29.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 167/1

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 837/90 z dne 26. marca 1990 o statističnih podatkih, ki jih države članice posredujejo o proizvodnji žit (2), in Uredba Sveta (EGS) št. 959/93 z dne 5. aprila 1993 o statističnih podatkih o poljščinah razen žit, ki jih posredujejo države članice (3), sta bili večkrat spremenjeni. Ker so zdaj potrebne nadaljnje spremembe in poenostavitve, bi bilo treba te akte zaradi jasnosti in v skladu z novim pristopom za poenostavitev zakonodaje Skupnosti in boljšo zakonodajo (4) nadomestiti z enim samim aktom.

(2)

Statistika rastlinske pridelave je bistvena za upravljanje trgov Skupnosti. Bistveno je tudi, da se statistika zelenjadnic in trajnih nasadov zajame poleg statistike žit in ostalih rastlinskih pridelkov z obdelovalnih zemljišč, ki jih trenutno ureja zakonodaja Skupnosti.

(3)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja skupne kmetijske politike Komisija potrebuje redno zagotavljanje podatkov o površinah, pridelku in proizvodnji rastlinskih pridelkov.

(4)

Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskavah strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje (5) določa program raziskovanj Skupnosti za zagotavljanje statistik o strukturi kmetijskih gospodarstev do leta 2016.

(5)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (6) morajo biti vsi statistični podatki, ki jih države članice pošiljajo Komisiji in so razvrščeni po teritorialnih enotah, razvrščeni glede na klasifikacijo NUTS. Posledično morajo biti teritorialne enote za vzpostavitev primerljive regionalne statistike opredeljene v skladu s klasifikacijo NUTS.

(6)

Za omejitev obremenitve za države članice zahteve za regionalne podatke ne smejo presegati zahtev, določenih s prejšnjo zakonodajo (razen, če so medtem nastale nove regionalne ravni). Zato je primerno dovoliti, da se regionalni statistični podatki za Nemčijo in Združeno kraljestvo zagotovijo samo po teritorialnih enotah NUTS 1.

(7)

Za lažje izvajanje te uredbe je potrebno tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, kar je mogoče doseči zlasti s pomočjo Stalnega odbora za kmetijsko statistiko, ustanovljenega s Sklepom Sveta 72/279/EGS z dne 31. julija 1972 (7).

(8)

Za zagotovitev gladkega prehoda z ureditve, veljavne v skladu z uredbama Sveta (EGS) št. 837/90 in (EGS) št. 959/93, mora ta uredba omogočiti odstopanje za največ dvoletno obdobje, ki se odobri državam članicam, kadar bi uporaba te uredbe v njenem nacionalnem statističnem sistemu zahtevala večje prilagoditve in verjetno povzročila znatne praktične probleme.

(9)

Ukrepi za pripravo statističnih podatkov, določeni v tej uredbi, so potrebni za izvajanje dejavnosti Skupnosti. Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega pravnega okvira za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti o obdelovalnih zemljiščih, pridelku in proizvodnji žit in rastlinskih pridelkov, razen žit v državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(10)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (8) predstavlja referenčni okvir za določbe te uredbe, zlasti glede skladnosti s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, ustreznosti, stroškovne učinkovitosti, zaupnosti statističnih podatkov in preglednosti ter za prenos in varstvo zaupnih statističnih podatkov na podlagi te uredbe, da se zagotovi, da med pripravo in razširjanjem statističnih podatkov Skupnosti ne bi prišlo do njihovega nezakonitega razkritja ali nestatistične rabe.

(11)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji (9).

(12)

Zlasti bi bilo treba Komisiji dodeliti pooblastila za spreminjanje tabel za pošiljanje podatkov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES.

(13)

V Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (10) je določeno, da je treba Komisiji pošiljati ustrezne statistične podatke, kot so opredeljeni v okviru statističnega programa Skupnosti. Ker je potrebna sistematična priprava statističnih podatkov Skupnosti o ekološki pridelavi in kmetovanju, se od Komisije pričakuje, da bo sprejela ustrezne ukrepe, vključno s predložitvijo zakonodajnega predloga za ustrezno obravnavo tega vprašanja.

