29.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 282/7

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1020/2009

z dne 28. oktobra 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gnojilih zaradi prilagoditve prilog I, III, IV in V k Uredbi tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (1) ter zlasti člena 31(1) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2003/2003 določa, da se lahko gnojilo, ki pripada gnojilom s seznama v Prilogi I k Uredbi in je v skladu s pogoji iz navedene uredbe, označi kot „gnojilo ES“.

(2)

Delno topni naravni fosfat spada med vrste gnojil s primarnimi hranili iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003. Člen 16 navedene uredbe dovoljuje dodajanje sekundarnih hranil vsem vrstam gnojil s primarnimi hranili. Vendar je najmanjša vsebnost fosforjevega pentoksida za obstoječo vrsto gnojila na osnovi delno topnega naravnega fosfata določena previsoko, da bi se lahko dodala sekundarna hranila. Zato je treba uvesti novo vrsto gnojila, da se mešanice delno topnih naravnih fosfatov z magnezijevimi sekundarnimi hranili dovolijo za trženje kot „gnojila ES“.

(3)

Magnezijev sulfat ali magnezijev oksid se doda mletemu naravnemu fosfatu, da se odpravijo pomanjkljivosti fosfata in magnezija na nekaterih kmetijskih zemljiščih. Z delno raztopitvijo sta fosfat in magnezij hitro na voljo posevkom za kratko obdobje, medtem ko netopne sestavine zagotavljajo počasnejšo, vendar trajnejšo oskrbo s fosfatom in magnezijem. Fosfatna in magnezijeva hranila morajo biti na voljo v eni vrsti gnojila, da lahko koristijo kmetom.

(4)

Magnezijev sulfat spada med vrste gnojil s sekundarnimi hranili iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 2003/2003. Člen 20 navedene uredbe dovoljuje dodajanje mikrohranil vsem vrstam gnojil s sekundarnimi hranili. Vendar je najmanjša vsebnost žveplovega trioksida in magnezijevega oksida za obstoječo vrsto gnojila na osnovi magnezijevega sulfata določena previsoko, da bi se lahko dodala mikrohranila. Zaradi naraščajočega interesa za uravnoteženo hrano rastlinam se je povečala uporaba mikrohranil. Mešanica magnezijevega sulfata z mikrohranili bi kmetom olajšala uporabo mikrohranil. Zato je treba vrsto gnojila na osnovi magnezijevega sulfata spremeniti, da se mešanice magnezijevega sulfata z mikrohranili dovolijo za trženje kot „gnojila ES“.

(5)

Priloga III k Uredbi (ES) št. 2003/2003 vsebuje tehnične določbe za nadzor gnojil iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika. Treba je pojasniti, da se lahko analitske metode uporabljajo za različne oblike gnojil z amonijevim nitratom (kepe ali zrnca). Poleg tega so v navedenih opisih analitskih metod uporabljene zastarele enote za tlak namesto trenutnih enot SI.

(6)

Člen 29(2) Uredbe (ES) št. 2003/2003 zahteva, da se nadzor gnojil ES, ki spadajo med vrste gnojil iz Priloge I k navedeni uredbi, izvaja v skladu z analitskimi metodami, ki so podrobno opisane v prilogah III in IV k navedeni uredbi. Ker navedene metode niso mednarodno priznane, je bil Evropski odbor za standardizacijo (CEN) pooblaščen, da razvije enakovredne standarde EN za nadomestitev obstoječih metod.

(7)

CEN je kot delni rezultat na podlagi pooblastila M/335 za posodobitev analitskih metod za gnojila in snovi za apnenje tal razvil 20 standardov EN, ki jih je treba vključiti v Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003. Nekateri od navedenih standardov morajo nadomestiti obstoječe analitske metode, drugi pa so novi.

