o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa ter o razveljavitvi Direktive 2006/23/ES

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

Določbe Direktive 2006/23/ES se še naprej prehodno uporabljajo do datuma uporabe ukrepov iz člena 8c(10) Uredbe (ES) št. 216/2008, kakor jo spreminja ta uredba.

Komisija do 31. decembra 2013 sprejme ukrepe iz člena 8a(5) Uredbe (ES) št. 216/2008, kakor jo spreminja ta uredba. Člen 8a se uporablja od datumov, določenih v teh ukrepih.

Komisija do 31. decembra 2012 sprejme ukrepe iz člena 8b(6) in člena 8c(10) Uredbe (ES) št. 216/2008, kakor jo spreminja ta uredba. Člena 8b in 8c se uporabljata od datumov, določenih v teh ukrepih.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 7. septembra 2009.

PRILOGA

„

PRILOGA Va

BISTVENE ZAHTEVE ZA AERODROME

A — Fizične značilnosti, infrastruktura in oprema

1. Območje gibanja

(a)

Aerodromi imajo določeno območje za pristajanje in vzletanje zrakoplovov, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)	območje za vzletanje in pristajanje ima dimenzije in značilnosti, ki ustrezajo zrakoplovom, ki naj bi uporabljali aerodrom;

(ii)	območje za vzletanje in pristajanje ima, kjer je ustrezno, nosilnost, ki omogoča ponavljajoče se delovanje zrakoplovov, ki naj bi uporabljali območje. Območja, ki niso namenjena ponavljajočemu se delovanju zrakoplovov, morajo biti sposobna dajati podporo zrakoplovom;

(iii)

območje za vzletanje in pristajanje je projektirano tako, da je zagotovljen odvod vode in da se prepreči, da bi stoječa voda postala nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov;

(iv)	nakloni in spremembe naklona območja za vzletanje in pristajanje ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov;

(v)	značilnosti površine območja za vzletanje in pristajanje ustrezajo zrakoplovom, ki naj bi ga uporabljali; in

(vi)	na območju za vzletanje in pristajanje ni nobenih predmetov, ki bi lahko pomenili nesprejemljivo tveganje za delovanje zrakoplovov.

(b)

Kadar je več določenih območij za vzletanje in pristajanje, so ta takšna, da ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov.

(c)

Določeno območje za vzletanje in pristajanje je obdano z določenimi površinami. Te površine so namenjene zaščiti zrakoplovov, ki letijo nad njimi med vzletom ali pristankom, ali ublažitvi posledic pri prezgodnjem pristanku (undershooting) ter kadar zapeljejo z območja za vzletanje in pristajanje ali ga prekoračijo, ter izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i)	te površine imajo dimenzije, ki ustrezajo predvidenim operacijam zrakoplovov;

(ii)	nakloni in spremembe naklona teh površin ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov;

(iii)

na teh površinah ni nobenih predmetov, ki bi lahko pomenili nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov. To ne bi smelo pomeniti, da se na teh površinah ne nahaja krhka oprema, če je ta potrebna za podporo operacijam zrakoplovov; in

(iv)	vsaka izmed teh površin ima nosilnost, ki ustreza njenemu namenu.

(d)

Območja aerodromov, skupaj s pripadajočo neposredno okolico, namenjena premikanju in parkiranju zrakoplovov, so projektirana tako, da omogočajo varne operacije zrakoplovov, ki naj bi uporabljali posamezne objekte, in sicer v vseh pogojih, za katera so bila načrtovana, ter izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i)	ta območja imajo nosilnost, ki omogoča ponavljajoče se operacije zrakoplovov, ki naj bi uporabljali to območja, izvzeta so območja, ki naj bi se uporabljala samo občasno in ki morajo biti sposobna dajati podporo zrakoplovom;

(ii)	ta območja so projektirana tako, da je zagotovljen odvod vode in da se prepreči, da bi stoječa voda postala nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov;

(iii)

nakloni in spremembe naklona teh območij ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov;

(iv)	značilnosti površine teh območij ustrezajo zrakoplovom, ki naj bi jih uporabljali, in

(v)	na teh območjih ni nobenih predmetov, ki bi lahko predstavljali nesprejemljivo tveganje za zrakoplove. S tem se ne sme izključiti, da je oprema za parkiranje, ki je potrebna za to območje, postavljena v posebej določenih položajih ali conah na tem območju.

