18.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/1

(1)

Po preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) je Svet z Uredbo (ES) št. 682/2007 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba), uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju, uvrščene v oznake KN ex 2001 90 30 in ex 2005 80 00 ter s poreklom iz Tajske. Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem. Uredba Sveta (ES) št. 954/2008 (3) je spremenila Uredbo (ES) št. 682/2007 glede stopnje dajatve, uvedene za eno družbo in „vse druge družbe“. Stopnje dajatve se tako gibljejo med 3,1 % in 14,3 %. Uvoz od dveh tajskih proizvajalcev izvoznikov, Malee Sampran Public Co. Ltd (v nadaljnjem besedilu: Malee) in Sun Sweet Co. Ltd (v nadaljnjem besedilu: Sun Sweet), katerih zavezi sta bili sprejeti s Sklepom Komisije 2007/424/ES (4), izpolnjuje pogoje iz člena 2 Uredbe (ES) št. 682/2007 in je oproščen dajatev.

(2)

Ob uvedbi dokončnih ukrepov je Svet izjemoma dovolil sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ki niso mogli predložiti dovolj utemeljene ponudbe za zavezo v roku iz člena 8(2) osnovne uredbe, da dopolnijo ponudbo v desetih koledarskih dneh od začetka veljavnosti osnovne uredbe. V navedenem roku so dopolnili še deset ponudb za zavezo. Sprejeti ponudbi za zavezo in deset dodatnih ponudb vključuje fiksne minimalne uvozne cene.

(3)

Ob razkritju desetih dodatnih ponudb je industrija Skupnosti nasprotovala sprejetju cenovnih zavez, ker da fiksne minimalne uvozne cene niso več učinkovita oblika ukrepa zaradi višanja cen za zadevni proizvod, kot je navedeno v uvodni izjavi 16 ter glavno surovino in vložke zanj.

(4)

Za ponovno oceno ustreznosti zavez kot učinkovite oblike protidampinškega ukrepa je Komisija menila, da je treba ponovno oceniti sprejemljivost in izvedljivosti ponujenih in sprejetih zavez.

(5)

Po posvetovanju s Svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da je dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je 16. septembra 2008 z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (5), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(6)

Pregled je bil omejen na preučitev oblike ukrepa za tajska proizvajalca izvoznika, katerih zavezi sta bili sprejeti, in deset tajskih proizvajalcev izvoznikov, katerih ponudbe za zavezo so še nerešene.

(7)

Komisija je proizvajalce izvoznike, predstavnike države izvoznice, proizvajalce Skupnosti in njihovo združenje ter uvoznike uradno obvestila o začetku delnega vmesnega pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Da bi pridobila podatke, ki se zdijo potrebni za preiskavo, je Komisija poslala vprašalnike 12 zadevnim proizvajalcem izvoznikom in proizvajalcem Skupnosti. Proizvajalci Skupnosti in sedem od 12 tajskih družb je izpolnilo vprašalnik.

(9)

Pet tajskih družb z nerešenimi ponudbami za zavezo sploh ni izpolnilo vprašalnika za pregled in se štejejo za nesodelujoče družbe po členu 18 osnovne uredbe. Podatki, ki jih je predložila ena tajska družba, niso bili upoštevani zaradi nepopolno izpolnjenega zaupnega vprašalnika. Poleg tega navedena družba ni predložila smiselne nezaupne različice izpolnjenega vprašalnika. Družba je trdila, da se je bilo težko učinkovito odzvati na vprašalnik zaradi bistvenih strukturnih sprememb v družbi, ki vključujejo spremembo imena. Druga tajska družba ni hotela predložiti smiselne nezaupne različice izpolnjenega vprašalnika. Zadevni družbi sta bili obveščeni o predlagani uporabi člena 18 osnovne uredbe in sta imeli možnost za pripombe. Nazadnje navedena družba je trdila, da je zanjo nemogoče priskrbeti smiselno nezaupno različico predloženega vprašalnika zaradi občutljivosti vsebovanih podatkov. Gre omeniti, da čeprav je ta razlog sprejemljiv za dele vprašalnika, ki obravnavajo stroške in cene družb, ga ni mogoče sprejeti za druge dele vprašalnika, kot je statistika o obratovanju, splošne informacije itn. Prva družba je predložila dodatne zaupne podatke. Četudi bi upoštevali, da bi ta prva družba lahko bila v obdobju prestrukturiranja, je treba predložiti osnovne informacije, da se lahko oceni stanje družbe. Kljub dodatnim podatkom, ki so bili predloženi pozneje, ta minimalna zahteva ni bila izpolnjena, ker ni bilo podrobnosti o nekaterih stroškovnih postavkah. Poleg tega ni bila predložena smiselna nezaupna različica izpolnjenega vprašalnika.