(8)

Potrjene metode, ki so bile objavljene kot standardi EN, navadno vključujejo krožni test (medlaboratorijski test), da se preveri ponovljivost analitskih metod med različnimi laboratoriji. Vendar je predhodno ovrednotenje metod, ki so morale biti zajete s pooblastilom, pokazalo, da se nekatere malo uporabljajo. V tem primeru je zadoščala le uredniška sprememba in krožni test ni bil potreben. Da so nadzorne osebe ustrezno obveščene o statistični zanesljivosti standardov EN, je treba razlikovati med potrjenimi standardi EN in nepotrjenimi metodami, da se lažje ugotovijo standardi EN, ki so preverjeni z medlaboratorijskim testom.

(9)

Za poenostavitev zakonodaje in lažje prihodnje spremembe je primerno nadomestiti celotno besedilo standardov iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003 s sklicevanjem na standarde EN, ki naj bi jih objavil CEN.

(10)

Člen 30 Uredbe (ES) št. 2003/2003 zahteva, da so laboratoriji, ki izvajajo analize vzorcev gnojil za uradni nadzor, kompetentni in da jih države članice odobrijo. Takšni odobreni laboratoriji morajo izpolnjevati akreditacijske standarde iz oddelka B Priloge V. Ker se je v praksi pokazalo, da akreditacija traja dlje, kot je bilo prvotno predvideno, je treba Prilogo V spremeniti, da se zagotovi učinkovit nadzor, s tem da se državam članicam dovoli odobritev laboratorijev, ki so kompetentni za uradni nadzor, vendar še niso akreditirani.

(11)

Uredbo (ES) št. 2003/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 32 Uredbe (ES) št. 2003/2003 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2003/2003 se spremeni:

1.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

2.

Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

3.

Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

4.

Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. oktobra 2009

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik

(1)  UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni:

1.

V razpredelnico A.2 se vstavi naslednji vnos 3(a):

Št.

Tipska oznaka

Podatki o metodi pridobivanja in bistvenih sestavinah

Najmanjša vsebnost hranil

(masni odstotek)

Podatki o izražanju hranil

Drugi podatki o tipski oznaki

Deklarirana vsebnost hranil

Oblike in topnost hranil

Druga merila

1

2

3

4

5

6

„3(a)

Delno topen naravni fosfat z magnezijem

Proizvod se pridobiva z delno reakcijo mletega naravnega fosfata z žveplovo ali fosforno kislino z dodatkom magnezijevega sulfata ali magnezijevega oksida in kot glavne sestavine vsebuje monokalcijev fosfat, trikalcijev fosfat, kalcijev sulfat in magnezijev sulfat

16 % P2O5

6 % MgO

Fosfor, izražen kot P2O5, topen v anorganskih kislinah, vsaj 40 % deklarirane vsebnosti P2O5 topne v vodi

Velikost delcev:

—

vsaj 90 % je mogoče presejati skozi sito, velikost luknjic 0,160 mm

—

vsaj 98 % je mogoče presejati skozi sito, velikost luknjic 0,630 mm.

 

Skupni fosforjev pentoksid (topen v anorganskih kislinah)

Fosforjev pentoksid, topen v vodi

Skupni magnezijev oksid

Magnezijev oksid, topen v vodi“

2.

V razpredelnici D se vnos 5 nadomesti z naslednjim:

Št.

Tipska oznaka

Podatki o metodi pridobivanja in bistvenih sestavinah

Najmanjša vsebnost hranil

(masni odstotek)

Podatki o izražanju hranil

Druge zahteve

Drugi podatki o tipski oznaki

Deklarirana vsebnost hranil

Oblike in topnost hranil

Druga merila

1

2

3

4

5

6

„5

Magnezijev sulfat

Proizvod kot glavno sestavino vsebuje heptahidratiran magnezijev sulfat

15 % MgO

28 % SO3

Kadar se dodajo mikrohranila in se deklarira v skladu s členom 6(4) in 6(6):

10 % MgO

17 % SO3

Magnezij in žveplo, izražena kot magnezijev oksid in žveplov trioksid, topna v vodi

Lahko se dodajo običajna trgovska imena

Magnezijev oksid, topen v vodi

Žveplov trioksid, topen v vodi“

PRILOGA II

Oddelek 3 Priloge III k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni:

1.