(e)

Druga infrastruktura, namenjena za uporabo zrakoplovov, je projektirana tako, da uporaba te infrastrukture ne pomeni nesprejemljivega tveganja za zrakoplove, ki jo uporabljajo.

(f)

Konstrukcije, stavbe, oprema ali skladišča so nameščeni in projektirani tako, da ne povzročijo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov.

(g)

Zagotovijo se ustrezna sredstva, ki nepooblaščenim osebam, nepooblaščenim vozilom ali živalim, ki so dovolj velike, da pomenijo nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov, preprečujejo vstop na območje gibanja, brez poseganja v nacionalne in mednarodne določbe za zaščito živali.

2. Varna višina nad ovirami

(a)

Za zaščito zrakoplova, ki se približuje aerodromu z namenom pristanka, ali zrakoplova, ki vzleta z aerodroma, se določijo priletne in odletne zračne poti ali območja. Takšne zračne poti ali območja zrakoplovu zagotovijo ustrezno oddaljenost od ovir na območju, ki obdaja aerodrom, ob upoštevanju lokalnih fizičnih značilnosti.

(b)

Taka oddaljenost od ovir ustreza fazi leta in vrsti operacije, ki se izvaja. Upošteva se tudi opremo, ki se uporablja za določanje položaja zrakoplova.

3. Vizualni in nevizualni pripomočki ter oprema aerodroma

(a)

Pripomočki ustrezajo namenu, biti morajo prepoznavni in uporabnikom zagotavljati nedvoumne informacije v vseh nameravanih okoliščinah operacije.

(b)

Oprema aerodroma deluje v skladu s predvideno uporabo v predvidenih okoliščinah operacij. V okviru okoliščin operacij ali v primeru okvare oprema aerodroma ne sme povzročiti nesprejemljivega tveganja za varnost v letalstvu.

(c)

Pripomočki in njihov sistem električnega napajanja so projektirani tako, da okvare ne povzročijo neustreznih, zavajajočih ali nezadostnih informacij za uporabnike ali prekinitve kakršne koli bistvene storitve.

(d)

Zagotovijo se ustrezni načini zaščite, ki preprečujejo nastanek škode ali motenj v delovanju tovrstnih pripomočkov.

(e)

Viri sevanja ali prisotnost premikajočih se ali pritrjenih predmetov ne smejo motiti lastnosti aeronavtičnih komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih sistemov ali škodljivo vplivati na njihovo delovanje.

(f)

Informacije o delovanju in uporabi opreme aerodroma se dajo na razpolago ustreznemu osebju, vključno z jasno navedbo okoliščin, ki lahko povzročijo nesprejemljiva tveganja za varnost v letalstvu.

4. Podatki o aerodromu

(a)

Vzpostavijo in posodabljajo se podatki, ki so pomembni za aerodrom in razpoložljive storitve.

(b)

Podatki so natančni, berljivi, popolni in nedvoumni. Ohranijo se ustrezne ravni integritete.

(c)

Podatki se uporabnikom in zadevnim navigacijskim službam zračnega prometa (ANS) zagotovijo pravočasno, in sicer s pomočjo dovolj varne in hitre metode komuniciranja.

