17.11.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 302/32

---

DIREKTIVA 2009/65/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. julija 2009

o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (2) je bila večkrat bistveno spremenjena (3). Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Direktiva 85/611/EGS je znatno prispevala k razvoju in uspehu sektorja evropskih investicijskih skladov. Kljub uvedenim izboljšavam po njenem sprejetju in zlasti leta 2001 je postopoma postalo jasno, da je v pravni okvir KNPVP treba uvesti spremembe, da bi ga prilagodili finančnim trgom 21. stoletja. Komisija je z Zeleno knjigo z dne 12. julija 2005 o izboljšavi zakonodajnega okvira EU za investicijske sklade sprožila javno razpravo o tem, kako Direktivo 85/611/EGS spremeniti tako, da bi se soočila s temi novimi izzivi. Ta intenzivni proces posvetovanja je pripeljal do splošno sprejetega zaključka, da so potrebne bistvene spremembe navedene direktive.

(3)

Nacionalne zakone, ki urejajo kolektivne naložbene podjeme, bi bilo treba uskladiti zaradi približevanja pogojev konkurence med temi podejmi na ravni Skupnosti in hkrati zagotoviti učinkovitejšo in enotnejšo zaščito za imetnike enot premoženja. Takšna uskladitev olajšuje odpravo omejitev prostega pretoka enot premoženja KNPVP v Skupnosti.

(4)	Ob upoštevanju teh ciljev je zaželeno, da se določijo skupna pravila o dovoljenjih, nadzoru, obliki in dejavnosti KNPVP, ustanovljenih v državah članicah, in podatkih, ki jih morajo objavljati.

(5)

Usklajevanje zakonodaje držav članic naj se omeji na tiste KNPVP, drugačne od podjemov zaprtega tipa, ki pospešujejo prodajo enot svojega premoženja javnosti v Skupnosti. Zaželeno je, da se KNPVP kot del njihovih naložbenih ciljev dovoli vlaganje v finančne instrumente z zadostno likvidnostjo, ki niso prenosljivi vrednostni papirji. Finančni instrumenti, ki so primerni za naložbena sredstva portfelja KNPVP, morajo biti našteti v tej direktivi. Izbiranje naložb za portfelj, ki se izvaja z uporabo indeksa, se šteje za tehniko upravljanja.

(6)	Če določbe te direktive zahtevajo ukrepanje KNPVP, se te določbe v primerih, kjer je KNPVP ustanovljen kot splošni sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje, in kjer splošni sklad ni pravna oseba in kot tak ne more ukrepati, nanašajo na družbo za upravljanje.

(7)	Enote KNPVP se za namene Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (4) obravnavajo kot finančni instrumenti.

(8)

Dovoljenja, izdana družbi za upravljanje v njeni matični državi članici, bi morala zagotoviti varstvo vlagatelja in solventnost družb za upravljanje z namenom prispevati k stabilnosti finančnega sistema. Sprejeti pristop iz te direktive zagotavlja bistveno uskladitev, ki je nujno potrebna in zadostna, da zavaruje vzajemno priznavanje dovoljenj in sisteme nadzora skrbnega in varnega poslovanja in tako omogoča izdajo enega, na celotnem ozemlju Skupnosti veljavnega dovoljenja ter izvajanje načela nadzora matične države članice.

(9)

Z namenom zagotoviti, da je družba za upravljanje sposobna izpolniti obveznosti, ki nastajajo pri njeni dejavnosti, in tako zagotoviti svojo stabilnost, se zahteva, da ima družba osnovni kapital in dodaten znesek lastnih sredstev. Ker je treba upoštevati razvojne spremembe, zlasti glede stroškov kapitala za poslovna tveganja znotraj Skupnosti in drugih mednarodnih razlogov, je treba te zahteve, vključno z uporabo jamstev, znova proučiti in popraviti.

(10)	Za varstvo vlagateljev je treba nujno zagotoviti notranji pregled vsake družbe za upravljanje, predvsem s sistemom dvočlanske uprave in z zadostnimi mehanizmi notranjega nadzora.

(11)	Zaradi načela nadzora s strani matične države članice bi bilo potrebno družbam za upravljanje odobriti, da z ustanavljanjem hčerinskih družb ali s prostim opravljanjem storitev na ozemlju celotne Skupnosti opravljajo storitve, za katere imajo dovoljenje matične države članice.

(12)

Kar zadeva upravljanje zbranega premoženja (upravljanje vzajemnih skladov/splošnih skladov ali investicijskih družb), mora dovoljenje, izdano družbi za upravljanje v njeni matični državi članici, tej družbi dovoljevati, da v državah članicah gostiteljicah izvaja naslednje dejavnosti brez poseganja v poglavje XI: distribucija enot usklajenih vzajemnih skladov/splošnih skladov, ki jih ta družba upravlja v matični državi članici, prek ustanovitve podružnice; distribucija delnic usklajenih investicijskih družb, ki jih upravlja taka družba, z ustanovitvijo podružnice; distribucija enot usklajenih enot vzajemnih skladov/splošnih skladov ali delnic usklajenih investicijskih družb, ki jih upravljajo druge družbe za upravljanje; izvajanje vseh ostalih funkcij in nalog, ki sodijo v dejavnost upravljanja zbranega premoženja; upravljanje sredstev investicijskih družb, registriranih v državah članicah, ki niso matična država članica investicijske družbe; na podlagi pooblastil v imenu družb za upravljanje, registriranih v državah članicah, ki niso matična država članica družbe za upravljanje, opravljati funkcije, ki so del dejavnosti upravljanja zbranega premoženja. Če družba za upravljanje v državi članici gostiteljici distribuira enote lastnih usklajenih enot vzajemnih skladov/splošnih skladov ali delnic lastnih usklajenih investicijskih družb, ne da bi ustanovila podružnico, zanjo veljajo samo pravila glede čezmejnega trženja.

(13)

Glede obsega delovanja družb za upravljanje in zaradi upoštevanja nacionalne zakonodaje ter da bi dovolili takšnim družbam doseči pomembno ekonomijo obsega, je zaželeno, da se jim dovoli tudi izvajanje dejavnosti upravljanja naložbenega premoženja posameznih strank (upravljanje posamičnega premoženja), vključno z upravljanjem pokojninskih skladov kot tudi nekaterih posebnih pomožnih dejavnosti, ki so povezane z glavno dejavnostjo družbe. Takšen obseg dejavnosti družb za upravljanje ne vpliva na njihovo stabilnost. Vendar je treba ob izdaji dovoljenja družbam za upravljanje za opravljanje obeh dejavnosti upravljanja zbranega in posamičnega premoženja določiti posebna pravila, ki preprečujejo nasprotje interesov.

(14)

Dejavnost upravljanja posamičnega naložbenega premoženja je investicijska storitev, ki jo ureja Direktiva 2004/39/ES. Zaradi zagotavljanja enotnega ureditvenega okvira na tem področju je zaželeno, da za družbe za upravljanje, katerih dovoljenje vključuje tudi to storitev, veljajo pogoji poslovanja iz te direktive.

(15)	Kot splošno pravilo velja, da matična država članica lahko sprejme pravila, ki so strožja od pravil, določenih v tej direktivi, zlasti kar zadeva pogoje za izdajo dovoljenj, zahteve skrbnega in varnega poslovanja in pravila o poročanju in prospektu.

(16)

Zaželeno je, da se izdelajo pravila, ki določajo predpogoje, pod katerimi lahko družba za upravljanje na podlagi pooblastil prenese posebne naloge in funkcije na tretje osebe, da bi tako povečala učinkovitost opravljanja dejavnosti družbe. Da bi se zagotovilo pravilno delovanje načela nadzora s strani matične države članice morajo države članice, ki take prenose dovoljujejo, zagotoviti, da družba za upravljanje, kateri so izdale dovoljenje, ne prenese vseh svojih nalog naprej na eno ali več tretjih oseb tako, da bi se njena vloga zmanjšala na vlogo poštnega predala, ter da obstoj pooblastil ne preprečuje učinkovitega nadzora nad družbo za upravljanje. Dejstvo, da je družba za upravljanje prenesla del svojih funkcij na tretjo osebo, v nobenem primeru ne sme vplivati na obveznosti te družbe ali na skrbnika do imetnikov enot premoženja in do pristojnih organov.

(17)	Da bi dolgoročno zagotovila enake pogoje in ustrezen nadzor, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da preuči možnosti za uskladitev ureditve prenosa na ravni Skupnosti.

(18)

Načelo nadzora s strani matične države članice zahteva, da pristojni organi odvzamejo ali zavrnejo izdajo dovoljenja, če dejavniki, kot so vsebina programov delovanja, geografska porazdelitev ali dejansko izvedene dejavnosti, jasno kažejo, da je družba za upravljanje izbrala pravni sistem ene države članice z namenom izogniti se strožjim standardom, ki veljajo v drugi državi članici, na ozemlju katere družba za upravljanje namerava izvajati ali dejansko izvaja večji del svojih dejavnosti. Za namene te direktive bi morala družba za upravljanje pridobiti dovoljenje v državi članici, v kateri ima statutarni sedež. V skladu z načelom nadzora matične države članice se lahko le pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje štejejo za pristojne za nadzor organizacije družbe za upravljanje, vključno z vsemi postopki in viri za opravljanje administrativnih funkcij iz Priloge II, za katere se uporablja zakonodaja matične države članice družbe za upravljanje.

(19)

Če KNPVP upravlja družba za upravljanje, ki ji je bilo izdano dovoljenje v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP, družba za upravljanje sprejme in vzpostavi ustrezne postopke in ureditve, da zagotovi ustrezno obravnavo pritožb vlagateljev, na primer z ustreznimi določbami v zvezi z razširjanjem ali posredovanjem naslova v matični državi članici KNPVP, ki ni nujno naslov družbe za upravljanje. Prav tako mora takšna družba za upravljanje sprejeti ustrezne postopke in ureditve, da na zahtevo javnosti ali pristojnih organov iz matične države članice KNPVP omogoči dostop do informacij, na primer tako, da med zaposlenimi v družbi za upravljanje imenuje osebo, ki bo obravnavala zahteve za informacije. Zakoni matične države članice KNPVP družbe za upravljanje kljub temu ne smejo zavezovati k imenovanju lokalnega predstavnika v tej državi članici, ki bi izpolnjeval te dolžnosti.

(20)

Pristojni organi, ki KNPVP izdajo dovoljenje, bi morali upoštevati pravila upravljanja splošnih skladov ali ustanovno listino investicijske družbe, izbiro depozitarja in zmožnost družbe za upravljanje, da upravlja KNPVP. Če je družba za upravljanje ustanovljena v drugi državi članici, bi se pristojni organi morali zanesti na potrdilo pristojnih organov matične države članice družbe za upravljanje glede vrste KNPVP, ki jo družba za upravljanje lahko upravlja. Dovoljenje za KNPVP ne bi smelo biti pogojeno z dodatnimi kapitalskimi zahtevami na ravni družbe za upravljanje oziroma s tem, da mora biti statutarni sedež družbe za upravljanje v državi članici KNPVP ali da mora v matični državi članici KNPVP družba za upravljanje opravljati katerekoli dejavnosti.

(21)

Pristojni organi matične države članice KNPVP bi morali biti pristojni za nadzor nad upoštevanjem pravil v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem KNPVP, za kar naj velja zakonodaja matične države članice KNPVP. S tem namenom naj bi pristojni organi matične države članice KNPVP pridobivali podatke neposredno od družbe za upravljanje. Zlasti lahko pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje zahtevajo, da družbe za upravljanje predložijo informacije o transakcijah, ki zadevajo naložbe KNPVP z dovoljenjem v tej državi članici, vključno s podatki iz poslovnih knjig in evidence ter računovodske izkaze sklada o teh transakcijah. Pri odpravljanju prekrškov v zvezi s pravili v okviru njihovih pristojnosti naj bi se pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje lahko zanesli na sodelovanje pristojnih organov matične države članice družbe za upravljanje in po potrebi bi lahko neposredno ukrepali proti družbi za upravljanje.

(22)	Matični državi članici KNPVP je treba omogočiti, da lahko določi pravila glede vsebine registra imetnikov enot premoženja KNPVP. Organizacija in kraj vodenja tega registra sta kljub temu predmet organizacijske ureditve družbe za upravljanje.

(23)

Matični državi članici KNPVP je treba zagotoviti vsa sredstva za odpravljanje kršitev pravil KNPVP. V zvezi s tem morajo imeti pristojni organi matične države članice KNPVP možnost, da opravijo preventivne ukrepe in sprejmejo kazni zoper družbo za upravljanje. Kot zadnji ukrep morajo imeti pristojni organi matične države članice KNPVP možnost, da od družbe za upravljanje zahtevajo opustitev upravljanja KNPVP. Države članice morajo zagotoviti potrebne predpise, s katerimi v takem primeru zagotovijo urejeno upravljanje ali likvidacijo KNPVP.

(24)

Z namenom preprečiti arbitražo nadzora in spodbuditi zaupanje v učinkovitost nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi matične države članice, se izdaja dovoljenja zavrne, če se KNPVP prepreči trženje lastnih enot premoženja v njegovi matični državi članici. Enkrat, ko je KNPVP dovoljenje izdano, KNPVP prosto izbira državo(-e), članico(-e), v kateri(-h) bo v skladu s to direktivo tržil lastne enote premoženja.

(25)

Zaradi varstva interesov delničarjev ter da bi usklajenim kolektivnim naložbenim podjemom zagotovili enake pogoje delovanja na trgu, se zahteva, da imajo investicijske družbe osnovni kapital. Investicijske družbe, ki so za upravljanje določile družbo za upravljanje, so krite iz dodatnega zneska lastnih sredstev družbe za upravljanje.

(26)

Kadar obstajajo veljavna pravila ravnanja glede vodenja poslov ter prenosa nalog in kadar je tak prenos s strani družbe za upravljanje dovoljen v skladu z zakonodajo njene matične države članice, bi morale investicijske družbe, ki imajo dovoljenje pristojnega organa, smiselno uporabljati takšna pravila ravnanja, bodisi neposredno, ko niso prenesle pooblastil za upravljanje na družbo za upravljanje, ki ji je izdano dovoljenje skladno s to direktivo, ali posredno, ko so prenesle pooblastilo za upravljanje na družbo za upravljanje, kateri je bilo izdano dovoljenje.

(27)

Kljub potrebi po konsolidaciji med KNPVP, se združitve KNPVP soočajo z mnogimi pravnimi in upravnimi težavami v Skupnosti. Zato je treba za izboljšanje delovanja notranjega trga predpisati določbe Skupnosti, ki olajšujejo združitve med KNPVP (in njihovimi naložbenimi razdelki). Čeprav lahko nekatere države članice odobrijo dovoljenje le pogodbenim skladom, mora vsaka država članica dovoliti in priznati čezmejne združitve med vsemi vrstami KNPVP (pogodbenimi, podjetniškimi in vzajemnimi skladi), brez potrebe, da bi države članice morale v nacionalni zakonodaji zagotoviti nove pravne oblike KNPVP.

(28)

Ta direktiva zajema tiste tehnike združitev, ki so v državah članicah najpogosteje uporabljene. Ta direktiva ne zahteva, da morajo vse države članice v domači zakonodaji uveljaviti vse tri tehnike, vendar pa bi morala vsaka država članica priznati prenose sredstev, ki nastanejo s temi tehnikami združitve, kot tudi ne preprečuje, da bi KNPVP uporabili druge tehnike na izključno nacionalni osnovi, kadar noben KNPVP, ki ga združitev zadeva, ni priglašen za čezmejno trženje svojih enot premoženja. Za te združitve bodo še vedno veljale zadevne določbe nacionalnega prava. Nacionalna pravila glede sklepčnosti ne smejo ločevati med nacionalnimi in čezmejnimi združitvami, prav tako ne smejo biti strožja od pravil za združitev gospodarskih subjektov.

(29)

Za zaščito interesov vlagateljev bi morale države članice za predlagane domače ali čezmejne združitve med KNPVP zahtevati, da jim njihovi pristojni organi izdajo dovoljenje. Za čezmejne združitve bi morali pristojni organi KNPVP, ki se združuje, združitev odobriti, da se zagotovi ustrezna zaščita imetnikov enot premoženja, ki dejansko zamenjajo KNPVP. Če združitev vključuje več kot en KNPVP, ki se združuje, in imajo takšni KNPVP sedež v različnih državah članicah, morajo pristojni organi posameznega KNPVP, ki se združuje, združitev odobriti v tesnem medsebojnem sodelovanju, vključno z ustrezno izmenjavo podatkov. Ker je treba ustrezno zaščititi tudi interese imetnikov premoženja KNPVP prejemnika, zato jih morajo pristojni organi matične države članice KNPVP prejemnika upoštevati.

(30)

Imetniki enot premoženja obeh KNPVP, tistega KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika, bi morali imeti tudi pravico, da zahtevajo ponovni odkup ali izplačilo svojih enot premoženja ali, če je mogoče, spremembo v enote premoženja v drugem KNPVP, ki ima podobne naložbene politike in ki ga upravlja ista družba za upravljanje ali povezana družba. Ta pravica ne sme biti pogojena z morebitnimi dodatnimi bremenitvami, razen provizij, ki jih zadevni sklad potrebuje za kritje prerazporeditvenih stroškov v vseh položajih, opredeljenih v prospektih KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika.