V metodi 2 se točka 6.2 nadomesti z naslednjim:

6.2   S preskusnim sitom (5.4) odstranite delce, manjše od 0,5 mm. V čašo (5.2) na 0,01 g natančno odtehtajte približno 50 gramov vzorca. Dodajte dovolj plinskega olja (oddelek 4), da z njim popolnoma prekrijete kepe ali zrnca, in pazljivo premešajte, da bi zagotovili popolno namočenost površin vseh kep ali zrnc. Čašo prekrijte z urnim steklom in pustite stati eno uro pri 25 (± 2) °C.“

2.

V metodi 3 se točka 4.3.5 nadomesti z naslednjim:

4.3.5   Drechslova steklenička D, delujoča kot zbiralnik za vso odvečno kislino, ki lahko destilira prek.“

3.

V metodi 3 se prvi odstavek točke 5.2 nadomesti z naslednjim:

„Vzorec za analizo vnesite v reakcijsko bučko B. Dodajte 100 ml H2SO4 (3.2). Kepe ali zrnca se pri sobni temperaturi raztopijo v približno 10 minutah. Pripravo sestavite, kakor je prikazano na sliki: en konec absorpcijske cevi (A) povežite po napravi, ki preprečuje povratni tok in vsebuje tlak od 667 do 800 Pa, z virom dušika (4.2), drugi konec pa z dovodno cevjo reakcijske bučke. Kolono za frakcioniranje Vigreux (C′) in kondenzator (C) z dovodom hladilne vode postavite na svoje mesto. Pretok dušika naravnajte tako, da bo skozi raztopino tekel v zmernih količinah, raztopino segrejte do vrelišča in potem segrevajte še dve minuti. Ob koncu tega časovnega obdobja ne bi več smelo biti burnega vretja. Če opazite burno vretje, segrevajte še 30 minut. Pustite, da se raztopina hladi vsaj 20 minut, pri tem pa naj skozi njo teče dušik.“

PRILOGA III

Oddelek B Priloge IV k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se spremeni:

1.

Metoda 1 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 1

Priprava vzorca za analizo

EN 1482-2: Gnojila in sredstva za apnjenje – Vzorčenje in priprava vzorcev – Del 2: Priprava vzorcev“

2.

Metode 2 se spremenijo:

(a)

Metoda 2.1 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 2.1

Določevanje amonijevega dušika

EN 15475: Gnojila – Določevanje amonijevega dušika

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

(b)

Metoda 2.2.1 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 2.2.1

Določevanje nitratnega in amonijevega dušika po Ulschu

EN 15558: Trdna gnojila – Določevanje nitratnega in amonijevega dušika po Ulschu

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.“

(c)

Metoda 2.2.2 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 2.2.2

Določevanje nitratnega in amonijevega dušika po Arndu

EN 15559: Gnojila – Določevanje nitratnega in amonijevega dušika po Arndu

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.“

(d)

Metoda 2.2.3 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 2.2.3

Določevanje nitratnega in amonijevega dušika po Devardi

EN 15476: Gnojila – Določevanje nitratnega in amonijevega dušika po Devardi

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

(e)

Metoda 2.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 2.3.1

Določevanje celotnega dušika v kalcijevem cianoamidu, ki ne vsebuje nitratov

EN 15560: Gnojila – Določevanje celotnega dušika v kalcijevem cianoamidu, ki ne vsebuje nitratov

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.“

(f)

Metoda 2.3.2 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 2.3.2

Določevanje celotnega dušika v kalcijevem cianoamidu, ki vsebuje nitrate

EN 15561: Gnojila – Določevanje celotnega dušika v kalcijevem cianoamidu, ki vsebuje nitrate

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.“

(g)

Metoda 2.3.3 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 2.3.3

Določevanje celotnega dušika v sečnini

EN 15478: Gnojila – Določevanje celotnega dušika v sečnini

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

(h)

Metoda 2.4 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 2.4

Določevanje cianoamidnega dušika

EN 15562: Gnojila – Določevanje cianoamidnega dušika

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.“

(i)

Metoda 2.5 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 2.5

Spektrofotometrijsko določevanje biureta v sečnini

EN 15479: Gnojila – Spektrofotometrijsko določevanje biureta v sečnini

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

(j)

Metoda 2.6.1 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 2.6.1

Določevanje različnih oblik dušika v istem vzorcu, ki vsebujejo dušik kot nitratni, amonijski, sečninski in cianoamidni dušik

EN 15604: Gnojila – Določevanje različnih oblik dušika v istem vzorcu, ki vsebujejo dušik kot nitratni, amonijski, sečninski in cianoamidni dušik

Za to analitsko metodo ni bil opravljen krožni test.“

3.