B — Obratovanje in upravljanje

1. Operator aerodroma.je odgovoren za obratovanje letališča. Operator aerodroma ima naslednje odgovornosti:

(a)

operator aerodroma ima neposredno ali prek pogodb vzpostavljena vsa sredstva, ki so potrebna za zagotovitev varnih operacij zrakoplovov na aerodromu. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte, osebje, opremo in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(b)

operator aerodroma zagotovi, da so zahteve iz oddelka A vedno izpolnjene, ali sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z neizpolnjevanjem zahtev. Vzpostavijo in uporabljajo se postopki, s katerimi se o takih ukrepih pravočasno obvestijo vsi uporabniki;

(c)

operator aerodroma vzpostavi in izvaja ustrezen program obvladovanja tveganj za prostoživeče živali;

(d)

operator aerodroma zagotovi, da je gibanje vozil in oseb na območju gibanja in drugih operativnih območjih usklajeno z gibanjem zrakoplova, da se preprečijo trčenja in škoda na zrakoplovih;

(e)

operator aerodroma zagotovi, da so vzpostavljeni in se izvajajo postopki za zmanjšanje tveganj, povezanih z obratovanjem aerodroma v slabih vremenskih razmerah, ob zmanjšani vidljivosti ali po potrebi ponoči;

(f)

operator aerodroma sklene sporazume z drugimi pomembnimi organizacijami za zagotavljanje stalne skladnosti s temi bistvenimi zahtevami za aerodrom. Te organizacije med drugim vključujejo operatorje zrakoplovov, izvajalce navigacijskih storitev zračnega prometa, izvajalce storitev zemeljske oskrbe in druge organizacije, katerih dejavnosti ali proizvodi lahko vplivajo na varnost zrakoplova;

(g)

operator aerodroma sam oziroma s pogodbami s tretjimi strankami zagotovi, da obstajajo postopki za oskrbo zrakoplova z gorivom, ki ni kontaminirano in ima ustrezne specifikacije;

(h)

priročniki za vzdrževanje opreme aerodroma se dajo na voljo, se uporabljajo v praksi ter zajemajo navodila za vzdrževanje in popravilo, informacije o servisiranju, odpravljanje napak in postopke inšpekcijskega pregleda;

(i)

operator aerodroma vzpostavi in izvaja načrt aerodroma za nujne primere, ki zajema možne scenarije v nujnih primerih, do katerih lahko pride na aerodromu ali v njegovi okolici. Ta načrt se uskladi, kjer je primerno, z nujnimi ukrepi lokalne skupnosti;

(j)

operator aerodroma zagotovi, da so na aerodromu pripravljene zadostne reševalne službe in gasilske službe. Take službe se v primeru incidenta ali nesreče hitro odzovejo in vključujejo vsaj opremo, sredstva za gašenje in zadostno število članov osebja;

(k)

operator aerodroma za obratovanje in vzdrževanje aerodroma uporablja samo izobraženo in usposobljeno osebje ter izvaja in vzdržuje programe usposabljanja in preverjanja za stalno usposobljenost vsega zadevnega osebja;

(l)

operator aerodroma zagotovi, da so vse osebe, ki jim je dovoljen dostop na območje gibanja ali druga operativna območja brez spremstva, ustrezno izobražene in usposobljene za tak dostop;

(m)

osebje reševalne službe in gasilske službe so ustrezno izobraženi in usposobljeni za delovanje v letališkem okolju. Operator aerodroma izvaja in vzdržuje programe usposabljanja in preverjanja za stalno usposobljenost tega osebja; in

(n)

vse osebje reševalne službe in gasilske službe, od katerih se lahko zahteva. da posredujejo v letalskih nujnih primerih, redno dokazujejo zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog ob upoštevanju vrste dejavnosti. V tem okviru zdravstvena sposobnost, ki zajema fizično in psihično sposobnost, pomeni stanje brez bolezni ali nezmožnosti, ki bi temu osebju onemogočala:

(i)	izvajanje nalog, potrebnih za delovanje v letalskih nujnih primerih;

(ii)	izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času, ali

(iii)

pravilno zaznavanje njihovega okolja.

2. Sistemi upravljanja

(a)

Operator aerodroma izvaja in vzdržuje sistem upravljanja za zagotovitev izpolnjevanja teh bistvenih zahtev za aerodrom ter si prizadeva za stalno in proaktivno izboljšanje varnosti. Sistem upravljanja vključuje organizacijske strukture, odgovornost, pristojnosti, politike in postopke.