(31)

Treba je zagotoviti nadzor nad združitvami s strani tretjih oseb. Depozitarji vsakega posameznega KNPVP, ki je vključen v združitev, morajo preveriti skladnost osnutka pogojev združitve z zadevnimi določbami te direktive in pravili upravljanja skladov KNPVP. Ali depozitar ali neodvisni revizor mora sestaviti poročilo v imenu vseh KNPVP, vključenih v združitev, ki potrjuje metode vrednotenja sredstev in obveznosti takšnega KNPVP in metodo izračuna menjalnega razmerja, kot je določeno v skupnem osnutku pogojev združitve, kot tudi dejansko menjalno razmerje in po potrebi denarno izplačilo na enoto premoženja. Da bi omejili stroške, povezane s čezmejnimi združitvami, je treba zakonitemu revizorju KNPVP, ki se združuje, ali KNPVP prejemnika omogočiti, da sestavi eno poročilo za vse vključene KNPVP. Zaradi zaščite vlagateljev je treba imetnikom enot premoženja ponuditi, da na zahtevo in brezplačno pridobijo kopijo takšnega poročila.

(32)

Zlasti je pomembno, da so imetniki enot premoženja ustrezno obveščeni o predlagani združitvi in da so njihove pravice zadostno meri zaščitene. Čeprav združitev najbolj zadeva interese imetnikov enot premoženja KNPVP, ki se združuje, je treba v takšnih primerih zaščititi tudi imetnike enot premoženja KNPVP prejemnika.

(33)	Določbe o združitvah, iz te direktive, nimajo vpliva na uporabo zakonodaje o nadzoru koncentracij podjetij, zlasti Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (5).

(34)

Prosto trženje enot premoženja, ki so jih izdali KNPVP, ki so dobili dovoljenje za vlaganje do 100 % svojih sredstev v prenosljive vrednostne papirje, ki jih je izdalo isto telo (država, lokalni organ itd.), morda nima neposrednega ali posrednega vpliva na motnje delovanja kapitalskega trga ali financiranja držav članic.

(35)

Opredelitev prenosljivih vrednostnih papirjev iz te direktive se uporablja le za namene te direktive in nikakor ne posega v različne opredelitve, ki se v nacionalni zakonodaji uporabljajo za druge namene, na primer za obdavčevanje. Ta opredelitev zato ne ureja delnic in drugih delnicam enakovrednih vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj so organizacije, kakor so na primer „Building Societies“ ali „Industrial and Provident Societies“, katerih lastništvo v praksi ni prenosljivo, razen s ponovnim odkupom izdajatelja.

(36)	Instrumenti denarnega trga so prenosljivi instrumenti, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu in ne na reguliranem trgu vrednostnih papirjev, na primer zakladne menice, menice, ki jih izdajo lokalne oblasti, potrdila o vlogah, komercialni zapisi, srednjeročni zapisi in bančni akcepti.

(37)	Koncept reguliranega trga vrednostnih papirjev v tej direktivi ustreza konceptu iz Direktive 2004/39/ES.

(38)

Zaželeno je, da se KNPVP dovoli vlaganje njihovih sredstev v enote premoženja KNPVP in v druge kolektivne naložbene podjeme odprtega tipa, ki tudi vlagajo v likvidna finančna sredstva, navedena v tej direktivi, in ki delujejo po načelu razpršitve tveganj. KNPVP in drugi kolektivni naložbeni podjemi, v katere vlagajo KNPVP, morajo biti predmet učinkovitega nadzora.

(39)

Treba je omogoćiti razvoj možnosti KNPVP za vlaganja v KNPVP in druge kolektivne naložbene podjeme. V ta namen je treba zagotoviti, da taka naložbena dejavnost ne zmanjšuje varstva vlagatelja. Za dosego možnosti KNPVP za vlaganja v enote premoženja drugih KNPVP in v kolektivne naložbene podjeme je treba določiti nekatera pravila glede količinskih omejitev, razkritja podatkov in preprečevanja pojavov piramidnih struktur.

(40)

Zaradi upoštevanja razvoja trga in glede na dokončno vzpostavitev ekonomske in monetarne unije je zaželeno, da se KNPVP dovoli vlaganje v bančne vloge. Zaradi zagotavljanja zadostne likvidnosti naložb v vlogah morajo biti te vloge izplačljive na odpoklic ali morajo vlagatelju dajati pravico do odpoklica. Če so vloge vplačane pri kreditni instituciji, ki ima statutarni sedež v tretji državi, mora biti kreditna institucija predmet pravil varnega in skrbnega poslovanja, ki so enakovredna pravilom iz zakonodaje Skupnosti.

(41)

Ob vlaganjih KNPVP v bančne vloge v skladu z njegovimi pravili upravljanja ali ustanovnimi listinami je treba dovoliti vsem KNPVP dodatna likvidna sredstva, kakor so bančne vloge na vpogled. Imetništvo takih dodatnih likvidnih sredstev je utemeljeno med drugim za kritje tekočih ali izrednih plačil; pri prodaji za čas, potreben za ponovno vlaganje v prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga ali druga finančna sredstva, iz te direktive, ali za časovno obdobje, kadar je nujno potrebno vlaganje v prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in druga finančna sredstva zaradi neugodnih razmer na trgu začasno zaustaviti.

(42)	Zaradi varnega in skrbnega poslovanja se morajo KNPVP izogibati presežni koncentraciji investiranja v naložbe, s katerimi se tvega izpostavljenost do posamezne osebe ali oseb, ki spadajo v isto skupino.

(43)

KNPVP bi morali imeti izrecno dovoljenje, da kot del njihove splošne naložbene politike ali zaradi obvladovanja tveganj za doseganje zastavljenega finančnega cilja ali v prospektu prikazanega profila tveganj vlagajo v izvedene finančne instrumente. Zaradi zagotovitve varstva vlagateljev je treba omejiti največjo dopustno izpostavljenost, povezano z izvedenimi finančnimi instrumenti, tako da ta ne preseže skupne čiste vrednosti portfelja KNPVP. Za zagotovitev stalnega zavedanja tveganj in obveznosti, ki izhajajo iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, in preverjanja usklajenosti z naložbenimi omejitvami, je potrebno stalno merjenje in spremljanje teh tveganj in obveznosti. Nazadnje, da bi se z razkritjem podatkov zagotovilo varstvo vlagateljev, morajo KNPVP opisati svoje strategije, tehnike in naložbene omejitve, ki urejajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti.

(44)

Ukrepi za reševanje morebitnega navzkrižja interesov pri proizvodih, kjer se kreditno tveganje prenese z listinjenjem, kot je predvideno glede na Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (6) in Direktivo 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano) (7), morajo biti dosledni in skladni v vseh ustreznih predpisih za finančni sektor. Komisija bo predložila ustrezne zakonodajne predloge, vključno v zvezi s to direktivo, da po ustrezni proučitvi presoje vpliva takšnega predloga, zagotovi takšno doslednost in skladnost.

(45)

Kar zadeva izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu (izvedeni finančni instrumenti OTC), bi morali predpisati zahteve glede ustreznosti nasprotnih strank v poslu in instrumentov, likvidnosti in stalne ocene stanja. Namen takšnih zahtev je zagotoviti zadostno raven varstva vlagateljev, primerljivo s tisto ravnjo varstva, ki jo vlagatelji imajo ob pridobitvi izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na reguliranem trgu vrednostnih papirjev.

(46)

Poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti se ne sme nikoli uporabljati za izogibanje načelom ali pravilom iz te direktive. Kar zadeva izvedene finančne instrumente OTC, bi morala veljati dodatna pravila za razpršitev tveganj izpostavljenosti do posamezne nasprotne stranke ali do skupine nasprotnih strank.

(47)

Nekatere tehnike upravljanja portfeljev podjetij kolektivnih naložbenih podjemov, ki vlagajo predvsem v delnice ali dolžniške vrednostne papirje, temeljijo na natančnem posnemanju sestave borznih indeksov ali indeksov dolžniških vrednostnih papirjev. Zaželeno je, da se KNPVP dovoli natančno posnemanje sestave splošno znanih in priznanih borznih indeksov ali indeksov dolžniških vrednostnih papirjev. V ta namen se lahko uvede bolj prilagodljiva pravila razpršitve tveganj za vlaganja KNPVP v delnice ali dolžniške vrednostne papirje.

(48)

Kolektivni naložbeni podjemi, ki spadajo v področje, ki ga ureja ta direktiva, ne smejo biti uporabljeni za druge namene, razen za kolektivno vlaganje kapitala, zbranega pri javnosti, v skladu s pravili iz te direktive. V primerih, ki jih navaja ta direktiva, bi bilo treba KNPVP omogočiti, da imajo lahko hčerinske družbe le, če je to potrebno za učinkovito opravljanje nekaterih dejavnosti v svojem imenu, opredeljenih v tej direktivi. Nujno je zagotoviti učinkovit nadzor KNPVP. Ustanovitev hčerinskih družb KNPVP v tretji državi je zato dovoljena le v primerih in pod pogoji, iz te direktive. S splošno obveznostjo ravnanja izključno v interesu imetnikov enot premoženja in zlasti zaradi povečanja stroškovne učinkovitosti se nikoli ne upravičujejo ukrepi KNPVP, ki bi lahko pristojnim organom ovirale učinkovito izvajanje njihovih nadzornih nalog.

(49)

Izvirna različica Direktive 85/611/EGS je vsebovala odstopanje od omejitev na odstotek sredstev KNPVP, ki jih KNPVP lahko vlaga v prenosljive vrednostne papirje istega izdajatelja, ki se je uporabljalo v primeru obveznic, ki jih izda ali zanje jamči država članica. To odstopanje je dovoljevalo KNPVP, da vlagajo do 35 % svojih sredstev zlasti v take obveznice. Podobno, a bolj omejeno odstopanje je upravičeno za obveznice zasebnega sektorja, ki celo v odsotnosti državnega jamstva kljub temu dajejo posebna jamstva vlagatelju po posebnih pravilih, ki veljajo zanje. Treba je torej razširiti to odstopanje na vse obveznice zasebnega sektorja, ki skupno izpolnjujejo določene kriterije, in pri tem pustiti državam članicam, da sestavijo seznam obveznic, za katere nameravajo, kjer je to primerno, dovoliti odstopanje.

(50)

Več držav članic je sprejelo določbe, ki neusklajenim kolektivnim naložbenim podjemom omogočajo združitev njihovih sredstev v en tako imenovan centralni sklad. Da bi omogočili KNPVP uporabo teh struktur, je treba „napajalne KNPVP“, ki želijo svoja sredstva združiti v „centralne KNPVP“, izvzeti iz prepovedi, v okviru katere ne smejo vložiti več kot 10 %, oziroma glede na okoliščine 20 % svojih sredstev v posamezni kolektivni naložbeni podjem. Takšno izvzetje je upravičeno, če napajalni KNPVP naloži vsa ali skoraj vsa sredstva v razpršeni portfelj centralnega KNPVP, za katerega veljajo pravila o razpršenosti KNPVP.

(51)

Da bi olajšali učinkovito delovanje notranjega trga in zagotovili enako raven zaščite vlagateljev v vsej Skupnosti, je treba dovoliti centralno-napajalne strukture tako v primerih, če so centralni in napajalni skladi ustanovljeni v isti državi članici in če so ustanovljeni v različnih državah članicah. Da bi vlagateljem omogočili boljše razumevanje centralno-napajalnih struktur in da bi jih zakonodajalci lažje nadzirali, zlasti v čezmejnih okoliščinah, naj bi posamezni napajalni sklad lahko vlagal samo v en centralni sklad. Da bi zagotovili enako raven zaščite vlagateljev v vsej Skupnosti, mora centralni sklad biti KNPVP, ki mu je bilo izdano dovoljenje. Da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi, naj bi se določbe priglasitve čezmejnega trženja ne uporabljale, če centralni KNPVP v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil ustanovljen, ne zbira kapitala pri javnosti, ampak ima v tej državi članici samo enega ali več napajalnih KNPVP.

(52)

Da bi zaščitili vlagatelje napajalnega KNPVP, mora za naložbe napajalnega KNPVP v centralni KNPVP veljati predhodna odobritev pristojnih organov matične države članice napajalnega KNPVP. Odobritev bi se morala zahtevati samo za začetno naložbo v centralni KNPVP, s katero bi napajalni KNPVP presegel mejo, ki velja za naložbe v druge KNPVP. Da bi olajšali učinkovito delovanje notranjega trga in zagotovili enako raven zaščite vlagateljev v vsej Skupnosti, bi bilo treba izčrpno opredeliti zahtevane pogoje ter dokumente in podatke, ki so potrebni za odobritev naložbe napajalnega KNPVP v centralni KNPVP.

(53)

Da bi napajalnim KNPVP omogočili delovanje v najboljšem interesu njihovih imetnikov enot premoženja in jih postavili v položaj, ki jim bo omogočal pridobitev vseh potrebnih podatkov in dokumentov centralnih KNPVP za opravljanje svojih dolžnosti, morata napajalni KNPVP in centralni KNPVP skleniti zavezujoč in izvršljiv sporazum. Če tako napajalni KNPVP kot centralni KNPVP upravlja ista družba za upravljanje, bi moralo zadostovati, da slednja uvede notranja pravila o poslovanju. Dogovori o izmenjavi podatkov med depozitarji oziroma revizorji napajalnega KNPVP in centralnega KNPVP mora zagotoviti tok podatkov in dokumentov, ki so potrebni, da lahko depozitar ali revizor napajalnega KNPVP izpolni svoje dolžnosti. Ta direktiva bo zagotovila, da zaradi upoštevanja teh zahtev depozitarji ali revizorji ne bodo kršili omejitev o razkritju podatkov ali varovanja podatkov.

(54)

Da bi zagotovili visoko raven zaščite interesov vlagateljev napajalnih KNPVP, je treba prospekt, ključne podatke za vlagatelje ter vse tržne komunikacije prilagoditi posebnostim centralno-napajalnih struktur. Naložba napajalnega KNPVP v centralni KNPVP ne bi smela vplivati na zmožnost napajalnega KNPVP, da na zahtevo svojih imetnikov enot premoženja bodisi ponovno odkupi bodisi izplača lastne enote premoženja ali da deluje v njihovem najboljšem interesu.

(55)

Ta direktiva naj bi imetnike enot premoženja ščitila pred neupravičenimi dodatnimi stroški s prepovedjo, da centralni KNPVP ne sme zaračunati napajalnemu KNPVP provizije vpisa in odkupa. Centralni KNPVP naj bi imel kljub temu možnost zaračunavanja provizije za vpis ali odkup drugim vlagateljem v centralnem KNPVP.

(56)

Pravila o preoblikovanju morajo obstoječemu KNPVP omogočati, da se preoblikuje v napajalni KNPVP. Obenem morajo v zadostni meri zaščititi imetnike enot premoženja. Ker je takšno preoblikovanje bistvena sprememba naložbene politike, se mora od preoblikovanega KNPVP zahtevati, da svojim imetnikom enot premoženja zagotovi zadostne podatke, da se lahko odločijo, ali naj ohranijo svoje naložbe. Pristojni organi od napajalnega KNPVP ne smejo zahtevati, naj preskrbi dodatne ali druge podatke, kot so navedene v tej direktivi.

(57)	Če je pristojni organ matične države članice centralnega KNPVP obveščen o nepravilnostih v zvezi s centralnim KNPVP ali ugotovi, da slednji ne spoštuje določbe te direktive, lahko po potrebi ukrepa, s čimer zagotovi, da so imetniki enot premoženja centralnega KNPVP ustrezno obveščeni.

(58)	Države članice morajo jasno razlikovati med tržno komunikacijo in obveznim razkritjem podatkov vlagateljem, iz te direktive ta direktiva. Obvezno razkritje podatkov vlagateljem vključuje ključne podatke za vlagatelje, prospekt ter letna in polletna poročila.

(59)

Ključne podatke za vlagatelje je treba vlagateljem zagotoviti v posebnem brezplačnem dokumentu pravočasno pred vpisom v KNPVP, da se jim olajša sprejemanje informiranih naložbenih odločitev. Ti ključni podatki za vlagatelje morajo vsebovati le ključne elemente za sprejemanje takšnih odločitev. Narava podatkov, ki se nahajajo v ključnih podatkih za vlagatelje, mora biti popolnoma usklajena, da se zagotovi ustrezna zaščita vlagateljev in primerljivost. Ključni podatki za vlagatelje morajo biti predstavljeni v kratki obliki. Enoten dokument omejene dolžine, ki podatke predstavlja po določenem vrstnem redu, je najprimernejši način za doseganje jasnosti in enostavnosti predstavitve, ki jo zahtevajo mali vlagatelji, in naj bi omogočal uporabne primerjave, zlasti nad stroški in profilom tveganja, ki so pomembni pri odločanju o naložbi.

(60)	Pristojni organi vsake države članice lahko v posebnem razdelku na svojem spletnem mestu objavijo ključne podatke za vlagatelje o vseh KNPVP, ki jim je bilo izdano dovoljenje v tej državi članici.

(61)

Ključni podatki za vlagatelje morajo biti izdelani za vse KNPVP. Družbe za upravljanje ali, kjer je primerno, investicijske družbe morajo ključne podatke za vlagatelje posredovati ustreznim subjektom, v skladu z distribucijsko metodo (neposredna prodaja ali posredniška prodaja). Posredniki morajo posredovati ključne podatke za vlagatelje strankam in potencialnim strankam.