(10)

Zato se je štelo, da niso bili predloženi odločilni razlogi za spremembo odločitve o uporabi člena 18 osnovne uredbe.

(11)

Vse druge družbe proizvajalke so sodelovale z izpolnjenim vprašalnikom.

(12)

Več drugih zainteresiranih strank je predložilo pripombe. En uvoznik je navedel, da uvedba ukrepov ni bila upravičena, ker med prvotnim obdobjem preiskave (v nadaljnjem besedilu: prvotno OP), kot je opredeljeno v uvodni izjavi 17, ni bilo dampinga, zaradi česar jih je treba preklicati. Glede tega gre omeniti, da je prvotna preiskava ugotovila obstoj škodljivega dampinga. Poleg tega se ta pregled osredotoča na ustreznost zavez kot oblike protidampinških ukrepov in ni mogoče upoštevati nobene trditve o ugotovitvah prvotne preiskave razen oblike ukrepov. Pripomba se zato zavrne. Drugi uvoznik je vložil uradno zahtevo za opustitev ukrepov. Zahteva se obravnava zunaj sedanje preiskave v zvezi s pregledom.

(13)

Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(14)

(15)

Preiskava je zajela obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2008 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

(16)

Zadevni proizvod je sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, trenutno uvrščena v oznako KN ex 2001 90 30, in sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, trenutno uvrščena v oznako KN ex 2005 80 00, s poreklom iz Tajske.

(17)

Najprej se je preučil razvoj cen zadevnega proizvoda za obdobje, ki se začne s prvotnim OP, tj. od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005, in konča z OPP. Podatki za ostanek leta 2008 so bili upoštevani za navzkrižno preverjanje ugotovitev.

(18)

Analiza je jasno pokazala, da so se uvozne cene zadevnega proizvoda iz Tajske gibale navzgor od prvotnega OP, zlasti od konca leta 2006. Kljub znižanju cen med OPP cene ostajajo občutno nad ravnjo cen iz prvotnega OP. Razpoložljivi podatki za leto 2008 kažejo na novo zvišanje.

Razpredelnica 1

Uvozne cene pri uvozu iz Tajske v EU po četrtletju

(19)

Skupni razvoj povprečnih uvoznih cen zadevnega proizvoda, ki jih navaja Eurostat, kakor so zapisane v razpredelnici 1, potrjuje analiza preverjenih prodajnih cen v EU za reprezentativno velikost pločevinke (12 oz) tajskih družb. Kot kaže razpredelnica 2, se za to velikost pločevinke namreč lahko opaža isto gibanje kot pri tistem, o katerem poroča Eurostat.

(20)

Poleg tega je analiza tajskih cen za reprezentativno velikost pločevinke od prvotnega OP pokazala še močnejše nihanje cen. Prodajne cene so se spreminjale za več kot 30 % med prvim četrtletjem leta 2005 in zadnjim četrtletjem OPP. Razpoložljivi podatki za drugo polovico leta 2008 potrjujejo ta razvoj.

Razpredelnica 2

Tajske prodajne cene v EU (EUR/t – pločevinka 12 oz – indeksirane)

(21)

Iz občutnih sprememb cene zadevnega proizvoda od prvotnega OP je treba povzeti, da cenovne zaveze s fiksnimi minimalnimi uvoznimi cenami niso več primerne.

(22)

Čeprav nerešene ponudbe za zavezo in sprejeti ponudbi za zavezo vsebujejo zgolj fiksne minimalne cene, se je preučilo, ali bi se izjemoma lahko ohranili veljavni zavezi oziroma sprejelo deset nerešenih ponudb za zavezo z indeksiranjem minimalnih uvoznih cen.

(23)

Zato je bilo treba ugotoviti, ali obstaja povezava med razvojem prodajnih cen za zadevni proizvod in nakupnimi cenami za glavno surovino/vložke v proizvodnem postopku, in če obstaja, ali te pomenijo znaten del skupnih proizvodnih stroškov in ali so podatki o cenah zanje javno dostopni.