(b)

Sistem upravljanja vključuje program za preprečevanje nesreč in incidentov, ki zajema shemo za poročanje in analizo dogodkov. Analiza po potrebi vključuje subjekte, ki so našteti v točki 1(f).

(c)

Operator aerodroma pripravi priročnik aerodroma in deluje v skladu z njim. Tak priročnik vsebuje vsa potrebna navodila, informacije in postopke za aerodrom za sistem upravljanja in za izvajanje nalog operativnega osebja.

C — Okolica aerodroma

V zračnem prostoru v okolici območij gibanja na aerodromu ne sme biti nobenih ovir, da se omogoči izvajanje predvidenih operacij zrakoplovov na aerodromih, ne da bi pri tem prihajalo do nesprejemljivega tveganja zaradi postavitve ovir v okolici aerodroma. Zato se pripravi, uvede in nenehno spremlja površine za nadzor ovir, da se zazna vsak vdor, ki ni v skladu s pravili.

(a)	Za vsako kršitev na teh površinah je potrebna ocena, da se ugotovi, ali predmet povzroča nesprejemljivo tveganje. Vsak predmet, ki predstavlja nesprejemljivo tveganje se odstrani ali se sprejme ustrezen ukrep za izogibanje, da se zaščiti zrakoplove, ki uporabljajo aerodrom.

(b)	Vse preostale ovire se objavijo in se v skladu s potrebo označijo ter, kadar je to potrebno, opremijo z lučmi, da se zagotovi njihova vidnost.

Nevarnosti, povezane s človeškimi dejavnostmi in uporabo zemljišča, kot so med drugim naštete na spodnjem seznamu, se spremljajo. Tveganje, ki ga povzročajo, se oceni in ustrezno zmanjša:

(a)	vsak razvoj ali sprememba uporabe zemljišča na območju aerodroma;

(b)	možnost turbulence, ki jo povzroči ovira;

(c)	uporaba nevarnih, nejasnih in zavajajočih luči;

(d)	zaslepitev, ki jo povzročijo velike in visoko odsevne površine;

(e)	vzpostavitev območij, ki bi lahko spodbudila dejavnost divjih živali v okolici območij gibanja na aerodromu;

(f)	viri nevidnega sevanja ali prisotnost premikajočih se ali pritrjenih predmetov, ki lahko motijo lastnosti aeronavtičnih komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih sistemov ali škodljivo vplivajo na njihovo delovanje.

Za lokalno skupnost se vzpostavi načrt ukrepanja v nujnih primerih, do katerih lahko pride na lokalnem območju aerodroma.

D — Drugo

Razen v situacijah zrakoplova v sili, v katerih se zrakoplov preusmeri na nadomestni aerodrom, ali v drugih okoliščinah, določenih za posamezne primere, aerodroma ali njegovih delov ne smejo uporabljati zrakoplovi, za katere projekt aerodroma in operativni postopki običajno niso namenjeni.

PRILOGA Vb

BISTVENE ZAHTEVE ZA ATM/ANS IN ZA KONTROLORJE ZRAČNEGA PROMETA

1. Uporaba zračnega prostora

(a)

Vsi zrakoplovi, razen tistih, ki opravljajo dejavnosti iz člena 1(2)(a), se v vseh fazah leta ali na območju gibanja na aerodromu upravljajo v skladu s skupnimi splošnimi operativnimi pravili in vsemi primernimi postopki, določenimi za uporabo zadevnega zračnega prostora.

(b)

Vsi zrakoplovi, razen tistih, ki opravljajo dejavnosti iz člena 1(2)(a), so opremljeni z zahtevanimi komponentami in se jih ustrezno upravlja. Komponente, ki se uporabljajo v okviru sistema ATM/ANS, izpolnjujejo zahteve iz točke 3.

2. Službe

(a) Letalske informacije in podatki za uporabnike zračnega prostora za namen zračne navigacije

(i)

Podatki, ki se uporabljajo kot vir letalskih informacij, so dovolj kakovostni, popolni, aktualni in pravočasni.