(62)

KNPVP bi morali imeti sposobnost tržiti svoje enote premoženja v drugih državah članicah, za kar mora veljati postopek priglasitve, ki temelji na izboljšani komunikaciji med pristojnimi organi držav članic. Potem ko pristojni organi matične države članice KNPVP posredujejo popoln priglasitveni dokument, država članica gostiteljica KNPVP ne bi smela imeti možnosti, da nasprotuje dostopu KNPVP, ustanovljenega v drugi državi članici, do svojega trga ali izpodbijati dovoljenja, ki ga je izdala ta druga država članica.

(63)	Pravica KNPVP do trženja svojih enot premoženja bi morala biti pogojena s tem, da sprejme ukrepe, ki so nujni za zagotovitev, da so na voljo zmogljivosti za izplačila imetnikom enot premoženja, ponovni odkup ali izplačilo enot premoženja in objavo podatkov, ki so jih KNPVP dolžni zagotoviti.

(64)

Da bi omogočili lažje čezmejno trženje enot premoženja KNPVP, je treba preveriti skladnost ureditve trženja enot premoženja KNPVP z zakoni, predpisi in upravnimi postopki, ki se uporabljajo v državi članici gostiteljici KNPVP, potem ko je KNPVP že nastopil na trgu te države članice. Ta nadzor lahko zajema ustreznost ureditve za trženje, predvsem ustreznost ureditve za distribucijo in obveznost, da se tržne komunikacije predstavijo pošteno, jasno in da niso zavajajoče. Direktiva pristojnim organom države članice gostiteljice ne bi smela preprečiti, da v skladu z nacionalno zakonodajo preverjajo tržno komunikacijo, ki ne obsega ključnih podatkov za vlagatelje, prospektov ter letnih in polletnih poročil, še preden jo KNPVP lahko uporabi, čeprav nadzor ne bi smel biti diskriminacijski in KNPVP ne bi smel onemogočiti dostopa na trg.

(65)

Za namene večje pravne varnosti je treba zagotoviti, da ima KNPVP, ki svoje enote premoženja trži na čezmejni podlagi, enostaven dostop v obliki elektronske objave in v jeziku, ki je uveljavljen v mednarodnem finančnem okolju, do popolnih podatkov o zakonih in drugih predpisih, ki veljajo v državi članici gostiteljici KNPVP in se posebej nanašajo na ureditev trženja enot premoženja KNPVP. Obveznosti v zvezi s takšno objavo opredeli nacionalna zakonodaja.

(66)

Da bi omogočili lažji dostop KNPVP do trgov drugih držav članic, se mora od KNPVP zahtevati, da prevedejo le ključne podatke za vlagatelje v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice KNPVP ali v jezik, ki ga odobri njen pristojni organ. Ključni podatki za vlagatelje morajo navajati jezik(e), v katerih so na voljo drugi obvezni dokumenti o razkritju in dodatni podatki. Za prevajanje poskrbi KNPVP, ki odloči, ali je potreben navaden ali sodno overjen prevod in je zanje odgovoren.

(67)	Da bi omogočili lažji dostop do trgov drugih držav članic, je potrebno razkritje provizij za priglasitev.

(68)	Države članice bi morale sprejeti potrebne upravne in organizacijske ukrepe za vzpostavitev sodelovanja med nacionalnimi organi in pristojnimi organi drugih držav članic, med drugim z dvo- ali večstranskimi sporazumi med temi organi, kar bi lahko omogočilo prostovoljen prenos nalog.

(69)

Treba je povečati konvergenco pooblastil pristojnih organov, da bi omogočili enakomerno izvrševanje te direktive v vseh državah članicah. Splošni minimalni niz pooblastil, skladen s tistimi, ki jih pristojnim organom podeljuje druga zakonodaja Skupnosti v zvezi s finančnimi storitvami, mora zagotavljati učinkovitost nadzora. Države članice bi morale prav tako določiti pravila, ki lahko vsebujejo kazenske in upravne sankcije ter upravne ukrepe, ki se uporabljajo za kršitve te direktive. Države članice morajo sprejeti tudi potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo izvrševanje teh kazni.

(70)	Treba je okrepiti določbe o izmenjavi podatkov med nacionalnimi pristojnimi organi in okrepiti njihove dolžnosti medsebojne pomoči in sodelovanja.

(71)	Za namene čezmejnega opravljanja storitev je treba ustreznim pristojnim organom dodeliti jasne pristojnosti, da se prepreči vsaka vrzel ali prekrivanje, v skladu z veljavno zakonodajo.

(72)

Določbe v tej direktivi, ki se nanašajo na učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnih organov ureja nadzor na konsolidirani osnovi, ki se mora izvajati nad KNPVP ali nad podjemom, ki prispeva k poslovni dejavnosti, če to predvidevajo določbe Skupnosti. Organi, na katere je v takih primerih naslovljena vloga za dovoljenje, morajo biti zmožni ugotoviti, kateri organi so pristojni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi za ta KNPVP ali za podjem, ki prispeva k poslovni dejavnosti.

(73)

Načelo nadzora domače države članice zahteva, da pristojni organi zavrnejo ali prekličejo izdajo dovoljenja, če dejavniki, kot so vsebina programov delovanja in zemljepisna razdelitev ali dejansko izvedene dejavnosti, jasno kažejo, da se je KNPVP ali podjem, ki prispeva k poslovni dejavnosti, odločilo za pravni sistem ene države članice, da bi se izognilo strožjim standardom, ki so v veljavi v drugi državi članici, v kateri izvaja ali namerava izvajati večji del svojih dejavnosti.

(74)	Določeno obnašanje, kot so goljufije ali zloraba notranjih zaupnih podatkov, lahko vplivajo na stabilnost in celovitost finančnega sistema, celo kadar vključujejo podjeme, ki niso KNPVP, ali podjeme, ki prispevajo k njihovi poslovni dejavnosti.

(75)	Primerno je predvideti možnost izmenjave podatkov med pristojnimi organi in organi ali telesi, ki po svoji funkciji pomagajo krepiti stabilnost finančnega sistema. Naslovniki takšnih izmenjav morajo ostati znotraj strogih omejitev, da bi ohranili zaupno naravo posredovanih podatkov.

(76)	Potrebno je določiti pogoje, v okviru katerih so dovoljene takšne izmenjave podatkov.

(77)	Če je določeno, da se smejo taki podatki razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnih organov, lahko ti svoje soglasje, če je to ustrezno, uskladijo ob upoštevanju izpolnjevanja pod strogimi pogoji.

(78)	Dovoli se lahko tudi izmenjava podatkov med pristojnimi organi na eni strani in centralnimi bankami, organi s podobno dejavnostjo, kot jo imajo centralne banke kot monetarni organi, ali, če je to primerno, drugimi javnimi organi, odgovornimi za nadziranje plačilnih sistemov, na drugi strani.

(79)

Enaka obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za organe, ki so odgovorni za izdajanje dovoljenj in za nadzor KNPVP in za podjeme, ki sodelujejo pri takem izdajanju dovoljenj in nadzora ter ima enake možnosti za izmenjavo podatkov, kot so dane organom, odgovornim za izdajanje dovoljenj in nadzor kreditnih institucij, investicijskih podjetij in zavarovalnic, naj se vključijo v to direktivo.

(80)

Za okrepitev nadzora varnega in skrbnega poslovanja KNPVP ali podjemov, ki prispevajo k njihovi poslovni dejavnosti, in zaščite strank KNPVP ali podjemov, ki prispevajo k njihovi poslovni dejavnosti, naj se predpiše, da mora biti revizor v skladu s to direktivo dolžan nemudoma poročati pristojnim organom, ko med opravljanjem svojih nalog opazi dejstva, ki bi lahko imela resne posledice za finančno stanje ali upravno in računovodsko organizacijo KNPVP ali podjema, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti.

(81)	Ob upoštevanju cilja te direktive je zaželeno, da države članice predpišejo, da velja ta dolžnost v vseh okoliščinah, ko revizor odkrije takšna dejstva med opravljanjem svojih nalog v podjemu, ki ima tesne povezave s KNPVP ali podjemom, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti.

(82)

Dolžnost revizorjev, da pristojnim organom po potrebi sporočijo nekatera dejstva in sklepe v zvezi s KNPVP ali podjemom, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti, ki so jih odkrili med izvajanjem svojih nalog v subjektu, ki ni niti KNPVP niti podjem, ki prispeva k poslovni dejavnosti KNPVP, sama po sebi ne spremeni niti narave njihovih nalog v tem subjektu niti načina, kako morajo opraviti te naloge v tem subjektu.

(83)	Ta direktiva ne sme vplivati na nacionalne predpise o obdavčenju, vključno z ureditvijo, ki so jo države članice uvedle, da bi zagotovile spoštovanje teh predpisov na svojem ozemlju.

(84)	Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(85)

Zlasti je treba Komisiji podeliti pooblastila, da sprejme naslednje izvedbene ukrepe. Kar zadeva družbe za upravljanje, je treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejemanje ukrepov, ki določajo podrobnosti glede organizacijskih zahtev, obvladovanja tveganja, navzkrižja interesov in kodekse ravnanja. Kar zadeva depozitarje, je treba Komisiji podeliti pooblastila za ukrepe, ki opredeljujejo ukrepe, ki jih sprejmejo depozitarji za izpolnitev svojih dolžnosti glede KNPVP, ki jih upravlja družba za upravljanje, ustanovljena v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP, in podrobnosti dogovora med depozitarjem in družbo za upravljanje. Navedeni izvedbeni ukrepi morajo olajšati enotno izpolnjevanje obveznosti družb za upravljanje in depozitarjev, kar pa ne bi smelo biti pogoj za to, da bi družbe za upravljanje z ustanavljanjem podružnic ali v okviru pravice do opravljanja storitev, vključno z upravljanjem KNPVP v drugi državi članici, po vsej Skupnosti lahko opravljale storitve, za katere jim je bilo dovoljenje izdano v matični državi članici.

(86)	Kar zadeva združitve, je treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejem ukrepov, namenjenih opredelitvi podrobne vsebine, oblike in načina zagotavljanja podatkov imetnikom enot premoženja.

(87)

Kar zadeva centralno-napajalne strukture, je treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejem ukrepov, namenjenih opredelitvi vsebine sporazuma med centralnim in napajalnim KNPVP ali notranjih pravil ravnanja, o vsebini sporazuma o delitvi podatkov med bodisi njunimi depozitarji ali revizorji, opredelitvi ustreznih ukrepov za usklajevanje časa izračuna neto vrednosti sredstev in objave, da bi se preprečilo tržno časovno kalkuliranje, vpliva združitve centralnega sklada o odobritvi napajalnega sklada, vrste nepravilnosti, ki izvirajo iz centralnega sklada in jih je treba poročati napajalnemu skladu, oblike in način zagotavljanja podatkov, ki jih je treba zagotoviti imetnikom enot premoženja v primeru preoblikovanja KNPVP v napajalni KNPVP, postopka za vrednotenje in revizijo prenosa sredstev napajalnega sklada na centralni sklad ter vloge depozitarja napajalnega sklada v tem postopku.

(88)

Kar zadeva določbe o razkritju, je treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejem ukrepov, namenjenih opredelitvi posebnih pogojev, ki jih je treba izpolniti, kjer je prospekt zapisan na trajnem mediju, ki ni papir, ali na spletni strani, ki ni trajni medij, podrobne in izčrpne vsebine, oblike in predstavlja ključne podatke za vlagatelje ob upoštevanju različne narave ali sestavnih delov zadevnega KNPVP ter posebnih pogojev za posredovanje ključnih podatkov za vlagatelje na trajnem mediju, ki ni papir, ali na spletni strani, ki ni trajni medij.

(89)

Kar zadeva priglasitev, je treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejem ukrepov, namenjenih opredelitvi obsega podatkov ob ustreznih lokalnih pravilih, ki se uporabljajo in jih morajo pristojni organi države članice gostiteljice objaviti, ter tehničnih podrobnosti glede dostopa pristojnih organov države članice gostiteljice do shranjenih in posodobljenih dokumentov KNPVP.

(90)	Komisiji je med drugim treba podeliti pooblastila za pojasnitev opredelitve pojmov ter uskladitev izrazoslovja in oblikovanje opredelitev za nadaljnje pravne akte o KNPVP in z njimi povezane zadeve.

(91)	Ker so ukrepi iz uvodnih izjav 85 do 90 splošne narave in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z dodajanjem novih nebistvenih določb, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(92)

Ker države članice ciljev te direktive ne morejo same zadovoljivo doseči, saj vključujejo sprejemanje pravil, ki imajo skupne značilnosti in se uporabljajo na ravni Skupnosti, ter se jih zaradi obsega in učinka teh pravil mogoče uspešneje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev.

(93)	Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo se mora omejiti na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi z direktivami, ki jih prenavlja. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(94)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v delu B Priloge III.

(95)	V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (9) so države članice v svojo korist in korist Skupnosti pozvane k pripravi in objavi svojih tabel, ki bodo v kar največji meri prikazovale primerjavo med direktivo in prenesenimi ukrepi –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

VSEBINA

POGLAVJE 1

PREDMET, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

POGLAVJE II

DOVOLJENJE ZA KNPVP

POGLAVJE III

OBVEZNOSTI GLEDE DRUŽB ZA UPRAVLJANJE

ODDELEK 1

Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti

ODDELEK 2

Odnosi s tretjimi državami

ODDELEK 3

Pogoji poslovanja

ODDELEK 4

Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI GLEDE DEPOZITARJA

POGLAVJE V

OBVEZNOSTI GLEDE INVESTICIJSKIH DRUŽB

ODDELEK 1

Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti

ODDELEK 2

Pogoji poslovanja

ODDELEK 3

Obveznosti glede depozitarja

POGLAVJE VI

ZDRUŽEVANJA KNPVP

ODDELEK 1

Načelo, izdaja dovoljenja in odobritev

ODDELEK 2

Nadzor tretjih strani, podatki za imetnike enot premoženja in druge pravice imetnikov enot premoženja

ODDELEK 3

Stroški in začetek veljavnosti

POGLAVJE VII

OBVEZNOSTI V ZVEZI Z NALOŽBENIMI POLITIKAMI KNPVP

POGLAVJE VIII

STRUKTURE CENTRALNIH IN NAPAJALNIH KNPVP

ODDELEK 1

Področje uporabe

ODDELEK 2

Skupne določbe za napajalni KNPVP in centralni KNPVP

ODDELEK 3

Depozitarji in revizorji

ODDELEK 4

Obvezni podatki in tržne komunikacije napajalnega KNPVP

ODDELEK 5

Preoblikovanje obstoječih KNPVP v napajalne KNPVP in sprememba centralnega KNPVP

ODDELEK 6

Obveznosti in pristojni organi

POGLAVJE IX

OBVEZNOSTI V ZVEZI S PODATKI, KI JIH JE TREBA ZAGOTOVITI VLAGATELJEM

ODDELEK 1

Objava prospekta in periodičnih poročil

ODDELEK 2

Objava drugih podatkov

ODDELEK 3

Ključni podatki za vlagatelje

POGLAVJE X

SPLOŠNE OBVEZNOSTI KNPVP

POGLAVJE XI

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA KNPVP PRI TRŽENJU ENOT NJIHOVEGA PREMOŽENJA V DRŽAVAH ČLANICAH, KJER NIMAJO SEDEŽA

POGLAVJE XII

DOLOČBE V ZVEZI Z ORGANI, ODGOVORNIMI ZA IZDAJO DOVOLJENJ IN NADZOR

POGLAVJE XIII

EVROPSKI ODBOR ZA VREDNOSTNE PAPIRJE

POGLAVJE XIV

ODSTOPANJA, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

ODDELEK 1

Odstopanja

ODDELEK 2

Prehodne in končne določbe

PRILOGA I

Seznama A in B

PRILOGA II

Naloge, zajete v dejavnost upravljanja skupnega premoženja

PRILOGA III

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe

PRILOGA IV

Korelacijska tabela

POGLAVJE 1

PREDMET, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

1.   Ta direktiva se uporablja za kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ustanovljene na ozemlju držav članic.

2.   Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 3 so KNPVP tisti podjemi, katerih:

(a)	edini namen je skupno vlaganje kapitala, zbranega pri javnosti, v prenosljive vrednostne papirje ali druga likvidna finančna sredstva, navedena v členu 50(1), in ki poslujejo po načelu razpršitve tveganj, in

(b)

enote premoženja se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo, neposredno ali posredno, iz sredstev teh podjemov. Ukrepi, s katerimi KNPVP zagotavljajo, da se tržna vrednost njihovih enot na borzi ne razlikuje bistveno od čiste vrednosti njihovih sredstev, štejejo za enakovredne takemu ponovnemu odkupu ali izplačilu.

Države članice lahko dovolijo, da KNPVP sestavlja več naložbenih razdelkov.

3.   Podjemi iz odstavka 2 se lahko ustanovijo po pogodbenem pravu (kot splošni skladi, ki jih upravljajo družbe za upravljanje), investicijskem pravu (kot vzajemni skladi) ali po statutu (kot investicijske družbe).

Za namene te direktive:

(a)	„splošni skladi“ vključujejo tudi vzajemne sklade;

(b)	„enote KNPVP“ vključujejo tudi delnice KNPVP.

4.   Investicijske družbe, ki vlagajo sredstva prek hčerinskih družb predvsem drugam kot v prenosljive vrednostne papirje, niso predmet te direktive.