(24)

Glavna vložka sta sladka koruza in pločevinke, ki ustvarjajo 30 do 40 % proizvodnih stroškov zadevnega proizvoda.

(25)

Kot je razvidno iz razpredelnice 3, so se povprečne nakupne cene sladke koruze na Tajskem in v EU občutno povišale v primerjavi s prvotnim OP. Cene so bile na koncu OPP občutno višje kot med prvotnim OP. Razpoložljivi podatki za drugo polovico leta 2008 potrjujejo povišanje cen.

(26)

Razvidno je tudi, da so razen v EU nakupne cene v posameznem letu čedalje bolj spremenljive, zlasti od konca leta 2006. Razlika med najnižjo in najvišjo ceno na Tajskem se je spreminjala za skoraj 40 % v času med prvotnim OP in OPP. Razpoložljivi podatki za konec leta 2008 kažejo še večjo spremenljivost.

Razpredelnica 3

Nakupne cene sladke koruze po četrtletju v EUR (indeksirane)

(27)

Čeprav je bilo ugotovljeno, da se tako za prodajne cene zadevnega proizvoda kot nakupne cene sladke koruze kaže čedalje večja spremenljivost vse od prvotnega OP, ni mogoče ugotoviti dosledne in stalne povezave med cenama. Čeprav je bilo med začetkom leta 2005 in koncem leta 2006 mogoče trditi, da se razvoj cen sladke koruze nekako kaže v razvoju cen za zadevni proizvod, to od leta 2007 ne drži več. Kot je prikazano v razpredelnici 4, so se nakupne cene sladke koruze namreč znižale, medtem ko so se prodajne cene zadevnega proizvoda povišale in obratno.

Razpredelnica 4

Povezava med prodajnimi cenami za zadevni proizvod in nakupnimi cenami sladke koruze

(28)

Poleg tega je analiza pokazala, da ni enotnosti v razvoju cen sladke koruze po svetu. Kot je razvidno iz zgornje razpredelnice 3, so se cene na Tajskem in v Skupnosti razvijale drugače.

(29)

Ker ni povezave med prodajnimi cenami za zadevni proizvod in nakupnimi cenami sladke koruze ter je razvoj cen sladke koruze različen na Tajskem in v Skupnosti, je jasno, da indeksacija minimalne uvozne cene sladke koruze ni izvedljiva.

(30)

Poleg tega je enako pomembno, da ni javno dostopnih podatkov o cenah sladke koruze. Navedene podatke je bilo mogoče pridobiti samo s pregledom. Indeksiranje minimalne cene bi bilo zato nemogoče, četudi bi se ugotovila povezava.

(31)

Stroški pločevink, drugega glavnega vložka, so del skupnih proizvodnih stroškov, ki niso dovolj znatni, da bi omogočili indeksiranje samo na cenah pločevink. V vsakem primeru je preiskava pokazala, da so cene pločevink ostale stabilne med prvotnim OP in OPP, tj. nobene povezave s cenami zadevnega proizvoda ni bilo mogoče ugotoviti. Zato gre omeniti, da ni izpolnjen prvi pogoj za indeksiranje, kot ga navaja uvodna izjava 23. Možnost indeksiranja minimalnih uvoznih cen z razvojem cen pločevink se zato ni več upoštevala.

(32)

Zaradi vsega navedenega je preiskava potrdila, da ni možnosti za indeksiranje minimalnih uvoznih cen, s čimer bi se zajelo nihanje cen zadevnega proizvoda.

(33)

Od desetih družb z nerešenimi ponudbami za zavezo jih pet ni izpolnilo vprašalnika in se zato štejejo za nesodelujoče po členu 18 osnovne uredbe. Iz razlogov splošne politike se nesodelovanje ne bi smelo nagraditi in zato nerešenih ponudb za zavezo navedenih družb ni mogoče sprejeti.

(34)

Ugotovilo se je tudi, da je ena družba vsaj glede nekaterih transakcij absorbirala protidampinške dajatve. Takšno ravnanje spodkoplje odnos zaupanja, ki je temelj za sprejetje cenovnih zavez. Ponudba za zavezo navedene družbe zato ni sprejemljiva.

(35)

Ena družba je zunaj Tajske ustanovila povezano družbo, ki proizvaja zadevni proizvod. Družba je ponudila vključitev navedene hčerinske družbe v ponudbo za zavezo. Vendar je obstoj take hčerinske družbe zelo nevaren za navzkrižno izravnavanje. Zato je tudi za navedeno družbo treba zavrniti ponudbo za zavezo.