(ii)

Letalske informacije so točne, popolne, aktualne, nedvoumne in ustrezne integritete v ustrezni obliki za uporabnike.

(iii)

Razširjanje takšnih letalskih informacij uporabnikom zračnega prostora je pravočasno ter poteka prek dovolj zanesljivih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred posegi in popačenjem.

(b) Meteorološke informacije

(i)

Podatki, ki se uporabljajo kot vir za letalske meteorološke informacije, so dovolj kakovostni, popolni in aktualni.

(ii)

V možnem obsegu so letalske meteorološke informacije natančne, popolne, aktualne, ustrezne integritete in nedvoumne, da izpolnjujejo potrebe uporabnikov zračnega prostora.

(iii)

Razširjanje takšnih letalskih meteoroloških informacij uporabnikom zračnega prostora je pravočasno ter poteka prek dovolj zanesljivih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred motnjami in popačenjem.

(i)

Podatki, ki se uporabljajo kot vir za zagotavljanje storitev zračnega prometa, so pravilni, popolni in aktualni.

(ii)

Storitve zračnega prometa so dovolj natančne, popolne, aktualne in nedvoumne, da izpolnjujejo potrebe uporabnikov po varnosti.

(iii)

Avtomatizirana orodja, ki zagotavljajo informacije ali nasvete uporabnikom, so pravilno projektirana, izdelana in vzdrževana, da so primerna za predvideno uporabo.

(iv)

Vse storitve kontrole zračnega prometa in povezani postopki zagotavljajo primerno razdvajanje med zrakoplovi in, kjer se zdi primerno, pomagajo pri zaščiti pred ovirami in drugimi nevarnostmi v zraku ter hitro in pravočasno usklajevanje z vsemi zadevnimi uporabniki in sosednjimi deli zračnega prostora.

(v)

Komunikacija med storitvami zračnega prometa in zrakoplovi ter med zadevnimi enotami storitev zračnega prometa je pravočasna, jasna, pravilna in nedvoumna, zaščitena pred motnjami, vsi udeleženi akterji pa jo morajo razumeti, in, če se zdi primerno, priznavati.

(vi)

Zagotovijo se ukrepi za zaznavanje morebitnih izrednih razmer in po potrebi za sprožitev učinkovitih iskalnih in reševalnih akcij. Ti ukrepi vsebujejo vsaj ustrezne mehanizme za opozarjanje, usklajevalne ukrepe in postopke, sredstva in osebje za učinkovito pokrivanje območja odgovornosti.

(d) Komunikacijske službe

Komunikacijske službe dosežejo in ohranjajo ustrezne lastnosti v zvezi z razpoložljivostjo, integriteto, stalnostjo in pravočasnostjo. So hitre in zaščitene pred popačenjem.

(e) Navigacijske službe

Navigacijske službe dosežejo in ohranjajo ustrezne lastnosti v zvezi z vodenjem, informacijami o pozicioniranju in, če je na voljo, časovnim razporedom. Merila lastnosti vključujejo natančnost, integriteto, razpoložljivost in stalnost službe.

(f) Nadzorne službe

Nadzorne službe opredelijo položaj zrakoplova v zraku ter drugih zrakoplovov in vozil na površini aerodroma z zadostno učinkovitostjo glede na njihovo točnost, integriteto, stalnost in verjetnost zaznavanja.

(g) Upravljanje pretoka zračnega prometa

Pri taktičnem upravljanju pretoka zračnega prometa na ravni Skupnosti se uporabljajo in zagotavljajo dovolj natančne in aktualne informacije o obsegu in naravi načrtovanega zračnega prometa, ki vpliva na izvajanje storitev; poleg tega se s pogajanji dosežejo in usklajujejo preusmeritve ali zamiki pretoka prometa, da bi se zmanjšalo tveganje preobremenitve, do katere lahko pride v zraku ali na aerodromu.

(h) Upravljanje zračnega prostora

Določitev posebnega dela zračnega prostora za določeno uporabo se spremlja, usklajuje in razširja pravočasno, da se zmanjša tveganje izgube razdvajanja med zrakoplovi v vseh okoliščinah.