5.   Države članice prepovejo, da bi se KNPVP, ki jih ureja ta direktiva, preoblikovali v kolektivne naložbene podjeme, ki jih ta direktiva ne ureja.

6.   Ob upoštevanju določb prava Skupnosti, ki urejajo pretok kapitala, in členov 91 in 92 ter drugega pododstavka člena 108(1), ne more na področju, ki je urejeno v tej direktivi, nobena država članica uporabljati drugih določb za KNPVP s sedežem v drugi državi članici ali za enote premoženja, ki jih izdajo ti KNPVP, kjer ti KNPVP tržijo svoje enote premoženja na območju te države članice.

7.   Brez poseganja v to poglavje lahko država članica uporablja za KNPVP s sedežem na svojem ozemlju strožje in dodatne zahteve poleg tistih, določenih v tej direktivi, pod pogojem, da se splošno uporabljajo in niso v nasprotju z določbami te direktive.

Člen 2

1.   Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„depozitar“ pomeni institucijo, ki ji je zaupano opravljanje dolžnosti iz členov 22 in 32 in za katero veljajo tudi določbe iz poglavja IV in oddelka 3 poglavja V;

(b)	„družba za upravljanje“ pomeni gospodarsko družbo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje KNPVP v obliki splošnih skladov ali investicijskih družb (upravljanje zbranega premoženja KNPVP);

(c)	„matična država članica družbe za upravljanje“ pomeni državo članico, v kateri ima družba za upravljanje svoj statutarni sedež;

(d)	„država članica gostiteljica družbe za upravljanje“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in na ozemlju katere ima družba za upravljanje svojo podružnico ali nudi storitve;

(e)	„matična država članica KNPVP“ pomeni državo članico, v kateri je KNPVP pridobil dovoljenje v skladu s členom 5;

(f)	„država članica gostiteljica KNPVP“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica KNPVP, v kateri se tržijo enote KNPVP;

(g)	„podružnica“ pomeni kraj poslovanja, ki je del družbe za upravljanje, ni pravna oseba in opravlja storitve, za katere je pridobila dovoljenje družba za upravljanje;

(h)	„pristojni organi“ pomeni organe, ki jih posamezna država članica določi skladno s členom 97;

(i)

„tesne povezave“ pomenijo stanje, v katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezani bodisi na podlagi: (i) „udeležbe“, kar pomeni lastništvo – neposredno ali z obvladovanjem – 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala v družbi, bodisi (ii) „obvladovanja“, kar pomeni razmerje med „matičnim podjetjem“ in „hčerinskim podjetjem“, kot je opredeljeno v členih 1 in 2 Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (10) in v vseh primerih iz člena 1(1) in (2) Direktive 83/349/EGS, ali podobno razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo in podjemom;

(j)	„kvalificirani deleži“ pomeni neposredni ali posredni delež v družbi za upravljanje, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča izvajanje znatnega vpliva na upravljanje družbe za upravljanje, v kateri ima ta delež;

(k)	„osnovni kapital“ pomeni kapital, kot ga določa člen 57(a) in (b) Direktive 2006/48/ES;

(l)	„lastna sredstva“ pomeni lastna sredstva, kot so določena v naslovu V, poglavje 2, oddelek 1, Direktive 2006/48/ES;

(m)	„trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak nosilec podatkov, ki vlagatelju omogoča shranjevanje osebno nanj naslovljenih podatkov tako, da so mu dostopni za poznejšo uporabo za obdobje, skladno z nameni teh podatkov, in da mu omogočajo nespremenjeno reprodukcijo shranjenih podatkov;

(n)

„prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo: (i) delnice in druge vrednostne papirje, enakovredne delnicam („delnice“); (ii) obveznice in druge oblike olistinjenega dolga („dolžniški vrednostni papirji“); (iii) kakršne koli druge prenosljive vrednostne papirje, ki dajejo pravico do pridobitve kakršnih koli takšnih prenosljivih vrednostnih papirjev z vpisom ali izmenjavo;

(o)	„instrumenti denarnega trga“ pomeni instrumente, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu in ki so likvidni in je njihovo vrednost mogoče kadar koli natančno določiti;

(p)

„združitve“ pomenijo postopek pri katerem: (i) eden ali več KNPVP ali njihovih naložbenih razdelkov, „KNPVP, ki se združujejo“, pri prenehanju brez postopka likvidacije prenesejo vsa svoja sredstva in obveznosti na drug obstoječi KNPVP ali njegov naložbeni razdelek, „KNPVP prejemnik“, v zamenjavo za izdajo enot premoženja KNPVP prejemnika njihovim imetnikom enot premoženja in če je to potrebnodenarno izplačilo, ki ne presega 10 % čiste vrednosti sredstev teh enot premoženja; (ii) dva ali več KNPVP ali njihovih naložbenih razdelkov, „KNPVP, ki se združujejo“, ob prenehanju brez postopka likvidacije prenesejo vsa svoja sredstva in obveznosti na KNPVP, ki ga oblikujejo, ali njegov naložbeni razdelek, „KNPVP prejemnik“, v zameno za izdajo enot premoženja KNPVP prejemnika njihovim imetnikom enot premoženja in če je to potrebno denarno izplačilo, ki ne presega 10 % čiste vrednosti sredstev teh enot premoženja; (iii) eden ali več KNPVP ali njihovih naložbenih razdelkov, „KNPVP, ki se združujejo“, ki obstajajo, dokler niso poravnane vse njihove neporavnane obveznosti, vsa svoja sredstva in obveznosti prenesejo na drug naložbeni razdelek istega KNPVP, na KNPVP, ki ga oblikujejo, ali drug obstoječi KNPVP ali njegov naložbeni razdelek, „KNPVP prejemnik“;

(q)	„čezmejna združitev“ pomeni združitev KNPVP: (i) od katerih sta najmanj dva ustanovljena v različnih državah članicah, ali (ii) ustanovljenih v isti državi članici, v nov KNPVP, ustanovljen v drugi državi članici.

(r)	„domača združitev“ pomeni združitev med KNPVP, ki so ustanovljeni v isti državi članici, če je bil vsaj en KNPVP, ki sodeluje pri tem, priglašen v skladu s členom 93.

2.   Za namene odstavka 1(b) redna poslovna dejavnost družbe za upravljanje vključuje naloge, navedene v Prilogi II.

3.   Za namene odstavka 1(g) se vsi kraji poslovanja, ki jih v isti državi članici vzpostavi družba za upravljanje, ki ima glavni sedež v drugi državi članici, obravnavajo kot ena podružnica.

4.   Za namene odstavka 1(i)(ii) se uporablja naslednje:

(a)	hčerinska podjetja hčerinskega podjetja se prav tako štejejo za hčerinsko podjetje matičnega podjetja, ki je vodilno med temi podjetji;

(b)	položaj, ko sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb trajno povezani z isto osebo z razmerjem obvladovanja, se prav tako šteje za tesno povezavo med takimi osebami.

5.   Za namene odstavka 1(j) se upoštevajo glasovalne pravice iz členov 9 in 10 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo podatkov o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu vrednostnih papirjev (11)

6.   Za namene odstavka 1(l) se smiselno uporabljajo členi 13 do 16 Direktive 2006/49/ES.

7.   Za namene odstavka 1(n) prenosljivi vrednostni papirji izključujejo tehnike in instrumente iz člena 51.

Člen 3

Ta direktiva ne vključuje naslednjih podjemov:

(a)	kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa;

(b)	kolektivni naložbeni podjemi, ki zbirajo kapital brez pospeševanja prodaje enot svojega premoženja javnosti v Skupnosti ali katerem koli njenem delu;

(c)	kolektivni naložbeni podjemi, katerih enote premoženja se lahko po pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe prodajajo le javnosti v tretjih državah;

(d)	vrste kolektivnih naložbenih podjemov po predpisih držav članic, v katerih so ti ustanovljeni in za katere, glede na njihove naložbene in posojilne politike, niso primerna pravila iz poglavja VII in člena 83.

Člen 4

Za namene te direktive se šteje, da so KNPVP ustanovljeni v svoji matični državi članici.

POGLAVJE II

DOVOLJENJE ZA KNPVP

Člen 5

1.   Noben KNPVP ne izvaja teh dejavnosti, če ne dobi dovoljenja v skladu s to direktivo.

To dovoljenje je veljavno v vseh državah članicah.

2.   Splošni sklad dobi dovoljenje le, če pristojni organi njegove matične države članice potrdijo vlogo družbe za upravljanje za upravljanje takšnega splošnega sklada, izdajo soglasje k pravilom upravljanja sklada in potrdijo izbiro depozitarja. Investicijska družba dobi dovoljenje le, če pristojni organi njene matične države članice odobrijo njene ustanovne listine in potrdijo izbiro depozitarja ter, kjer je to primerno, vlogo družbe za upravljanje za upravljanje te investicijske družbe.

3.   Če KNPVP ni ustanovljen v matični državi članici družbe za upravljanje, pristojni organi matične države KNPVP brez poseganja v odstavek 2 odobrijo vlogo družbe za upravljanje za upravljanje KNPVP v skladu s členom 20. Izdaja dovoljenja ne sme biti pogojena z zahtevo, da bi KNPVP upravljala družba za upravljanje s statutarnim sedežem v matični državi članici KNPVP niti da bi družba za upravljanje izvajala ali prenesla dejavnosti v matično državo članico KNPVP.

4.   Pristojni organi matične države članice KNPVP ne izdajo dovoljenja KNPVP, če:

(a)	ugotovijo, da investicijska družba ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni v poglavju V, ali

(b)	družba za upravljanje v matični državi članici ni pooblaščena za upravljanje KNPVP.

Brez poseganja v člen 29(2) se družbo za upravljanje oziroma kjer je primerno investicijsko družbo v dveh mesecih po vložitvi popolnega zahtevka obvesti, ali je bilo dovoljenje za KNPVP izdano.

Pristojni organi matične države članice KNPVP ne izdajo dovoljenja KNPVP, če direktorji depozitarja nimajo zadostnega ugleda ali nimajo zadosti izkušenj tudi glede na vrsto KNPVP, ki se upravlja. V ta namen se morajo imena direktorjev depozitarja in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, sporočijo pristojnim organom.

„Direktorji“ pomenijo tiste osebe, ki po zakonu ali ustanovnih listinah zastopajo depozitarja ali dejansko določajo politiko depozitarja.

5.   Pristojni organi matične države članice KNPVP ne izdajo dovoljenja, če se KNPVP pravno prepreči (na primer zaradi določbe v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah) tržiti enote svojega premoženja ali delnic v matični državi članici.

6.   Brez odobritve pristojnih organov matične države članice KNPVP ni mogoče zamenjati družbe za upravljanje ali depozitarja niti spremeniti pravil upravljanja sklada ali ustanovne listine investicijske družbe.

7.   Države članice zagotovijo, da so popolni podatki o zakonih in drugih predpisih, s katerimi se izvaja ta direktiva in ki se navezujejo na ustanavljanje in delovanje KNPVP, lahko dostopni na daljavo ali z elektronskimi sredstvi. Države članice zagotovijo, da so ti podatki na voljo vsaj v jeziku, ki se uporablja v mednarodnem finančnem okolju, ter da se zagotovijo na jasen in nedvoumen način in se posodabljajo.

POGLAVJE III

OBVEZNOSTI GLEDE DRUŽB ZA UPRAVLJANJE

ODDELEK 1

Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti

Člen 6

1.   Dostop do opravljanja dejavnosti družbe za upravljanje je predmet predhodnega dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje. Dovoljenje, izdano družbi za upravljanje v skladu s to direktivo, velja v vseh državah članicah.

2.   Nobena družba za upravljanje ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen upravljanja KNPVP, ki so pridobili dovoljenje v skladu s to direktivo, z izjemo dodatnega upravljanja drugih kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih ta direktiva ne ureja in zaradi katerih je družba za upravljanje predmet nadzora skrbnega in varnega poslovanja, vendar njenih enot v skladu s to direktivo ni mogoče tržiti v drugih državah članicah.

Upravljanje KNPVP za namene te direktive vključuje naloge, navedene v Prilogi II.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice družbam za upravljanje izdajo dovoljenje, da poleg upravljanja KNPVP opravljajo tudi naslednje storitve:

(a)

upravljanje naložbenega premoženja, vključno tistega, ki je v lasti pokojninskih skladov, ki se upravlja v skladu s pooblastili, ki jih dajo vlagatelji na podlagi zaupnosti in posamičnega dogovora, če to premoženje vključuje enega ali več instrumentov, navedenih v oddelku C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, in

(b)	kot pomožne storitve: (i) investicijsko svetovanje v zvezi z enim ali več instrumentov, navedenih v oddelku C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES; (ii) hrambo in opravljanje upravnih storitev v zvezi z enotami premoženja kolektivnih naložbenih podjemov.

V skladu s to direktivo družbe za upravljanje v nobenem primeru ne morejo pridobiti dovoljenja le za opravljanje storitev iz tega odstavka ali za opravljanje pomožnih storitev brez pridobitve dovoljenja za opravljanje storitev iz točke (a) prvega pododstavka.

4.   Člen 2(2) in členi 12, 13 ter 19 Direktive 2004/39/ES se uporabljajo za opravljanje storitev iz odstavka 3 tega člena s strani družb za upravljanje.

Člen 7

1.   Brez poseganja v druge splošne pogoje za zahtevo za izdajo dovoljenja, ki so predpisani z nacionalno zakonodajo, pristojni organi družbi za upravljanje ne smejo izdati dovoljenja, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ima družba za upravljanje osnovni kapital v višini najmanj 125 000 EUR, ob upoštevanju naslednjega: (i) kadar vrednost premoženja v upravljanju družbe za upravljanje preseže 250 000 000 EUR, se zahteva, da družba za upravljanje zagotovi dodaten znesek lastnih sredstev, ki mora biti enak 0,02 % zneska, za katerega vrednost premoženja v upravljanju družbe za upravljanje presega 250 000 000 EUR, vendar zahtevani skupni znesek osnovnega kapitala in dodatnih sredstev ne sme presegati 10 000 000 EUR; (ii) za namen tega odstavka kot premoženje v upravljanju družbe za upravljanje velja naslednje premoženje: — vzajemne sklade/skupna sredstva, ki jih upravlja družba za upravljanje, vključno s premoženji, katerih upravljanje je prenesla na drugo družbo, in razen premoženj, ki jih je prevzela v upravljanje, — investicijske družbe, ki so za upravljanje določile družbo za upravljanje, — drugi kolektivni naložbeni podjemi, ki jih upravlja družba za upravljanje, vključno s premoženji, katerih upravljanje je prenesla na druge družbe, in razen premoženj, ki jih je prevzela v upravljanje; (iii) ne glede na znesek teh zahtev lastna sredstva družbe za upravljanje ne smejo biti nikoli nižja od zneska, ki ga določa člen 21 Direktive 2006/49/ES;

(b)

imajo osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost družbe za upravljanje, zadosten ugled in izkušnje tudi glede na vrsto KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje, pri čemer se imena teh oseb in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, sporočijo pristojnim organom in poslovne odločitve v družbi za upravljanje sprejemata najmanj dve osebi, ki izpolnjujeta takšne pogoje;

(c)	je zahtevi za izdajo dovoljenja priložen program dejavnosti, ki prikazuje najmanj organizacijsko strukturo družbe za upravljanje, in

(d)	sta glavna uprava in statutarni sedež družbe za upravljanje v isti državi članici.

Za namene točke (a) prvega pododstavka lahko države članice družbi za upravljanje odobrijo oprostitev do 50 % dodatnega zneska lastnih sredstev iz točke (i), če te družbe pridobijo jamstvo za isti znesek pri kreditni instituciji ali zavarovalnici; kreditna institucija ali zavarovalnica mora imeti statutarni sedež v državi članici ali v tretji državi, če zanjo veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki so po mnenju pristojnih organov enakovredna pravilom iz zakonodaje Skupnosti.

2.   V primeru obstoja tesnih povezav med družbo za upravljanje in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami pristojni organi izdajo dovoljenje le, če te tesne povezave ne preprečujejo učinkovitega opravljanja njihovih nadzornih nalog.

Pristojni organi tudi zavrnejo izdajo dovoljenja, če zakoni in drugi predpisi tretje države, ki se nanašajo na eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima družba za upravljanje tesne povezave, ali težave pri njihovem uveljavljanju preprečujejo učinkovito izvajanje njihovih nadzornih nalog.

Pristojni organi morajo zahtevati, da jim družbe za upravljanje stalno posredujejo zahtevane informacije, ki jih ti potrebujejo za spremljanje izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka.

3.   Pristojni organi obvestijo vlagatelja zahteve v šestih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka, ali se mu dovoljenje izda ali zavrne. V primeru zavrnitve se podajo razlogi za zavrnitev.

4.   Družba za upravljanje lahko začne opravljati svojo dejavnost, takoj ko se ji izda dovoljenje.

5.   Pristojni organi lahko odvzamejo dovoljenje, ki je bilo izdano družbi za upravljanje skladno s to direktivo le, če ta družba:

(a)	ne uporabi dovoljenja v roku 12 mesecev, se dovoljenju izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnost iz te direktive za več kot šest mesecev, razen če je zadevna država članica predvidela, da dovoljenje v takšnih primerih preneha veljati;

(b)	pridobi dovoljenje z navajanjem neresničnih izjav ali z drugimi neustreznimi sredstvi;

(c)	ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano;

(d)	ni več usklajena z določbami Direktive 2006/49/ES, če njeno dovoljenje vključuje tudi storitev diskrecijskega upravljanja premoženja, kot predpisuje člen 6 (3)(a) te direktive;

(e)	je resno ali sistematično kršila predpise, sprejete v skladu s to direktivo, ali

(f)	sodi v katerega koli od primerov, za katere nacionalna zakonodaja predvideva odvzem dovoljenja.