(14)

Ta uredba ne vpliva na prostovoljno posredovanje statističnih podatkov iz zgodnjih ocen za rastlinske pridelke s strani držav članic (EECP).

(15)

Opravljena so bila posvetovanja s Stalnim odborom za kmetijsko statistiko –

(a)

„žetveno leto“ pomeni koledarsko leto, v katerem se začne žetev;

(b)

„kmetijsko zemljišče v uporabi“ pomenijo vse njive, trajni travniki, trajni nasadi in vrtovi, ki jih uporabljajo gospodarstva, ne glede na vrsto posesti ali če se uporabljajo kot skupna zemljišča;

(c)

„obdelovalno zemljišče“ pomeni zemljišče, ki ustreza celotnemu posejanemu zemljišču, vendar po žetvi pridelka ne vključuje uničenih zemljišč (npr. zaradi naravnih nesreč);

(d)

„površina posevka“ pomeni zemljišče, ki ustreza celotnemu posejanemu zemljišču za pridelavo posameznega rastlinskega pridelka v tem letu;

(e)

„pospravljena površina“ pomeni del površine posevka, kjer poteka žetev. Zato je lahko enako velika ali manjša od obdelovalnega območja;

(f)

„pridelovalna površina“ v zvezi s trajnimi pridelki pomeni območje za trajne nasade, ki se lahko morebiti požanje v referenčnem žetvenem letu. Izključuje vse nerodne površine, kot so novi nasadi, ki še niso začeli roditi;

(g)

„pospravljen pridelek“pomeni pridelavo, vključno z izgubami na gospodarstvu, količinami, porabljenimi neposredno na kmetiji, in prodanimi količinami, navedenimi v enotah osnovne teže proizvoda;

(h)

„pridelek“ pomeni pospravljen pridelek na obdelovalno površino;

(i)

„rastlinski pridelki v steklenjakih ali pod visoko zaščito (pod katero je mogoče hoditi)“ pomenijo rastlinske pridelke, ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovani v rastlinjakih ali pod fiksno ali premično visoko zaščito (steklo, trda ali mehka plastika). Izključene so ponjave iz plastike, položene plosko na zemljo, površine pod zvonovi ali tuneli, pod katerimi ni mogoče hoditi, kot tudi prenosni stekleni okviri. Površine rastlinskih pridelkov, ki se gojijo del časa v steklenjakih in del časa na prostem, se v celoti prištevajo k površinam pod steklenjaki, če čas v steklenjakih ni izredno kratek;

(j)

„glavna površina“ neke parcele pomeni površino, kjer se parcela uporabi v nekem gospodarskem letu samo enkrat in je ta uporaba nedvoumno tako tudi opredeljena.

(a)

celotno obdelovalno zemljišče z rastlinskimi pridelki z njiv (tabela 1);

(b)

celotna pospravljena površina zelenjadnic, melon in jagod (tabela 2);

(c)

celotna pridelovalna površina trajnih nasadov (tabela 3);

(d)

kmetijsko zemljišče v uporabi (tabela 4).

(a)

„ustreznost“ označuje stopnjo, do katere statistika izpolnjuje sedanje in potencialne potrebe uporabnikov;

(b)

„natančnost“ označuje približek ocenjenih vrednosti neznanim pravim vrednostim;

(c)

„pravočasnost“ označuje obdobje med dostopnostjo informacij in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo;

(d)

„točnost“ označuje zamudo med datumom objave podatkov in ciljnim datumom (datumom, ko naj bi bili podatki dostavljeni);

(e)

„dostopnost“ in „jasnost“ označujeta pogoje in načine na podlagi katerih lahko uporabniki pridobivajo, uporabljajo in razlagajo podatke;

(f)

„primerljivost“ označuje merjenje vpliva razlik v uporabljenih statističnih konceptih, merskih orodjih in postopkih pri primerjavi statistike med geografskimi območji, sektorskimi področji ali v časovnem obdobju;

(g)

„skladnost“ pomeni, da je mogoče podatke zanesljivo kombinirati na različne načine in v različne namene.

(a)

organizacija statističnih raziskav, na katere se nanaša ta uredba, in uporabljena metodologija;

(b)

raven natančnosti, doseženo za vzorčne raziskave, navedene v tej uredbi; in

(c)

kakovost drugih virov, ki niso uporabljene raziskave.