(i) Projektiranje zračnega prostora

Strukture zračnega prostora in postopki letenja so pravilno projektirani, nadzorovani in potrjeni, preden se jih razvije in jih zrakoplovi lahko uporabljajo.

3. Sistemi in komponente

(a) Splošno

Sistemi in komponente ATM/ANS, ki zagotavljajo ustrezne informacije zrakoplovom in od zrakoplovov ter na tleh, so ustrezno projektirani, izdelani, nameščeni, vzdrževani in upravljani, da se zagotovi njihova ustreznost za predvideno uporabo.

(b) Integriteta, lastnosti in zanesljivost sistemov in komponent

Integriteta in z varnostjo povezane lastnosti sistemov in komponent na zrakoplovu, na tleh ali v vesolju ustrezajo predvideni uporabi. Ti izpolnjujejo zahtevano raven operativnih lastnosti za vse predvidene pogoje delovanja in celotno obdobje uporabe.

(i)

Sistemi in komponente so projektirani tako, da izpolnjujejo veljavne varnostne zahteve.

(ii)

Sistemi in komponente, obravnavani skupaj, ločeno ali v medsebojni povezavi, so projektirani tako, da sta verjetnost, da lahko kakršna koli okvara povzroči popolno odpoved sistema, in resnost njenega učinka na varnost storitev v obratnem sorazmerju.

(iii)

Sistemi in komponente, obravnavani posamezno in v kombinaciji, so projektirani tako, da upoštevajo omejitve z zvezi s človeškimi sposobnostmi in delovanjem.

(iv)

Sistemi in komponente so projektirani tako, da so zaščiteni pred nenamernimi škodljivimi interakcijami z zunanjimi elementi.

(v)

Osebju se jasno, dosledno in nedvoumno posredujejo informacije, potrebne za izdelavo, namestitev, upravljanje in vzdrževanje sistemov in komponent, pa tudi informacije o nevarnih razmerah.

(d) Stalna raven storitev

Ravni varnosti sistemov in komponent se ohranijo v času storitve in sprememb storitve.

4. Usposobljenost kontrolorjev zračnega prometa

(a) Splošno

Oseba, ki se usposablja za kontrolorja zračnega prometa ali je pripravnik za mesto kontrolorja zračnega prometa, je dovolj zrela, tako glede izobrazbe kot fizičnih in psihičnih sposobnosti, da lahko pridobi, ohranja in dokaže ustrezno teoretično znanje in praktične spretnosti.

(b) Teoretično znanje

(i)

Kontrolor zračnega prometa pridobi in ohranja raven znanja, ki ustreza izvajanim nalogam in je sorazmerna s tveganji, povezanimi z vrsto storitve.

(ii)

Pridobitev in ohranjanje teoretičnega znanja se dokazuje s stalnim ocenjevanjem med usposabljanjem in z ustreznimi preskusi znanja.

(iii)

Pridobljeno teoretično znanje se ohranja na ustrezni ravni. Usposobljenost se dokazuje z rednimi ocenjevanji ali preskusi znanja. Pogostnost preskusov znanja je sorazmerna s stopnjo tveganja, povezanega z vrsto storitve.

(i)

Kontrolor zračnega prometa pridobi in ohranja praktične spretnosti, ki ustrezajo izvajanju njegovih nalog. Takšne spretnosti so sorazmerne s tveganji, povezanimi z vrsto storitve, in vključujejo, če to ustreza nalogam, ki se izvajajo, najmanj naslednje:

i.	operativne postopke;

ii.	posebne vidike naloge;

iii.	neobičajne razmere in nujne primere;

iv.	človeške dejavnike.

(ii)

Kontrolor zračnega prometa dokaže, da lahko izvaja povezane postopke in naloge na ravni usposobljenosti, ki ustreza nalogam, ki se izvajajo.

(iii)

Pridobljene praktične spretnosti se ohranjajo na zadovoljivi ravni. Usposobljenost se preverja z rednimi ocenjevanji ali preskusi znanja. Pogostnost ocenjevanj je sorazmerna z zahtevnostjo in stopnjo tveganja, povezanega z vrsto storitve in nalogami, ki se izvajajo.