Člen 8

1.   Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti družbe za upravljanje, dokler niso obveščeni o identiteti delničarjev ali članov, bodisi neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže, ter o zneskih teh deležev.

Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivega in skrbnega vodenja družbe za upravljanje niso zadovoljni z usposobljenostjo delničarjev ali družbenikov iz prvega pododstavka.

2.   V primeru podružnic družb za upravljanje, ki imajo statutarne sedeže zunaj Skupnosti in ki začenjajo izvajati ali izvajajo dejavnosti, države članice ne uporabljajo določb, ki bi imele za posledico ugodnejšo obravnavo, kot velja za podružnice družb za upravljanje s statutarnimi sedeži v državah članicah.

3.   Pred izdajo dovoljenja se je treba posvetovati s pristojnimi organi druge vključene države članice glede izdaje dovoljenja kateri koli družbi za upravljanje, ki je eno od naslednjega:

(a)	hčerinska družba druge družbe za upravljanje, investicijske družbe, kreditne institucije ali zavarovalnice, ki ji je bilo dovoljenje izdano v drugi državi članici;

(b)	hčerinska družba obvladujočega podjetja druge družbe za upravljanje, investicijske družbe, kreditne institucije ali zavarovalnice, ki ji je bilo dovoljenje izdano v drugi državi članici, ali

(c)	družba, ki jo obvladuje ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje tudi drugo družbo za upravljanje, investicijsko družbo, kreditno institucijo ali zavarovalnico, ki ji je bilo dovoljenje izdano v drugi državi članici.

ODDELEK 2

Odnosi s tretjimi državami

Člen 9

1.   Odnosi s tretjimi državami se urejajo v skladu z ustreznimi pravili iz člena 15 Direktive 2004/39/ES.

Za namen te direktive se izraza „investicijsko podjetje“ in „investicijska podjetja“ iz člena 15 Direktive 2004/39/ES razumeta kot „družba za upravljanje“ in „družbe za upravljanje“; izraz „opravljanje investicijskih storitev“ iz člena 15(1) Direktive 2004/39/ES se razume kot „opravljanje storitev“.

2.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, na katere naletijo KNPVP pri trženju svojih enot v kateri koli tretji državi.

ODDELEK 3

Pogoji poslovanja

Člen 10

1.   Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje zahtevajo, da družba za upravljanje, ki so ji izdali dovoljenje, vedno izpolnjuje pogoje iz členov 6 ter 7(1) in (2).

Lastna sredstva družbe za upravljanje se ne smejo znižati pod raven, določeno v členu 7 (1)(a). Če se to zgodi, lahko pristojni organi v primeru, da razmere tako ravnanje upravičujejo, družbi za upravljanje dovolijo, da v omejenem obdobju popravi svoj položaj ali preneha opravljati dejavnosti.

2.   Brez poseganja v določbe te direktive, ki dajejo odgovornost pristojnim organom države članice gostiteljice družbe za upravljanje, so za izvajanje nadzora skrbnega in varnega poslovanja nad družbo za upravljanje odgovorni pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje, ne glede na to, ali družba za upravljanje ustanovi podružnico ali opravlja storitve v drugi državi članici.

Člen 11

1.   Za kvalificirane deleže v družbah za upravljanje veljajo ista pravila, kot so določena v členu 10, 10a in 10b Direktive 2004/39/ES.

2.   Za namen te direktive se izraza „investicijsko podjetje“ in „investicijska podjetja“ iz člena 10 Direktive 2004/39/ES razumeta kot „družba za upravljanje“ in „družbe za upravljanje“.

Člen 12

1.   Vsaka država članica določi pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki jih morajo družbe za upravljanje, ki so pridobile dovoljenje v tej državi članici glede na dejavnost upravljanja KNPVP v skladu s to direktivo, vedno upoštevati.

Predvsem morajo pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje ob upoštevanju lastnosti KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje, od družbe za upravljanje zahtevati, da:

(a)

ima zanesljive upravne in računovodske postopke, nadzorno in zaščitno ureditev za elektronsko obdelavo podatkov in zadostne mehanizme notranjega nadzora, ki zlasti vključujejo pravila za osebne transakcije s strani svojih zaposlenih ali za imetje ali upravljanje naložb v finančne instrumente, z namenom vlagati za svoj račun in zagotavljati najmanj, da je vsako transakcijo, pri kateri sodeluje KNPVP, mogoče rekonstruirati do njenega izvora, sodelujočih strank, njenih lastnostih ter časa in kraja izvedbe in da se sredstva KNPVP, ki jih upravlja družba za upravljanje, vlagajo v skladu pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami ter veljavnimi predpisi;

(b)	je strukturirana in organizirana na način, ki minimizira tveganje KNPVP ali da bi na interese strank vplivalo navzkrižje interesov med družbo in njenimi strankami, med dvema njenima strankama, med eno njeno stranko in KNPVP ali med dvema KNPVP.

2.   Vsaka družba za upravljanje, katere dovoljenje ureja tudi storitve diskrecijskega upravljanja premoženja, kot določa člen 6(3)(a):

(a)	ne sme imeti dovoljenja, da celotno premoženje investitorja ali njegov del vloži v enote kolektivnega naložbenega podjema, ki jih upravlja, razen če predhodno pridobi splošno dovoljenje stranke;

(b)	je glede storitev, določenih v členu 6(3), predmet določb iz Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (12).

3.   Komisija brez poseganja v člen 116 do 1. julija 2010 sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo postopke in ureditev iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 1 ter strukture in organizacijske zahteve za preprečevanje navzkrižja interesov iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 1.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

Člen 13

1.   Če zakonodaja matične države članice družbe za upravljanje dovoli, da družbe za upravljanje zaradi učinkovitejšega opravljanja dejavnosti prenesejo eno ali več svojih nalog na tretje osebe, ki jo te opravljajo v njihovem imenu, morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	družba za upravljanje mora na primeren način obvestiti pristojne organe iz svoje matične države članice; ti pa morajo informacije brez odlašanja posredovati pristojnim organom iz matične države članice KNPVP;

(b)	pooblastilo ne sme preprečevati učinkovitosti nadzora nad družbo za upravljanje in zlasti ne sme preprečiti družbi za upravljanje, da ravna v najboljšem interesu svojih vlagateljev, ali KNPVP, da je upravljan v najboljšem interesu svojih vlagateljev;

(c)

če se prenos nanaša na upravljanje naložb, se lahko pooblastilo izda le podjemom, ki imajo dovoljenje ali so registrirana za upravljanje premoženja in so predmet nadzora skrbnega in varnega poslovanja; prenos mora biti v skladu s kriteriji razporeditve naložb, ki jih periodično določajo družbe za upravljanje;

(d)	če se pooblastilo nanaša na upravljanje naložb in se izda podjemu iz tretje države, se mora zagotoviti sodelovanje med zadevnimi nadzornimi organi;

(e)	pooblastilo, ki se nanaša na glavno dejavnost upravljanja naložb, se zavrne depozitarju ali kakemu drugemu podjemu, katerega interesi bi bili lahko v navzkrižju z interesi družbe za upravljanje ali imetnikov enot premoženja;

(f)	obstajati morajo ukrepi, ki osebam, ki opravljajo dejavnost družbe za upravljanje, omogočajo, da vedno učinkovito spremljajo dejavnost podjema, kateremu je bilo dano pooblastilo;

(g)	pooblastilo ne preprečuje osebam, ki opravljajo dejavnost družbe za upravljanje, da bi kadar koli dale nadaljnja navodila podjema, na katerega so prenesle svoje naloge, in da pooblastilo brez odlašanja prekličejo, če je to v interesu vlagateljev;

(h)	ob upoštevanju značilnosti nalog, ki so predmet prenosa, mora biti podjem, na katerega se bodo prenesle naloge, usposobljen in sposoben prevzeti zadevne naloge;

(i)	prospekti KNPVP morajo navajati seznam nalog, ki jih je družbi za upravljanje v skladu s tem členom dovoljeno prenesti.

2.   Na odgovornost družbe za upravljanje in depozitarja ne vpliva dejstvo, da je družba za upravljanje del nalog prenesla na tretje stranke. Družba za upravljanje svojih nalog ne sme prenesti na tretje stranke v tolikšni meri, da se njena vloga zmanjša na vlogo „poštnega predala“.

Člen 14

1.   Vsaka država članica sestavi pravila ravnanja, ki jih morajo družbe za upravljanje z dovoljenjem v tej državi članici vedno upoštevati. Takšna pravila morajo izvajati vsaj načela iz tega odstavka. Ta načela zagotavljajo, da družba za upravljanje:

(a)	ravna na iskren in pošten način pri opravljanju svojih poslovnih dejavnosti v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravlja, in integritete trga;

(b)	ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in s skrbnostjo dobre družbe za upravljanje v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravlja, in integritete trga;

(c)	ima in učinkovito uporablja vire in postopke, ki so potrebni za pravilno opravljanje svojih poslovnih dejavnosti;

(d)	se poskuša izogniti navzkrižju interesov, če se temu ni mogoče izogniti, pa zagotavlja, da so KNPVP, ki jih upravlja, deležni poštene obravnave;

(e)	izpolnjuje vse predpisane zahteve, ki veljajo za izvajanje njenih poslovnih dejavnosti, tako da spodbuja najboljše interese svojih vlagateljev in integriteto trga.

2.   Komisija brez poseganja v člen 116 do 1. julija 2010 sprejme izvedbene ukrepe, s katerimi naj bi zagotovila, da družbe za upravljanje izpolnjujejo dolžnosti iz odstavka 1, zlasti kar zadeva:

(a)	določanje ustreznih meril za pošteno in pravično delovanje ter delovanje z ustrezno sposobnostjo, skrbnostjo in gospodarnostjo v najboljšo korist KNPVP;

(b)	opredeljevanje načel, s katerimi se zagotovi, da družbe za upravljanje učinkovito uporabljajo vire in postopke, ki so potrebni za pravilno opravljanje njihovih poslovnih dejavnosti, in

(c)

opredelitev ukrepov, za katere se razumno pričakuje, da jih bodo družbe za upravljanje sprejele za prepoznavanje, preprečevanje, upravljanje ali razkrivanje navzkrižja interesov, pa tudi za oblikovanje ustreznih meril za določanje vrst navzkrižja interesov, katerih obstoj bi lahko škodoval interesom KNPVP;

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

Člen 15

Družbe za upravljanje oziroma kjer je to ustrezno, investicijske družbe, sprejmejo ukrepe v skladu s členom 92 ter vzpostavijo ustrezne postopke in ureditve, da zagotovijo, da se pritožbe vlagateljev ustrezno obravnavajo in da ni omejitev pri uveljavljanja pravic vlagateljev v primeru, ko ima družba za upravljanje dovoljenje za upravljanje v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP. Ti ukrepi morajo vlagateljem nuditi možnost vlaganja pritožb v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov njihove države članice.

Družbe za upravljanje vzpostavijo tudi ustrezne postopke in dogovore, da na zahtevo javnosti ali pristojnih organov iz matične države članice KNPVP omogočijo dostop do informacij.

ODDELEK 4

Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev

Člen 16

1.   Države članice zagotavljajo, da družba za upravljanje, ki ji izdajo dovoljenje pristojni organi njene matične države članice, na ozemlju teh držav lahko izvaja dejavnosti, za katere je pridobila dovoljenje, bodisi z ustanovitvijo podružnice ali na podlagi prostega opravljanja storitev.

Če taka pooblaščena družba za upravljanje predlaga trženje enot KNPVP, ki jih upravlja, kot je določeno v Prilogi II, v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP, ne da bi odprla podružnico ali predlagala izvajanje drugih dejavnosti ali storitev, za tako trženje veljajo le zahteve iz poglavja XI.

2.   Ustanovitev podružnice ali opravljanje storitev v državah članicah ne sme biti predmet zahteve za pridobitev dovoljenja, zahteve za zagotavljanje dodatnega kapitala ali katerega koli drugega ukrepa z enakim učinkom.

3.   Pod pogoji, določenimi v tem členu lahko KNPVP, imenuje družbo za upravljanje ali dovoli, da ga upravlja družba, ki ima izdano dovoljenje države članice, ki ni matična država članica KNPVP, v skladu z zadevnimi določbami te direktive, pod pogojem, da ta družba za upravljanje izpolnjuje naslednje določbe:

(a)	iz člena 17 ali člena 18, in

(b)	iz člena 19 in člena 20.

Člen 17

1.   Poleg izpolnjevanja pogojev iz členov 6 in 7 mora vsaka družba za upravljanje, ki želi na ozemlju druge države članice ustanoviti podružnico za izvajanje dejavnosti, za katere je pridobila dovoljenje, o tem ustrezno obvestiti pristojne organe svoje matične države članice.

2.   Države članice zahtevajo od vsake družbe za upravljanje, ki želi ustanoviti podružnico na ozemlju druge države članice, da pri obveščanju, predvidenem v odstavku 1, poda naslednje podatke in dokumentacijo:

(a)	državo članico, na ozemlju katere namerava družba za upravljanje ustanoviti podružnico;

(b)

program dejavnosti, v katerem so opredeljene predvidene dejavnosti in storitve v skladu s členom 6 (2) in (3), ter organizacijsko strukturo podružnice, ki vsebuje opis postopka obvladovanja tveganja, ki ga je vzpostavila družba za upravljanje, pa tudi opis postopkov in ureditve, uvedenih v skladu s členom 15;

(c)	naslov v državi članici gostiteljici družbe za upravljanje, kjer je mogoče dobiti dokumente, in

(d)	imena oseb, odgovornih za upravljanje podružnice.

3.   V dveh mesecih od prejema vseh podatkov, navedenih v odstavku 2, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje te podatke sporočijo pristojnim organom države članice gostiteljice družbe za upravljanje in obvestijo tudi družbo za upravljanje, razen če imajo ob upoštevanju predvidenih dejavnosti razlog, da dvomijo o ustreznosti upravne strukture ali finančnega položaja družbe za upravljanje. Sporočijo tudi podrobnosti o kakršni koli shemi jamstev za terjatve vlagateljev namenjeni varstvu vlagateljev.

Če pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje zavrnejo zahtevo za posredovanje podatkov iz odstavka 2 pristojnim organom države članice gostiteljice družbe za upravljanje, morajo zadevni družbi za upravljanje navesti razloge za zavrnitev v dveh mesecih od prejema vseh informacij. Za to zavrnitev ali opustitev odgovora velja pravica do sodnega varstva v matični državi članici družbe za upravljanje.

Če družba za upravljanje želi izvajati storitve upravljanja kolektivnega premoženja iz Priloge II, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje dokumentaciji, poslani pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje, priložijo potrdilo, da je družba za upravljanje pridobila dovoljenje v skladu z določbami te direktive, in opis področja veljavnosti dovoljenja družbe za upravljanje ter podrobnosti o morebitnih omejitvah vrst KNPVP, ki jih družba za upravljanje sme upravljati.

4.   Družba za upravljanje, ki izvaja dejavnosti preko podružnice na ozemlju države članice gostiteljice, mora ravnati v skladu s pravili, ki jih določi država članica gostiteljica družbe za upravljanje v skladu s členom 14.

5.   Pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje so odgovorni za nadzor spoštovanja pravil iz odstavka 4.

6.   Preden podružnica družbe za upravljanje začne delovati, se pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 2 pripravijo za nadzor nad tem, kako družba za upravljanje izpolnjuje predpise, za katere so ti organi odgovorni.

7.   Po prejemu obvestila pristojnih organov države članice gostiteljice družbe za upravljanje ali ob izteku roka, ki ga predvideva odstavek 6, brez prejema obvestila od teh organov se podružnica lahko ustanovi in začne poslovati.

8.   V primeru spremembe katerega koli podatka, ki je bil sporočen v skladu z odstavkom 2(b), (c) ali (d), družba za upravljanje pošlje pisno obvestilo o tej spremembi pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje in države članice gostiteljice družbe za upravljanje vsaj en mesec pred začetkom izvajanja spremembe, tako da pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje lahko sprejmejo odločitev glede spremembe skladno z odstavkom 3 in pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje lahko ravnajo tako v skladu z odstavkom 6.

9.   V primeru spremembe podatkov, ki so bili sporočeni v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje ustrezno obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice družbe za upravljanje.

Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje posodabljajo informacije, ki jih vsebuje potrdilo iz tretjega pododstavka odstavka 3, in obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice družbe za upravljanje, če pride do sprememb v področju veljavnosti dovoljenja družbe za upravljanje ali pri podrobnostih glede morebitnih omejitev vrst KNPVP, ki jih je družbi za upravljanje dovoljeno upravljati.

Člen 18

1.   Vsaka družba za upravljanje, ki želi prvič izvajati dejavnosti, za katere je pridobila dovoljenje, na ozemlju druge države članice v okviru prostega opravljanja storitev, pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje sporoči naslednje informacije:

(a)	državo članico, na ozemlju katere namerava opravljati dejavnost, in

(b)	program dejavnosti, ki navaja predvidene dejavnosti in storitve, določene v členu 6(2) in (3), ki vsebuje opis postopka obvladovanja tveganja, ki ga uporablja družba za upravljanje, pa tudi opis postopkov in dogovorov, uvedenih v skladu s členom 15.