(36)

Ena družba je prenehala proizvajati zadevni proizvod in proizvodne obrate dala v zakup novoustanovljeni povezani družbi. Zato je tudi za navedeno družbo treba zavrniti ponudbo za zavezo.

(37)

Preverjanje prostorov ene družbe s sprejeto zavezo je odkrilo vrsto kršitev, ki so podrobno navedene v Sklepu Komisije 2009/708/ES (6).

(38)

Na podlagi teh dejstev in premislekov se šteje, da cenovne zaveze s fiksno minimalno uvozno ceno niso več primerne za izravnavanje škodljivega učinka dampinga in da ni mogoče indeksirati minimalnih uvoznih cen za rešitev težave. V teh okoliščinah bi bilo treba ponudbe za zavezo zavrniti in preklicati obstoječi zavezi.

(39)

Poleg tega bi bilo treba od desetih nerešenih ponudb za zavezo zavrniti osem zaradi prej navedenih posameznih razlogov.

(40)

Preklicati bi bilo treba tudi eno od dveh obstoječih cenovnih zavez zaradi neizpolnjevanja zaveze.

(41)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bilo treba končati preiskavo v zvezi s pregledom, omejeno na obliko ukrepa, ter da se zadevne ponudbe za zavezo ne bi smele sprejeti in da bi bilo treba preklicati obstoječi zavezi.

(42)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o zavrnitvi nerešenih ponudb za zavezo in preklicu obstoječih zavez, in so imele možnost predložiti svoje pripombe.

(43)

Nekatere stranke so trdile, da zaveze ni mogoče preklicati, če so izpolnjeni vsi pogoji zaveze. Zahtevali so, da bi morala namesto tega družba imeti možnost, da spremeni svoje minimalne uvozne cene v skladu z razvojem trga.

(44)

V odgovor na to utemeljitev je treba poudariti, da je treba preklicati obstoječi zavezi, tako kot je treba zavrniti nerešene ponudbe za zavezo najprej in predvsem iz splošnih razlogov izvedljivosti. Kot že navedeno, je pregled pokazal, da sladka koruza ni več primerna za cenovno zavezo, ne glede na to, ali posamezne družbe izpolnjujejo določbe zaveze ali so pripravljene spremeniti minimalne uvozne cene. Zaradi spremenljivosti cen, ki jo je ugotovil pregled, bi bila sprememba minimalnih uvoznih cen mogoča samo z uvedbo enačbe za indeksiranje. Vendar je pregled pokazal, da ni pogojev za to.

(45)

Ena družba je ugovarjala, da se za njene nakupne cene sladke koruze in prodajne cene zadevnega proizvoda kaže čedalje večja spremenljivost in gibanje navzgor med prvotnim OP in OPP, in je trdila, da je povišanje njenih prodajnih cen zadevnega proizvoda povzročila samo minimalna uvozna cena. Zato je trdila, da ni razloga za preklic njene cenovne zaveze.

(46)

Podatki, ki jih je predložila družba, pa ne potrjujejo te trditve. Za nakupne cene sladke koruze se kaže gibanje navzgor, čeprav nekoliko pod povprečjem. Po drugi strani so bile njene prodajne cene zadevnega proizvoda med OPP občutno nad relevantno minimalno uvozno ceno in se zanje kaže gibanje navzgor v drugi polovici leta 2008.

(47)

Nekatere stranke so še trdile, da zavrnitev nerešenih ponudb za zavezo in preklic obstoječih cenovnih zavez ni v skladu s členom 15 Protidampinškega sporazuma STO, po katerem člani STO morajo upoštevati posebne razmere v državah v razvoju. V odgovor na to je bilo poudarjeno, da je Komisija dejavno in nepristransko upoštevala vse možnosti, vključno z indeksiranjem fiksnih minimalnih uvoznih cen, da bi rešila vprašanje izvedljivosti zavez. Tako je preučila vse možnosti konstruktivnih rešitev v tem primeru. Vendar ugotovitve preiskave iz uvodnih izjav 22 do 32 ne omogočajo prožnosti pri tem.

(48)

Druge stranke so zahtevale uradni preklic ukrepov zaradi ugotovitev pregleda. Kot že navaja uvodna izjava 12, se taka zahteva obravnava zunaj sedanje preiskave v zvezi s pregledom –