(d) Jezikovna usposobljenost

(i)

Kontrolor zračnega prometa dokaže jezikovno usposobljenost za govorjenje in razumevanje angleškega jezika na ravni, ki mu omogoča učinkovito sporazumevanje v glasovnih situacijah (telefon/radijska postaja) in situacijah ‚iz oči v oči‘ glede konkretnih in z delom povezanih tem, vključno s situacijami nujnih primerov.

(ii)

Kontrolor zračnega prometa je jezikovno usposobljen za govorjenje in razumevanje nacionalnega jezika ali jezikov na zgoraj navedeni ravni, kadar koli je to v posebnem delu zračnega prostora potrebno za zagotavljanje storitev zračnega prometa.

(e) Usposabljanje na simulatorju (synthetic training devices - STD)

Če se STD uporabljajo za praktično usposabljanje o zavedanju o situaciji in človeških dejavnikov ali za dokazovanje pridobljenih in ohranjenih spretnosti, ustrezajo določenim lastnostim, ki omogočajo ustrezno simulacijo delovnega okolja in operativnih razmer, primernih za izvajanje usposabljanja.

(f) Program usposabljanja

(i)

Usposabljanje poteka po programu usposabljanja, ki lahko vključuje teoretično in praktično poučevanje, vključno s STD, če je ustrezno.

(ii)

Za vsako vrsto usposabljanja se določi in sprejme program usposabljanja.

(g) Inštruktorji

(i)

Teoretično poučevanje izvajajo ustrezno usposobljeni inštruktorji. Ti:

i.	imajo ustrezno znanje s področja, ki ga poučujejo, in

ii.	so dokazali, da so usposobljeni za uporabo ustreznih metod poučevanja.

(ii)

Praktično poučevanje izvajajo ustrezno usposobljeni inštruktorji, ki imajo naslednje kvalifikacije:

i.	izpolnjujejo zahteve glede teoretičnega znanja in imajo izkušnje, ki ustrezajo izvajanemu poučevanju;

ii.	dokazali so, da so usposobljeni za poučevanje in uporabo ustreznih metod poučevanja;

iii.	metode poučevanja so vadili med postopki, ki jih nameravajo poučevati, in

iv.	redno hodijo na osvežitvena usposabljanja, s čimer ohranjajo sposobnosti poučevanja.

(iii)

Inštruktorji praktičnih spretnosti imajo ali pa so imeli pravico delovati kot kontrolorji zračnega prometa.

(h) Ocenjevalci

(i)

Osebe, pristojne za ocenjevanje usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa:

i.	so dokazale, da so usposobljene za ocenjevanje usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa ter izvajanje preskusov in preverjanj kontrolorjev zračnega prometa, in

ii.	redno hodijo na osvežitvena usposabljanja, s čimer se zagotovijo najsodobnejši standardi ocenjevanja.

(ii)

Ocenjevalci praktičnih spretnosti imajo ali pa so imeli pravico delovati kot kontrolorji zračnega prometa na tistih področjih, ki jih nameravajo ocenjevati.

(i) Zdravstvena sposobnost kontrolorja zračnega prometa

(i) Zdravstvena merila

Vsi kontrolorji zračnega prometa redno dokazujejo zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog. Sposobnost se dokaže na podlagi ustrezne presoje, pri čemer se upoštevajo možna psihična in fizična odstopanja zaradi starosti.

ii.

Dokazovanje zdravstvene sposobnosti, ki zajema fizično in psihično sposobnost, vključuje dokazano odsotnost bolezni ali invalidnosti, ki bi osebam, ki izvajajo storitve kontrole zračnega prometa (ATC), onemogočala:

—	pravilno opravljanje nalog, potrebnih za izvajanje ATC, ali

—	izvajanje dodeljenih nalog ob katerem koli času, ali

—	pravilno zaznavanje okolja.