2.   Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 te informacije posredujejo pristojnim organom države članice gostiteljice družbe za upravljanje.

Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje sporočijo tudi podrobne informacije glede morebitnih shem jamstev za terjatve vlagateljev, ki se uporabljajo za varstvo vlagateljev.

Če družba za upravljanje želi opravljati dejavnost upravljanja zbranega premoženja iz Priloge II, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje dokumentaciji, poslani pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje, priložijo potrdilo, da je družba za upravljanje pridobila dovoljenje v skladu z določbami te direktive, in opis področja veljavnosti dovoljenja družbe za upravljanje ter podrobnosti o morebitnih omejitvah vrst KNPVP, ki jih družba za upravljanje sme upravljati.

Ne glede na člena 20 in 93 lahko družba za upravljanje nato začne poslovati v državi članici gostiteljici družbe za upravljanje.

3.   Družba za upravljanje, ki izvaja dejavnosti v okviru prostega opravljanja storitev, mora ravnati ustrezno pravilom, ki jih v skladu s členom 14 oblikuje matična država članica družbe za upravljanje.

4.   Če je vsebino sporočenih informacij iz odstavka 1(b) treba spremeniti, družba za upravljanje pošlje pisno obvestilo o spremembah pristojnim organom svoje matične države članice in države članice gostiteljice, preden začne izvajati spremembo. Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje posodabljajo informacije, ki jih vsebuje potrdilo iz odstavka 2, in obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice družbe za upravljanje, če pride do sprememb v obsegu veljavnosti dovoljenja družbe za upravljanje ali pri podrobnostih glede morebitnih omejitev vrst KNPVP, ki jih je družbi za upravljanje dovoljeno upravljati.

Člen 19

1.   Družba za upravljanje, ki opravlja dejavnosti čezmejnega upravljanja zbranega premoženja z vzpostavitvijo podružnice ali v okviru prostega izvajanja storitev, upošteva pravila svoje matične države članice, ki se nanašajo na organizacijo družbe za upravljanje, vključno z določbami glede prenosa nalog, postopki upravljanja tveganja, pravili varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora, postopki iz člena 12 in zahtevami o poročanju družbe za upravljanje. Ta pravila niso strožja od pravil za družbe za upravljanje, ki dejavnosti opravljajo le v svoji matični državi članici.

2.   Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje so odgovorni za nadzor spoštovanja pravil iz odstavka 1.

3.   Družba za upravljanje, ki opravlja dejavnosti čezmejnega upravljanja zbranega premoženja tako da ustanovi podružnico ali v skladu s prostim opravljanjem storitev, upošteva pravila matične države članice KNPVP, ki se nanašajo na sestavo in delovanje KNPVP, in sicer pravila, ki se uporabljajo za:

(a)	ustanovitev in pridobitev dovoljenja za KNPVP;

(b)	izdajo in odkup enot in delnic;

(c)	naložbeno politiko in omejitve, vključno z izračunom celotne izpostavljenosti in vzvoda;

(d)	omejitve zadolževanja, kreditiranja in prodaje brez kritja na računu;

(e)	vrednotenje sredstev in računovodstvo za KNPVP;

(f)	izračun cene ob izdaji ali ob odkupu ter napak pri izračunu čiste vrednosti sredstev in s tem povezanih odškodnin za vlagatelje;

(g)	razdelitev ali ponovno vlaganje prihodkov;

(h)	zahteve glede razkritja in poročanja KNPVP, vključno s prospektom, bistvenimi informacijami za vlagatelje in rednimi poročili;

(i)	dogovori o trženju;

(j)	odnose z imetniki enot premoženja;

(k)	združevanje in prestrukturiranje KNPVP;

(l)	prenehanje in likvidacijo KNPVP;

(m)	vsebino registra imetnikov enot premoženja, kadar je to ustrezno;

(n)	provizije za pridobitev dovoljenja in nadzor v zvezi s KNPVP, in

(o)	uveljavljanje glasovalnih in drugih pravic imetnikov enot premoženja v zvezi s točkami od (a) do (m).

4.   Družba za upravljanje izpolnjuje obveznosti, določene s pravili za upravljanje skladov ali v ustanovnih listinah družbe, ter obveznosti, določene v prospektu, ki je skladen z veljavno zakonodajo, kot je določeno v odstavkih 1 in 3.

5.   Pristojni organi matične države članice KNPVP so odgovorni za nadzor spoštovanja pravil iz odstavkov 3 in 4.

6.   Družba za upravljanje odloča o in je odgovorna za sprejetje in izvajanje vseh ureditev in organizacijskih odločitev, ki so potrebne, da lahko družba za upravljanje spoštuje pravila, ki se nanašajo na ustanovitev in delovanje KNPVP, obveznosti, določene v pravilih za upravljanje skladov ali ustanovnih listinah družbe, in obveznosti določene s prospektom.

7.   Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje so odgovorni za nadzor ustreznosti ureditve in organizacijske strukture družbe za upravljanje, kar družbi za upravljanje omogoča izpolnjevanje obveznosti in pravil, ki se nanašajo na sestavo in delovanje vseh KNPVP, ki jih upravlja.

8.   Države članice zagotovijo, da za nobeno družbo za upravljanje, ki ima dovoljenje v državi članici, ne veljajo dodatne zahteve, ki veljajo v matični državi KNPVP in se nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta direktiva, razen v primerih, ki so v tej direktivi izrecno navedeni.

Člen 20

1.   Družba za upravljanje, ki zaprosi za dovoljenje za upravljanje KNPVP, ki ima sedež v drugi državi članici, pristojnim organom matične države KNPVP brez poseganja v člen 5 predloži naslednjo dokumentacijo:

(a)	pisni dogovor z depozitarjem iz členov 23 in 33, in

(b)	informacije o ureditvi prenosa nalog upravljanja naložb in upravnih nalog iz Priloge II.

Če družba za upravljanje v matični državi članici KNPVP že upravlja isto vrsto KNPVP, je dovolj sklic na že predloženo dokumentacijo.

2.   Če je to potrebno za zagotavljanje skladnosti s pravili, za katera so odgovorni, lahko pristojni organi matične države članice KNPVP od pristojnih organov matične države družbe za upravljanje zahtevajo pojasnilo in informacije o dokumentaciji iz odstavka 1 ter na podlagi potrdila iz členov 17 in 18 pojasnilo o tem, ali dovoljenje družbe za upravljanje velja tudi za vrsto KNPVP, za katerega je bila vložena prošnja za izdajo dovoljenja. Kjer je to primerno, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje mnenje pripravijo v 10 delovnih dneh od prejema vloge.

3.   Pristojni organi matične države članice KNPVP družbi za upravljanje lahko zavrnejo izdajo dovoljenja samo, če:

(a)	družba za upravljanje ne izpolnjuje pravil, ki sodijo na njeno področje pristojnosti v skladu s členom 19, ali

(b)	družba za upravljanje nima dovoljenja pristojnih organov matične države članice za upravljanje KNPVP takšne vrste, za katero je vložila prošnjo za dovoljenje, ali

(c)	družba za upravljanje ni predložila dokumentacije iz odstavka 1.

Preden prošnjo zavrnejo, se pristojni organi matične države članice KNPVP posvetujejo s pristojnimi organi matične države članice družbe za upravljanje.

4.   Družba za upravljanje pristojnim organom matične države članice KNPVP sporoči vsako naknadno bistveno spremembo dokumentacije iz odstavka 1.

Člen 21

1.   Država članica gostiteljica družbe za upravljanje lahko iz statističnih razlogov zahteva, da vse družbe za upravljanje, ki imajo podružnice na njenem ozemlju, redno poročajo pristojnim organom te države članice gostiteljice o svojih dejavnostih v tej državi članici gostiteljici.

2.   Država članica gostiteljica družbe za upravljanje lahko zahteva, da družbe za upravljanje, ki po načelu svobode opravljanja storitev ali z ustanovitvijo podružnice izvajajo svojo dejavnost na njenem ozemlju, zagotovijo potrebne informacije za spremljanje, kako te družbe spoštujejo pravila, za katera je odgovorna država članica gostiteljica družb za upravljanje in ki se uporabljajo za te družbe za upravljanje.

Te zahteve ne smejo biti strožje od zahtev, ki jih ista država članica zaradi spremljanja združljivosti z istimi standardi postavi družbam za upravljanje s sedežem v tej državi članici.

Družbe za upravljanje poskrbijo, da postopki in ureditve iz člena 15 pristojnim organom matične države članice KNPVP omogočajo, da informacije iz tega odstavka pridobijo neposredno od družbe za upravljanje.

3.   Če pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje ugotovijo, da družba za upravljanje, ki ima podružnico ali opravlja storitve na ozemlju te države članice, krši katerega od pravil, za katera so odgovorni, ti organi zahtevajo, da zadevna družba za upravljanje odpravi kršitve in obvesti pristojne organe matične države članice družbe za upravljanje.

4.   Če zadevna družba za upravljanje državi članici gostiteljici noče posredovati informacij, ki sodijo na njeno področje pristojnosti, oziroma ne izvede potrebnih ukrepov, da bi odpravila kršitve iz odstavka 3, pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje o tem obvestijo pristojne organe matične države članice družbe za upravljanje. Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje ob prvi priložnosti izvedejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zadevna družba za upravljanje posreduje informacije na zahtevo države članice gostiteljice družbe za upravljanje v skladu z odstavkom 2 oziroma odpravi kršitve. O naravi teh ukrepov obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice družbe za upravljanje.

5.   Če kljub ukrepom, ki jih sprejmejo pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje, ali zato, ker se takšni ukrepi izkažejo za nezadostne ali ker niso na razpolago v zadevni državi članici, družba za upravljanje še vedno ni pripravljena posredovati informacij na zahtevo države članice gostiteljice družbe za upravljanje v skladu z odstavkom 2 ali še naprej krši pravne ali ureditvene predpise iz odstavka 2, veljavne v državi članici gostiteljici družbe za upravljanje, lahko pristojni organi matične države članice, potem ko so obvestili pristojne organe matične države članice družbe za upravljanje, sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno s tistimi iz členov 98 in 99, za preprečitev ali sankcioniranje nadaljnjih nepravilnosti in, če je to potrebno, preprečijo tej družbi za upravljanje, da na njihovem ozemlju začne vsako nadaljnjo transakcijo. Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju možno vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe proti družbam za upravljanje. Če je storitev, ki se zagotavlja v državi članici gostiteljici družbe za upravljanje, upravljanje KNPVP, lahko država članica gostiteljica družbe za upravljanje zahteva, da družba za upravljanje preneha upravljati določen KNPVP.

6.   Vsak ukrep, sprejet skladno z odstavkoma 4 ali 5, ki obsega ukrepe ali sankcije, je primerno utemeljen, zadevna družba za upravljanje pa mora biti o njem obveščena. Za vsak takšen ukrep velja pravica do sodnega varstva v državi članici, v kateri je bil ukrep sprejet.

7.   Pred uporabo postopka, določenega v odstavkih 3, 4 ali 5, lahko pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje v nujnih primerih sprejmejo varnostne ukrepe, ki so potrebni za varovanje interesov vlagateljev in drugih, za katere se opravljajo storitve. Komisija in pristojni organi drugih zadevnih držav članic so o teh ukrepih obveščeni ob prvi priložnosti.

Po posvetovanju s pristojnimi organi zadevnih držav članic lahko Komisija odloči, da mora zadevna država članica te ukrepe spremeniti ali odpraviti.

8.   Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje se pred odvzemom dovoljenja družbi za upravljanje posvetujejo s pristojnimi organi matične države članice KNPVP. V takšnih primerih pristojni organi matične države članice KNPVP sprejmejo ustrezne ukrepe, za varovanje interesov vlagateljev. Ti ukrepi lahko obsegajo odločitve, da se zadevni družbi za upravljanje prepreči začetek vsake nadaljnje transakcije na njenem ozemlju.

Vsaki dve leti Komisija pripravi poročilo o teh primerih.

9.   Države članice obvestijo Komisijo o številu in vrsti primerov, v katerih so v skladu s členoma 17 in 20 izdale zavrnitev ali sprejele ukrepe v skladu z odstavkom 5 tega člena.

Vsaki dve leti Komisija pripravi poročilo o teh primerih.

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI GLEDE DEPOZITARJA

Člen 22

1.   Sredstva splošnega sklada se morajo dati v hrambo depozitarju.

2.   Na depozitarjevo odgovornost, kot je navedena v členu 24, ne sme vplivati dejstvo, da zaupa vsa ali del sredstev v hrambo tretji stranki.

3.   Depozitar:

(a)	zagotovi, da se prodaja, izdaja, ponovni odkup, izplačilo in umik enot premoženja iz obtoka v imenu družbe za upravljanje in za račun splošnega sklada izvedejo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja sklada;

(b)	zagotovi, da se vrednost enote premoženja izračuna v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja sklada;

(c)	izpolni navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja sklada;

(d)	zagotovi, da se izpolnitve obveznosti v transakcijah, ki vključujejo sredstva splošnega sklada, opravljajo v običajnem roku;

(e)	zagotovi, da se prihodek splošnega sklada uporabi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja splošnega sklada.

Člen 23

1.   Depozitar ima registrirani sedež ali pa biti ustanovljen v matični državi članici KNPVP.

2.   Depozitar je institucija, za katero veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja ter stalnega nadzora. Predloži tudi zadostna finančna in strokovna jamstva, da je sposoben učinkovito izvajati posle kot depozitar in izpolnjevati obveznosti, ki jih vključuje ta funkcija.

3.   Države članice določijo, katere vrste institucij iz odstavka 2 izpolnjujejo pogoje za depozitarja.

4.   Depozitar pristojnim organom matične države članice KNPVP omogoči, da na zahtevo pridobijo vse informacije, ki jih je depozitar pridobil pri opravljanju svojih nalog in ki so potrebne, da lahko pristojni organi nadzorujejo, ali KNPVP izpolnjuje zahteve iz te direktive.

5.   Če matična država članica družbe za upravljanje ni matična država članica KNPVP, depozitar podpiše pisni sporazum z družbo za upravljanje, ki ureja pretok informacij, ki se štejejo za potrebne, da lahko izvaja naloge iz člena 22 ter iz drugih zakonov, predpisov ali upravnih določb, ki veljajo za depozitarje v matični državi članici KNPVP.

6.   Komisija sprejme izvedbene ukrepe glede ukrepov, ki jih mora sprejeti depozitar, da bi izpolnjeval svoje obveznosti glede KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje iz druge države članice, vključno s podrobnimi podatki, ki jih je treba vključiti v standardne sporazume iz odstavka 4, ki jih uporabljajo depozitarji in družbe za upravljanje.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

Člen 24

Depozitar je v skladu z nacionalno zakonodajo matične države članice KNPVP odgovoren družbi za upravljanje in imetnikom enot premoženja za škodo, ki jo ti utrpijo zaradi neupravičene neizpolnitve ali nepravilne izvedbe njegovih obveznosti.

Odgovornost imetnikom enot premoženja je bodisi neposredna ali posredna prek družbe za upravljanje, odvisno od pravne narave odnosa med depozitarjem, družbo za upravljanje in imetniki enot premoženja.

Člen 25

1.   Nobena posamezna družba ne more delovati v obeh vlogah, kot družba za upravljanje in kot depozitar.

2.   V smislu svoje vloge družba za upravljanje in depozitar delujeta neodvisno in izključno v korist imetnikov enot premoženja.

Člen 26

Pogoji za zamenjavo družbe za upravljanje in depozitarja ter pravila, ki zagotavljajo zaščito imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave, se določijo z zakonom ali pravili upravljanja sklada.

POGLAVJE V

OBVEZNOSTI GLEDE INVESTICIJSKIH DRUŽB

ODDELEK 1

Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti

Člen 27

Dostop do opravljanja dejavnosti investicijske družbe je predmet predhodnega dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi matične države članice investicijske družbe.

Države članice določijo pravno obliko, ki jo mora imeti investicijska družba.

Investicijska družba ima registrirani sedež v svoji matični državi članici.

Člen 28

Nobena investicijska družba se ne more ukvarjati z dejavnostmi, drugačnimi od tistih iz člena 1(2).

Člen 29

1.   Brez poseganja v druge pogoje za splošno zahtevo za izdajo dovoljenja, ki so predpisani z nacionalno zakonodajo, pristojni organi matične države članice investicijske družbe ne smejo izdati dovoljenja investicijski družbi, ki ni prenesla pooblastil za upravljanje na družbo za upravljanje, razen če ima investicijska družba zadosten osnovni kapital v višini najmanj 300 000 EUR.

Če investicijska družba nima pooblaščene družbe za upravljanje, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s to direktivo, veljajo tudi naslednji pogoji:

(a)	dovoljenje se ne sme izdati, razen če je zahtevi za izdajo dovoljenja priložen program dejavnosti, ki opredeljuje najmanj organizacijsko strukturo investicijske družbe;

(b)

direktorji investicijske družbe morajo imeti zadosten ugled in izkušnje tudi glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja investicijska družba, in v ta namen se morajo imena teh oseb in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, sporočiti pristojnim organom; o sklenitvi poslov investicijske družbe morata sprejeti odločitev najmanj dve osebi, ki izpolnjujeta te pogoje; ter direktorji pomenijo tiste osebe, ki po zakonu ali ustanovnih listinah zastopajo investicijsko družbo ali ki dejansko določajo politiko družbe, in

(c)	v primeru, da obstajajo tesne povezave med investicijsko družbo in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, morajo pristojni organi izdati dovoljenje le, če te tesne povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja njihovih nadzornih nalog.