Metoda 4.1 se nadomesti z naslednjim:

„Metoda 4.1

Določevanje kalija, topnega v vodi

EN 15477: Gnojila – Določevanje kalija, topnega v vodi

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

4.

Dodajo se naslednje metode:

„Metode 11

Kelatni reagenti

Metoda 11.1

Določevanje vsebnosti kelatiranih mikrohranil in kelatiranih frakcij mikrohranil

EN 13366: Gnojila – Obdelava s kationsko izmenjevalno smolo za določevanje količine kelatiziranih mikrohranil in deleža kelatiziranih mikrohranil.

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 11.2

Določevanje EDTA, HEDTA in DTPA

EN 13368-1: Gnojila – Določevanje sredstev za kelatiziranje v gnojilih z ionsko kromatografijo – 1. del: EDTA, HEDTA in DTPA

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 11.3

Določevanje železa, kelatiranega z o,o EDDHA in o,o EDDHMA

EN 13368-2: 2007 Gnojila – Določevanje sredstev za kelatiziranje v gnojilih s kromatografijo. Del 2: Določevanje železa, kelatiziranega z o,o EDDHA in o,o EDDHMA z ionsko kromatografijo

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 11.4

Določevanje železa, kelatiranega z EDDHSA

EN 15451: Gnojila – Določevanje kelatnih reagentov – Določevanje železa, kelatiziranega z EDDHSA z ionsko kromatografijo

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 11.5

Določevanje železa, kelatiranega z o,p EDDHA

EN 15452: Gnojila – Določevanje kelatnih reagentov – Določevanje železa, kelatiziranega z o,p EDDHA z reverzno fazo HPLC

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metode 12

Inhibitorji nitrifikacije in ureaze

Metoda 12.1

Določevanje dicianodiamida

EN 15360: Gnojila – Določevanje dicianodiamida – Metoda s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC)

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metoda 12.2

Določevanje NBPT

EN 15688: Gnojila – Določevanje inhibitorja ureaze N-(n-butil)tiofosfortriamida (NBPT) s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC)

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.

Metode 13

Težke kovine

Metoda 13.1

Določevanje kadmija

EN 14888: Gnojila in sredstva za apnjenje – Določevanje kadmija.

Za to analitsko metodo je bil opravljen krožni test.“

PRILOGA IV

Oddelek B Priloge V k Uredbi (ES) št. 2003/2003 se nadomesti z naslednjim:

„B.   ZAHTEVE ZA ODOBRITEV LABORATORIJEV, KI SO PRISTOJNI ZA ZAGOTAVLJANJE POTREBNIH STORITEV ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI GNOJIL ES Z ZAHTEVAMI TE UREDBE IN NJENIH PRILOG.

1.

Veljavni standard za laboratorije.

—

Laboratoriji, akreditirani v skladu z EN ISO/IEC 17025, Splošne zahteve glede pristojnosti laboratorijev za testiranje in kalibracijo za vsaj eno od metod iz prilog III ali IV.

—

Do 18. novembra 2014 laboratoriji, ki še niso akreditirani, če laboratorij:

—

dokaže, da je začel in izvaja potrebne akreditacijske postopke v skladu z EN ISO/IEC 17025 v eni ali več metod iz prilog III ali IV in

—

pristojnemu organu predloži dokaze, da sodeluje v medlaboratorijskih testih, katerih rezultati so dobri.

2.

Veljavni standard za akreditacijske organe:

EN ISO/IEC 17011, Ocena skladnosti: splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za oceno skladnosti.“