah do plačila; (b) v primeru izvajanja ukrepov v skladu s členom 68 Uredbe (ES) št. 73/2009 države članice sporočijo skupni znesek podpore, zahtevane za tekoče leto za vsakega izmed ukrepov in, kadar je primerno, zadevnih sektorjev;

2.	najpozneje do 1. maja naslednjega leta, za prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila podatke iz točke 1(a), vendar na podlagi dokončnih pravic do plačila;

3.

najpozneje do 15. septembra naslednjega leta: (a) skupno vrednost obstoječih pravic do plačila, aktiviranih ali ne v zadevnem letu, in število hektarjev, potrebnih za aktiviranje. Podatki se razčlenijo po vrsti pravic in, v primeru regionalnega izvajanja sheme enotnega plačila, po regijah; (b) dokončne podatke o skupnem številu zahtevkov v okviru sheme enotnega plačila, sprejetih za predhodno leto, in ustrezni skupni znesek plačil, ki so bila odobrena, glede na okoliščine po uporabi ukrepov iz členov 7, 9, 11(1) in (2), 21, 22 in 23 Uredbe (ES) št. 73/2009, ter skupno vsoto zneskov, ki so do 31. decembra predhodnega leta ostali v nacionalni rezervi, in skupno število spremljajočih upravičenih hektarjev; v primeru regionalnega izvajanja sheme enotnega plačila, kadar je primerno, se ti podatki razčlenijo po regijah; (c) kar zadeva člen 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, za predhodno leto, skupno število upravičencev in znesek plačil, ki so bila dodeljena za posamezen ukrep, ter, kadar je primerno, za vsakega izmed zadevnih sektorjev; in (d) letno poročilo, ki ga države članice pošljejo Komisiji, o izvajanju člena 71 Uredbe (ES) št. 73/2009, ki vključuje informacije, navedene v Prilogi V k tej uredbi.

4.	najpozneje do 1. oktobra 2012, poročilo o posebnih podpornih ukrepih, ki so se izvajali v letih 2009, 2010 in 2011, njihovem učinku na cilje in morebitnih težavah.

POGLAVJE 2

Končne določbe

Člen 52

Razveljavitev

Uredbi (ES) št. 795/2004 in (ES) št. 639/2009 se razveljavita.

Vendar se še naprej uporabljata v zvezi z zahtevki za pomoč za premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2010.

Člen 53

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010, razen členov 11(2) in 50(1)(a), ki se uporabljata z dnem začetka veljavnosti te uredbe.

---

(1)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(2)  UL L 141, 30.4.2004, str. 1.

(3)  UL L 191, 23.7.2009, str. 17.

(4)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(5)  UL L 3, 5.1.2008, str. 1.

(6)  UL L 147, 6.6.2008, str. 3.

(7)  UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

(8)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

(9)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(10)  UL L 38, 12.2.2000, str. 1.

(11)  UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

(12)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(13)  UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(14)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(15)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(16)  Glej stran 65 tega Uradnega lista.

(17)  UL L 193, 20.7.2002, str. 1.

(18)  UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

(19)  UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

(20)  UL L 369, 23.12.2006, str. 1.

(21)  UL L 275, 19.10.2007, str. 3.

(22)  UL L 250, 18.9.2008, str. 1.

(23)  UL L 38, 7.2.2009, str. 26.

(24)  UL L 368, 23.12.2006, str. 15.

---

---

---

---

---

---