Pristojni organi matične države članice investicijske družbe zavrnejo izdajo dovoljenja tudi, če zakoni in drugi prepisi tretje države, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima investicijska družba tesne povezave, ali težave pri uveljavljanju teh zakonov in drugih predpisov preprečujejo učinkovito opravljanje njihove nadzorne funkcije.

Pristojni organi matične države članice investicijske družbe zahtevajo, da jim investicijske družbe zagotovijo potrebne informacije.

2.   Če investicijska družba ni pooblastila družbe za upravljanje, se jo v šestih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka obvesti, ali se ji dovoljenje izda ali zavrne. V primeru zavrnitve se podajo razlogi za zavrnitev.

3.   Investicijska družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, takoj ko se ji izda dovoljenje.

4.   Pristojni organi matične države članice investicijske družbe lahko odvzamejo dovoljenje, izdano investicijski družbi, za katero velja ta direktiva, samo če ta družba:

(a)	ne uporabi dovoljenja v roku 12 mesecev, se dovoljenju izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnost iz te direktive pred več kot šestimi meseci, razen če je zadevna država članica predvidela, da dovoljenje v takšnih primerih preneha veljati;

(b)	pridobi dovoljenje z navajanjem neresničnih izjav ali z drugimi neustreznimi sredstvi;

(c)	ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano;

(d)	je resno ali sistematično kršila predpise, sprejete v skladu s to direktivo, ali

(e)	sodi v katerega koli od primerov, za katere nacionalna zakonodaja predvideva odvzem dovoljenja.

ODDELEK 2

Pogoji poslovanja

Člen 30

Člena 13 in 14 se smiselno uporabljata za investicijske družbe, ki niso prenesle pooblastil za upravljanje na družbe za upravljanje, ki jim je izdano dovoljenje skladno s to direktivo.

Za namene členov iz prvega pododstavka „družba za upravljanje“ pomeni „investicijsko družbo“.

Investicijske družbe lahko le upravljajo sredstva iz svojega lastnega premoženja in v nobenih okoliščinah ne smejo sprejeti pooblastil za upravljanje sredstev v imenu tretje stranke.

Člen 31

Vsaka matična država članica investicijske družbe določi pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki jih morajo investicijske družbe, ki pooblastil za upravljanje niso prenesle na družbo za upravljanje, kateri je bilo dovoljenje izdano v skladu s to direktivo, stalno upoštevati.

Pristojni organi matične države članice investicijske družbe ob upoštevanju vrste investicijske družbe zahtevajo, da ima ta družba zanesljive upravne in računovodske postopke, nadzorno in varnostno ureditev za elektronsko obdelavo podatkov in ustrezne mehanizme notranjega nadzora, ki zlasti vključujejo pravila za zasebne transakcije zaposlenih v investicijski družbi ali za imetje ali upravljanje naložb v finančne instrumente z namenom vlagati njen osnovni kapital in zagotavljati najmanj, da je vsako transakcijo, v katero je vključena družba, mogoče rekonstruirati glede na njen izvor, stranke transakcije, vrste ter časa in kraja sklenitve in da se sredstva investicijske družbe vlagajo v skladu z ustanovnimi listinami in veljavnimi pravnimi predpisi.

ODDELEK 3

Obveznosti glede depozitarja

Člen 32

1.   Sredstva investicijske družbe se dajo v hrambo depozitarju.

2.   Na depozitarjevo odgovornost, kot je navedena v členu 34, ne sme vplivati dejstvo, da je zaupal vsa ali del sredstev v hrambo tretji stranki.

3.   Depozitar zagotovi:

(a)	da se prodaja, izdaja, ponovni odkup, izplačilo in umik enot premoženja iz obtoka za račun investicijske družbe izvedejo v skladu z zakoni in ustanovnimi listinami investicijske družbe;

(b)	da se izpolnitve obveznosti v transakcijah, ki vključujejo sredstva investicijske družbe, opravljajo v običajnem roku, in

(c)	da se prihodek investicijske družbe uporabi v skladu z zakoni in ustanovnimi listinami.

4.   Matična država članica investicijske družbe lahko odloči, da investicijskim družbam, ki imajo sedež na njenem območju in tržijo enote svojega premoženja izključno na eni ali več borzah, na katerih kotirajo njihove enote, ni treba imeti depozitarjev v smislu te direktive.

Za takšne investicijske družbe se členi 76, 84 in 85 ne uporabljajo, vendar so pravila vrednotenja sredstev teh investicijskih družb določena z ustrezno nacionalno zakonodajo ali v njihovih ustanovnih listinah.

5.   Matična država članica investicijske družbe lahko odloči, da investicijskim družbam, ki imajo sedež na njihovem območju in tržijo najmanj 80 % enot svojega premoženja na eni ali več borzah, določenih v svojih ustanovnih listinah, ni treba imeti depozitarjev v smislu te direktive, pod pogojem, da enote njihovega premoženja kotirajo na borzah v tistih državah članicah, kjer se enote tržijo, in da se vse transakcije, ki jih lahko ta investicijska družba izvede zunaj teh borz, izvršijo le po tržnih cenah na borzi.

V ustanovnih listinah investicijske družbe je navedena borza države trženja, po cenah katere bo investicijska družba izvrševala transakcije izven organiziranega trga te države.

Država članica si lahko vzame možnost odstopanja iz prvega pododstavka le, če meni, da imajo imetniki enot premoženja zaščito, ki je enakovredna zaščiti imetnikov enot premoženja v KNPVP, ki imajo depozitarje v smislu te direktive.

Investicijske družbe iz tega odstavka in odstavka 4 zlasti:

(a)	če ni nacionalne zakonodaje, v svojih ustanovnih listinah navedejo metode izračunavanja čiste vrednosti sredstev na enoto premoženja;

(b)	posredujejo na trgu, da bi preprečile, da bi odklon tržne vrednosti enote njihovega premoženja na borzi presegel 5 % svoje čiste vrednosti sredstev na enoto premoženja;

(c)	ugotovijo čisto vrednost sredstev na enoto svojega premoženja, jo sporočijo pristojnim organom najmanj dvakrat tedensko in jo objavijo dvakrat mesečno.

Najmanj dvakrat na mesec neodvisni revizor zagotovi, da je izračun vrednosti enot premoženja izveden v skladu z zakoni in ustanovnimi listinami investicijske družbe.

Ob tem se revizor prepriča, da se sredstva investicijske družbe vlagajo v skladu s pravili, določenimi v zakonu in ustanovnih listinah družbe.

6.   Države članice obveščajo Komisijo o investicijskih družbah, ki izkoristijo izjeme iz odstavkov 4 in 5.

Člen 33

1.   Depozitar ima registrirani sedež ali pa mora biti ustanovljen v isti državi članici, kot ga ima družba za upravljanje.

2.   Depozitar je institucija, za katero veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja ter stalnega nadzora.

3.   Države članice določijo, katere vrste institucij iz odstavka 2 izpolnjujejo pogoje za depozitarja.

4.   Depozitar pristojnim organom matične države članice KNPVP omogoči, da na zahtevo pridobijo vse informacije, ki jih je depozitar pridobil pri opravljanju svojih nalog in so potrebne, da lahko pristojni organi nadzorujejo, ali KNPVP izpolnjuje zahteve iz te direktive.

5.   Če matična država članica družbe za upravljanje ni matična država članica KNPVP, depozitar podpiše pisni sporazum z družbo za upravljanje, ki ureja pretok informacij, ki se štejejo za potrebne, da lahko izvaja naloge iz člena 32 ter iz drugih zakonov, predpisov ali upravnih določb, ki veljajo za depozitarje v matični državi članici KNPVP.

6.   Komisija sprejme izvedbene ukrepe glede ukrepov, ki jih mora sprejeti depozitar, da bi izpolnjeval svoje obveznosti glede KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje iz druge države članice, vključno s podrobnimi podatki, ki morajo biti vključene v standardni sporazum, ki ga uporablja depozitar in družba za upravljanje v skladu z odstavkom 5.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

Člen 34

Depozitar je v skladu z nacionalno zakonodajo matične države članice investicijske družbe odgovoren investicijski družbi in imetnikom enot premoženja za škodo, ki jo ti utrpijo zaradi neupravičene neizpolnitve ali nepravilne izvedbe njegovih obveznosti.

Člen 35

1.   Nobena posamezna družba ne more delovati v obeh vlogah, kot investicijska družba in kot depozitar.

2.   Depozitar pri opravljanju svoje vloge deluje izključno v korist imetnikov enot premoženja.

Člen 36

Pogoji za zamenjavo depozitarja in pravila, ki zagotavljajo zaščito imetnikov enot premoženja v primeru take zamenjave, se določijo z zakonom ali ustanovnimi listinami investicijske družbe.

POGLAVJE VI

ZDRUŽITVE KNPVP

ODDELEK 1

Načelo, izdaja dovoljenja in odobritev

Člen 37

Za namene tega poglavja KNPVP vključuje naložbene razdelke KNPVP.

Člen 38

1.   Države članice pod pogoji iz tega poglavja in ne glede na način, na katerega so KNPVP ustanovljeni, kot določa člen 1(3), dovolijo čezmejne in domače združitve, kot so opredeljene v členu 2(1)(q) in (r), v skladu z eno ali več tehnikami združitev iz točke (p) člena 2(1).

2.   Zakonodaja matične države članice KNPVP, ki se združuje, mora dovoljevati tehnike združitev, ki se uporabijo pri čezmejnih združitvah, kot so opredeljene v členu 2(1)(q).

Zakonodaja države članice, v kateri se ustanovijo KNPVP, mora dovoljevati tehnike združitev, ki se uporabijo pri „domačih združitvah“, kot so opredeljene v členu 2(1)(r).

Člen 39

1.   Za združitve je potrebno predhodno dovoljenje pristojnih organov matične države članice KNPVP, ki se združuje.

2.   KNPVP, ki se združuje, zagotovi pristojnim organom svoje matične države članice vse naslednje informacije:

(a)	skupni osnutek pogojev predlagane združitve, ki ga je ustrezno odobril KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnik;

(b)	posodobljeno različico prospekta in ključnih podatkov za vlagatelje KNPVP prejemnika, kot določa člen 78, če je ustanovljen v drugi državi članici;

(c)	izjavi obeh depozitarjev; KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika, s katerimi potrjujeta, da sta v skladu s členom 41 preverila skladnost posebnosti iz člena 40(1)(a), (f) in (g) z zahtevami te direktive in pravili upravljanja sklada ali z ustanovnimi listinami svojega KNPVP, in

(d)	informacije glede predlagane združitve, ki jih nameravata KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika zagotoviti svojim imetnikom enot premoženja.

Te informacije se zagotovijo na način, da jih pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, in matične države članice KNPVP prejemnika lahko preberejo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov te države članice ali teh držav članic ali v jeziku, ki so jih odobrili zadevni pristojni organi.

3.   Ko je vloga popolna, pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, nemudoma posredujejo kopije informacij iz odstavka 2 pristojnim organom matične države članice KNPVP prejemnika. Pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, in matične države članice KNPVP prejemnika upoštevajo možni učinek predlagane združitve na imetnike enot premoženja KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika, da ocenijo, ali so bile imetnikom enot premoženja zagotovljene ustrezne informacije.

Če se pristojnim organom matične države članice KNPVP, ki se združuje, zdi potrebno, lahko v pisni obliki zahtevajo, da se pojasnijo informacije, posredovane imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združuje.

Če se pristojnim organom matične države članice KNPVP prejemnika zdi potrebno, lahko najpozneje v 15 delovnih dnevih po prejemu kopije informacij iz odstavka 2 v pisni obliki zahtevajo, da KNPVP prejemnik spremeni informacije za svoje imetnike enot premoženja.

V takšnem primeru pristojni organi matične države članice KNPVP prejemnika izrazijo nezadovoljstvo pristojnim organom matične države članice KNPVP, ki se združuje. Pristojne organe matične države članice KNPVP, ki se združuje, v roku 20 delovnih dni po prejemu obvestijo, ali so zadovoljni s spremenjenimi informacijami za imetnike enot premoženja KNPVP prejemnika.

4.   Pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, izdajo dovoljenje za predlagano združitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	predlagana združitev izpolnjuje vse zahteve iz členov 39 do 42;

(b)	KNPVP prejemnik je bil v skladu s členom 93 obveščen, da lahko trži svoje enote premoženja v vseh državah članicah, kjer ima KNPVP, ki se združuje, dovoljenje, ali pa je bil obveščen, da lahko trži svoje enote premoženja v skladu s členom 93, in

(c)	pristojni organi matične države članice KNPVP ki se združuje in prejemnika so zadovoljni s predlaganimi informacijami, ki bodo zagotovljene imetnikom enot premoženja, oziroma pristojni organi matične države KNPVP prejemnika niso izrazili nezadovoljstva v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 3.

5.   Če pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, ocenijo, da vloga ni popolna, najpozneje v 10 delovnih dnevih po prejemu informacij iz odstavka 2 zahtevajo dodatne informacije.

Pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, v 20 delovnih dneh po predložitvi vseh informacij, kot so določene v odstavku 2, obvestijo KNPVP, ki se združuje, ali je bilo izdano dovoljenje za združitev.

Pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, o svoji odločitvi obvestijo tudi pristojne organe KNPVP prejemnika.

6.   Države članice lahko v skladu z drugim pododstavkom člena 57(1) dovolijo odstopanje od členov 52 do 55 za KNPVP prejemnika.

Člen 40

1.   Države članice zahtevajo, da KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika pripravita skupni osnutek pogojev združitve.

Ta določa naslednje podrobnosti:

(a)	opredelitev vrste združitve in vključenih KNPVP;

(b)	ozadje in utemeljitev predlagane združitve;

(c)	pričakovani vpliv predlagane združitve na imetnike enot premoženja KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika;

(d)	sprejeta merila za ovrednotenje sredstev in, če je ustrezno, obveznosti na datum za izračun menjalnega razmerje iz člena 47(1);

(e)	metodo izračuna menjalnega razmerja;

(f)	načrtovani datum začetka veljavnosti združitve;

(g)	pravila, ki veljajo za prenos sredstev oziroma izmenjavo enot, in

(h)	v primeru združitve v skladu s točko (ii) člena 2(1)(p) in, kjer je to ustrezno, skladno s točko (iii) člena 2(1)(p) pravila upravljanja sklada ali ustanovno listino novoustanovljenega KNPVP prejemnika.

Pristojni organi ne morejo zahtevati, da se v skupni osnutek pogojev združitve vključijo dodatne informacije.

2.   KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnik se lahko odločita, da v skupni osnutek pogojev združitve vključita dodatne postavke.

ODDELEK 2

Nadzor tretjih strani, informacije za imetnike enot premoženja in druge pravice imetnikov enot premoženja

Člen 41

Države članice zahtevajo, da depozitarja KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika preverita skladnost posebnosti iz člena 40(1)(a), (f) in (g) z zahtevami te direktive in pravili upravljanja sklada ali z ustanovnimi listinami njunih posameznih KNPVP.

Člen 42

1.   Zakonodaja matične države članice KNPVP, ki se združuje, depozitarja ali neodvisnega revizorja, odobrenega v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (13), pooblašča, da potrdi:

(a)	sprejeta merila za ovrednotenje sredstev in, če je ustrezno, obveznosti na datum za izračun menjalnega razmerje iz člena 47(1);

(b)	denarno izplačilo za enoto, kjer je to ustrezno, in

(c)	metodo izračuna menjalnega razmerja in dejansko menjalno razmerje, določeno na datum izračuna tega razmerja iz člena 47(1).

2.   Zakoniti revizorji KNPVP, ki se združujejo, ali zakoniti revizor KNPVP prejemnika se za namene odstavka 1 štejejo za neodvisne revizorje.

3.   Izvod poročil neodvisnega revizorja oziroma depozitarja, kjer je to ustrezno, se na zahtevo in brezplačno zagotovi imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika ter zadevnim pristojnim organom.

Člen 43

1.   Države članice od KNPVP, ki se združujejo, in KNPVP prejemnikov zahtevajo, da svojim imetnikom enot premoženja zagotovijo ustrezne in točne informacije o predlagani združitvi, da jim omogočijo informirano oceno o vplivu predloga na njihovo naložbo.

2.   Informacije se imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združujejo, in KNPVP prejemnikov zagotovijo šele po tem, ko pristojni organi matične države članice KNPVP, ki se združuje, izdajo dovoljenje za predlagano združitev v skladu s členom 39.

Zagotovijo se najpozneje 30 dni pred zadnjim rokom za zahtevanje ponovnega odkupa, izplačila ali, kjer je to ustrezno, preoblikovanja brez dodatnega zaračunavanja po členu 45(1).

3.   Informacije, ki jih je treba zagotoviti imetnikom enot premoženja KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika, vključujejo ustrezne in točne informacije o predlagani združitvi, ki jim bodo omogočile sprejemanje informirane odločitve o možnem vplivu združitve na njihovo naložbo in uveljavljanje njihovih pravic v okviru členov 44 in 45.