(ii) Če se zdravstvena sposobnost ne more v celoti dokazati, se lahko sprejmejo blažilni ukrepi, ki zagotavljajo enakovredno varnost.

5. Izvajalci storitev in organizacije za usposabljanje

(a) Storitve se ne izvajajo, če niso izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

izvajalec storitev ima, neposredno ali posredno po pogodbah, sredstva, potrebna za obseg storitve. Ta sredstva med drugim vključujejo sisteme, naprave, vključno z napajalnimi enotami, poslovodne strukture, osebje, opremo in njeno vzdrževanje, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(ii)

izvajalec storitev pripravi in posodablja priročnike o upravljanju in delovanju v zvezi z zagotavljanjem storitev ter mora ravnati v skladu s temi priročniki. Taki priročniki vsebujejo vsa potrebna navodila, informacije in postopke za delovanje, sistem upravljanja in operativno osebje za izvajanje njihovih nalog;

(iii)

izvajalec storitev izvaja in vzdržuje sistem upravljanja na podlagi tveganja, da zagotovi skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge in si prizadeva za nenehno proaktivno izboljševanje tega sistema;

(iv)	izvajalec storitev uporablja samo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje ter izvaja in vzdržuje programe za usposabljanje in preverjanje osebja;

(v)	izvajalec storitev vzpostavi formalne povezave z vsemi ostalimi, ki prispevajo k izvajanju storitev, da zagotovi skladnost s temi bistvenimi zahtevami;

(vi)	izvajalec storitev pripravi in izvaja načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, ki zajemajo neobičajne razmere in nujne primere, do katerih lahko pride v zvezi s storitvami;

(vii)

izvajalec storitev pripravi in ohranja program za preprečevanje nesreč in incidentov ter zagotavljanje varnosti, vključno s poročanjem in analizo dogodkov, ki se uporablja v sistemu upravljanja za doseganje cilja nenehnega izboljševanja varnosti, in

(viii)

izvajalec storitev poskrbi za preverjanje, ali so lastnosti glede varnostnih zahtev za vse sisteme in komponente vedno izpolnjene.

(b) Storitve ATC se ne izvajajo, če niso izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

da bi se preprečila utrujenost osebja, ki izvaja storitve ATC, se uporablja sistem poimenskega seznama članov osebja in njihovih dolžnosti. Takšen sistem mora zajemati delovna obdobja, delovni čas in prilagojeni čas počitka. Pri omejitvah, sprejetih v okviru takšnega sistema, se upoštevajo ustrezni dejavniki, ki povečujejo utrujenost, kot so zlasti pomanjkanje spanja, porušitev cirkadialnega ritma, nočne ure, skupni delovni čas v danem obdobju in porazdelitev dodeljenih nalog med člane osebja;

(ii)	da bi se preprečil stres osebja, ki izvaja storitve ATC, se uporabljajo izobraževalni in preventivni programi;

(iii)

izvajalec storitev ATC ima vzpostavljene postopke za preverjanje, ali je kognitivna sposobnost osebja, ki izvaja storitve ATC, oslabljena in ali je njihova zdravstvena sposobnost zadovoljiva;

(iv)	izvajalec storitev ATC pri načrtovanju in delovanju upošteva operativne in tehnične omejitve ter načela človeških dejavnikov.

Izvajalec storitev zadevne uporabnike zračnega prostora in enote storitev zračnega prometa pravočasno obvešča o operativnem statusu (in spremembah) storitev, ki se izvajajo za namene storitev zračnega prometa.

(d) Organizacije za usposabljanje

Organizacija za usposabljanje osebja, ki izvaja storitve ATC, izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	ima vsa sredstva, ki so potrebna za obseg obveznosti, povezanih z njeno dejavnostjo. Ta sredstva med drugim vključujejo naprave, osebje, opremo, metodologijo, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(ii)	izvaja in vzdržuje sistem upravljanja v zvezi z varnostjo in standardom usposabljanja ter si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema, in

(iii)

po potrebi skleni dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da je zagotovljena nenehna skladnost s temi bistvenimi zahtevami.

“