Informacije vključujejo naslednje:

(a)	ozadje in utemeljitev predlagane združitve;

(b)

možni vpliv predlagane združitve na imetnike enot premoženja, ki med drugim vključuje materialne razlike glede naložbene politike in strategije, stroške, pričakovane rezultate, periodično poročanje, možno razvodenitev uspešnosti in, kjer je to primerno, jasno opozorilo vlagateljem, da se njihova davčna obravnava po združitvi lahko spremeni;

(c)

morebitne posebne pravice imetnikov enot premoženja glede predlagane združitve, ki med drugim vključujejo pravico, da pridobijo dodatne informacije, pravico, da na zahtevo pridobijo izvod poročila neodvisnega revizorja ali depozitarja, in pravico, da zaprosijo za ponovni odkup ali izplačilo ali, kjer je to ustrezno, preoblikovanje svojih enot premoženja brez dodatnih stroškov, kot določa člen 45(1), in zadnji rok za uveljavitev te pravice;

(d)	zadevne postopkovne vidike in načrtovani datum začetka veljavnosti združitve, in

(e)	izvod ključnih podatkov za vlagatelje iz člena 78 KNPVP prejemnika.

4.   Če je bil KNPVP, ki se združuje, ali KNPVP prejemnik obveščen v skladu s členom 93, se podatki iz odstavka 3 zagotovijo v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov države članice gostiteljice zadevnega KNPVP ali v jeziku, ki ga odobrijo njegovi pristojni organi. KNPVP od katere se zahteva, da zagotovi informacije, je odgovoren za prevod. Ta prevod točno odraža vsebino originala.

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo podrobno vsebino, obliko in način zagotavljanja informacij iz odstavkov 1 in 3.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

Člen 44

Če nacionalno pravo držav članic zahteva, da združitev med KNPVP odobrijo imetniki enot premoženja, države članice zagotovijo, da takšna odobritev ne zahteva več kot 75 % glasov, ki jih na skupščini imetnikov enot premoženja dejansko oddajo navzoči imetniki enot premoženja ali njihovi predstavniki.

Prvi odstavek ne posega v morebitno sklepčnost navzočih, ki je predpisana v nacionalni zakonodaji. Države članice za čezmejne združitve ne zahtevajo večje sklepčnosti navzočih kot za domače združitve, kot to velja za druge združitve gospodarskih družb.

Člen 45

1.   Zakoni držav članic določajo, da imajo imetniki enot premoženja KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika pravico, da brez dodatnih stroškov, razen tistih, ki jih KNPVP zadrži za kritje stroškov dezinvestiranja, zahtevajo ponovni odkup ali izplačilo svojih enot premoženja ali, če je mogoče, spremembo v enote premoženja v drugem KNPVP, ki ima podobne naložbene politike in ki ga upravlja ista družba za upravljanje ali druga družba, s katero je družba za upravljanje povezana prek skupnega uprave ali nadzora ali prek bistvenega posrednega ali neposrednega deleža. Ta pravica začne veljati od trenutka, ko so bili imetniki enot premoženja KNPVP, ki se združuje, in KNPVP prejemnika obveščeni o predlagani združitvi v skladu s členom 43, in preneha veljati pet delovnih dni pred datumom za izračun menjalnega razmerja iz člena 47(1).

2.   Za združitve med KNPVP lahko države članice brez poseganja v odstavek 1 in z odstopanjem od člena 84(1) dovolijo pristojnim organom, da zahtevajo ali dovolijo začasno prekinitev vpisa, ponovnega odkupa ali izplačevanja enot sredstev, pod pogojem, da je takšna prekinitev upravičena za zaščito imetnikov enot premoženja.

ODDELEK 3

Stroški in začetek veljavnosti

Člen 46

Razen v primerih, ko KNPVP ni pooblastil družbe za upravljanje, države članice zagotovijo, da se morebitni pravni, svetovalni ali upravni stroški, povezani s pripravo in izvršitvijo združitve, ne zaračunajo KNPVP, ki se združujejo, KNPVP prejemnikom ali kateremu koli od njihovih imetnikov enot premoženja.

Člen 47

1.   Pri domačih združitvah datum, ko združitev začne veljati, pa tudi datum za izračun menjalnega razmerja enot KNPVP, ki se združuje, v enote KNPVP prejemnika in, kjer je to ustrezno, datum za izračun zadevne čiste vrednosti sredstev za denarna izplačila, določa zakonodaja držav članic.

Pri čezmejnih združitvah te datume določa zakonodaja matične države KNPVP prejemnika. Države članice zagotovijo, da se ti datumi, kjer je to ustrezno, določijo po tem, ko združitev odobrijo imetniki enot premoženja KNPVP prejemnika ali KNPVP, ki se združuje.

2.   Začetek veljavnosti združitve se objavi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, ki je predpisan z zakoni matične države članice KNPVP prejemnika, ter se o tem obvesti pristojne organe matične države članice KNPVP prejemnika in KNPVP, ki se združuje.

3.   Združitev, ki je začela veljati, kot določa odstavek 1, ne sme biti razglašena za nično in neveljavno.

Člen 48

1.   Združitev v skladu s točko (i) člena 2(1)(p) ima naslednje posledice:

(a)	vsa sredstva in obveznosti KNPVP, ki se združuje, se prenesejo na KNPVP prejemnika ali, kjer je to ustrezno, na depozitarja KNPVP prejemnika;

(b)	imetniki enot premoženja KNPVP, ki se združuje, postanejo imetniki enot premoženja KNPVP prejemnika in so, kjer je to ustrezno, upravičeni do denarnega izplačila, ki ne presega 10 % čiste vrednosti sredstev njihovih enot premoženja v KNPVP, ki se združuje, in

(c)	KNPVP, ki se združuje, preneha obstajati z začetkom veljavnosti združitve.

2.   Združitev v skladu s točko (ii) člena 2(1)(p) ima naslednje posledice:

(a)	vsa sredstva in obveznosti KNPVP, ki se združuje, se prenesejo na novoustanovljeni KNPVP prejemnika ali, kjer je ustrezno, na depozitarja KNPVP prejemnika;

(b)	imetniki enot premoženja KNPVP, ki se združuje, postanejo imetniki enot premoženja novoustanovljenega KNPVP prejemnika in so, kjer je to ustrezno, upravičeni do denarnega izplačila, ki ne presega 10 % čiste vrednosti sredstev njihovih enot premoženja v KNPVP, ki se združuje, in

(c)	KNPVP, ki se združuje, preneha obstajati z začetkom veljavnosti združitve.

3.   Združitev v skladu s točko (iii) člena 2(1)(p) ima naslednje posledice:

(a)	čista vrednost sredstev KNPVP, ki se združuje, se prenese na KNPVP prejemnika ali, kjer je to ustrezno, na depozitarja KNPVP prejemnika;

(b)	imetniki enot premoženja KNPVP, ki se združuje, postanejo imetniki enot premoženja KNPVP prejemnika, in

(c)	KNPVP, ki se združuje, obstaja, dokler niso poravnane vse neporavnane obveznosti.

4.   Države članice zagotovijo uvedbo postopka, s katerim družba za upravljanje KNPVP prejemnika potrdi depozitarju KNPVP prejemnika, da je prenos sredstev in obveznosti, kjer je to ustrezno, končan. Če KNPVP prejemnika ni imenoval družbe za upravljanje, potrdilo posreduje depozitarju KNPVP prejemnika.

POGLAVJE VII

OBVEZNOSTI V ZVEZI Z NALOŽBENIMI POLITIKAMI KNPVP

Člen 49

Pri KNPVP, sestavljenem iz več investicijskih razdelkov, se vsak naložbeni razdelek obravnava kot ločen KNPVP.

Člen 50

1.   Naložbe KNPVP predstavljajo nekaj od naslednjega:

(a)	prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, sprejete na reguliran trg vrednostnih papirjev ali s katerimi se trguje na reguliranem trgu vrednostnih papirjev, kot je opredeljeno v točki (14) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;

(b)	prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, s katerimi se trguje na drugem reguliranem trgu vrednostnih papirjev v državi članici, ki redno deluje in je priznan in odprt za javnost;

(c)

prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki kotirajo na borzi v tretji državi ali se z njimi trguje na drugem reguliranem trgu vrednostnih papirjev tretje države, ki redno deluje in je priznan in odprt za javnost, pod pogojem, da so izbiro borze ali trga odobrili pristojni organi ali je predvidena v zakonu ali pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe, in

(d)

nedavno izdane prenosljive vrednostne papirje, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (i) pogoji izdaje vključujejo podjeme, ki bo dalo vlogo za kotacijo na borzi ali drugem reguliranem trgu vrednostnih papirjev, ki redno deluje in je priznan in odprt za javnost, pod pogojem, da izbiro borze ali trga odobrijo pristojni organi ali je predvidena v zakonu ali pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe, in (ii) je kotacija iz točke (i) zagotovljena v letu dni od izdaje;

(e)

enote KNPVP, katerim je izdano dovoljenje v skladu s to direktivo, ali drugi kolektivni naložbeni podjemi po členu 1(2) (a) in (b), ki imajo sedež v državi članici ali ne, pod pogojem, da: (i) je takšnim drugim kolektivnim naložbenim podjemom izdano dovoljenje na podlagi zakonodaje, po kateri so ti predmet nadzora, ki ga pristojni organi nadzora matične države članice KNPVP štejejo za enakovrednega nadzoru, določenemu z zakonodajo Skupnosti, in če je v zadostni meri zagotovljeno sodelovanje med nadzornimi organi; (ii) je raven varstva za imetnike enot premoženja v drugih kolektivnih naložbenih podjemih enakovredna tisti ravni varstva, ki je zagotovljena imetnikom enot premoženja v KNPVP, in zlasti če so pravila o izločitvi sredstev, zadolževanju, kreditiranju in o prodaji vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga brez kritja na računu vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga enakovredna zahtevam iz te direktive; (iii) se o poslovanju drugih kolektivnih naložbenih podjemih poroča v polletnih in letnih poročilih, ki omogočajo oceno sredstev in obveznosti, prihodka in dejavnosti v obdobju poročanja, in (iv) v skladu s pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami ni mogoče naložiti več kakor skupno 10 % premoženja KNPVP ali drugega kolektivnega naložbenega podjema, ki je predmet nameravanega nakupa, v enote premoženja drugih KNPVP ali drugih kolektivnih naložbenih podjemov;

(f)

depoziti pri kreditnih institucijah, ki so izplačljivi na odpoklic ali dajejo vlagatelju pravico do dviga, z rokom dospelosti ne več kakor 12 mesecev, če ima kreditna institucija sedež v državi članici ali ima kreditna institucija sedež v tretji državi, v kolikor zanjo veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki so po mnenju pristojnih organov za nadzor matične države članice KNPVP enakovredna pravilom iz zakonodaje Skupnosti;

(g)

izvedeni finančni instrumenti, vključno z enakovrednimi instrumenti, katerih poravnava se vrši v denarju, s katerimi se trguje na reguliranem trgu vrednostnih papirjev, in na katere se nanašajo točke (a), (b) in (c); ali izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na izvenborznem prostem trgu (izvedeni finančni instrumenti OTC), če velja naslednje: (i) osnovo izvedenega instrumenta predstavljajo instrumenti iz tega odstavka, finančni indeksi, obrestne mere, devizni tečaji ali valute, v katere KNPVP lahko vlaga v skladu s svojimi naložbenimi cilji, kakor je navedeno v njegovih pravilih upravljanja ali ustanovnih aktih; (ii) nasprotne stranke v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC so institucije, ki so predmet skrbnega nadzora in sodijo v kategorije, ki jih odobrijo pristojni organi nadzora matične države članice KNPVP, in (iii) izvedeni finančni instrumenti OTC so predmet vsakodnevnega zanesljivega in preverljivega vrednotenja in jih je mogoče ob vsakem času prodati, odprodati ali kako drugače likvidirati ali zapreti z nasprotno izravnalno transakcijo po njihovi pošteni vrednosti na pobudo KNPVP, ali

(h)

instrumenti denarnega trga razen tistih, s katerimi se trguje na reguliranem trgu, ki sodijo v člen 2(1)(o), če je izdaja ali izdajatelj teh instrumentov reguliran za varstvo vlagateljev in prihrankov, pod pogojem, da jih: (i) izda ali zanje jamči državna, regionalna ali lokalna oblast ali centralna banka države članice, Evropska centralna banka, Skupnost ali Evropska investicijska banka, tretja država, ena od članic federacije, če gre za zvezno državo, ali javno mednarodno telo, v katerega je včlanjena ena ali več držav članic; (ii) izda podjetje, ki s svojimi vrednostnimi papirji že trguje na reguliranem trgu, navedenem v točkah (a), (b) ali (c); (iii) izda in zanje jamči ustanova, ki je predmet skrbnega nadzora v skladu s kriteriji, opredeljenimi v zakonodaji Skupnosti, ali ustanova, ki je predmet pravil varnega in skrbnega poslovanja, ki so po mnenju pristojnih organov vsaj tako stroga kakor pravila iz zakonodaje Skupnosti, ali (iv) izdajo drugi organi, ki sodijo v eno izmed kategorij, ki jih odobrijo pristojni organi nadzora matične države članice KNPVP, če so naložbe v te instrumente predmet varstva vlagateljev, ki je enakovreden varstvu vlagateljev iz točk (i), (ii) ali (iii), in če je izdajatelj družba s kapitalom in rezervami v vrednosti najmanj 10 000 000 EUR, ki poroča in objavlja svoje letne računovodske izkaze v skladu s Četrto direktivo Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (14), ki je oseba znotraj skupine, v katero so vključene ena ali več družb, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi, in katere primarna dejavnost je financiranje skupine, ali je oseba, katere primarna dejavnost je financiranje instrumentov listinjenja, katerih koristi izhajajo iz usmeritve bank v likvidnost.

2.   Vendar KNPVP ne more:

(a)	KNPVP vložiti več kot 10 % svojih sredstev v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, drugačne od tistih iz odstavka 1, ali

(b)	KNPVP pridobivati plemenitih kovin ali certifikatov, ki jih predstavljajo.

KNPVP imajo lahko dodatna likvidna sredstva.

3.   Investicijska družba lahko pridobi premičnine in nepremičnine, ki so bistvene za neposredno izvajanje njenih poslov.

Člen 51

1.   Družba za upravljanje ali investicijska družba uporablja postopek obvladovanja tveganj, ki ji omogoča, da spremlja in kadar koli meri tveganja postavk in njihov delež v celotnem profilu tveganj portfelja.

Uporablja postopek za natančno in neodvisno oceno vrednosti izvedenih finančnih instrumentov OTC.

Družba za upravljanje ali investicijska družba pristojne organe nadzora svoje matične države članice redno obvešča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, z njimi povezanih tveganjih, količinskih omejitvah in izbranih metodah za oceno tveganj, povezanih s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti za vsak KNPVP, ki ga upravlja.

2.   Države članice lahko dovolijo KNPVP uporabo tehnike in instrumentov v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga pod pogoji in znotraj omejitev, ki jih določijo, pod pogojem, da se te tehnike in instrumenti uporabijo za učinkovito upravljanje portfelja.

Kadar se te dejavnosti nanašajo na uporabo izvedenih finančnih instrumentov, so ti pogoji in omejitve usklajeni z določbami te direktive.

Te dejavnosti nikakor ne smejo odvrniti KNPVP od njihovih naložbenih ciljev, ki so predpisani v pravilih upravljanja, ustanovnih listinah ali prospektu KNPVP.

3.   KNPVP zagotovi, da njegova celotna izpostavljenost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti ne presega skupne čiste vrednosti njegovega portfelja.

Pri izračunu izpostavljenosti upoštevamo trenutno vrednost primarnih sredstev, tveganje izpostavljenosti do nasprotne stranke, prihodnja tržna gibanja in razpoložljiv čas za likvidacijo postavk. To velja tudi za tretji in četrti pododstavek.

KNPVP lahko vlaga v izvedene finančne instrumente kot del svoje naložbene politike in v omejitvah, ki jih določa člen 52(5), če izpostavljenost do primarnih sredstev, iz katerih so izvedeni finančni instrumenti, skupaj ne presega naložbenih omejitev iz člena 52. Države članice lahko določijo, da teh naložb ni treba vključiti na način iz člena 52, če KNPVP vlaga v izvedene finančne instrumente na indeksni osnovi.

Če prenosljivi vrednostni papir ali instrument denarnega trga vključuje izvedeni finančni instrument, se izvedeni finančni instrument upošteva pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena.

4.   Komisija brez poseganja v člen 116 do 1. julija 2010 sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo naslednje::

(a)	merila za oceno ustreznosti postopka obvladovanja tveganj, ki ga izvaja družba za upravljanje v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1;

(b)	podrobna pravila za natančno in neodvisno oceno vrednosti izvedenih finančnih instrumentov OTC, in

(c)	podrobna pravila o vsebini in postopku, ki ga je treba izpeljati za posredovanje informacij pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje iz tretjega pododstavka odstavka 1.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

Člen 52

1.   KNPVP lahko naloži največ:

(a)	5 % svojih sredstev v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga istega izdajatelja, ali

(b)	20 % svojih sredstev v depozite pri isti instituciji.

Izpostavljenost KNPVP tveganju do nasprotnih strank v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC ne sme presegati:

(a)	10 % njegovih sredstev, če je nasprotna stranka kreditna institucija, navedena v členu 50 (1)(f), ali

(b)	5 % njegovih sredstev v drugih primerih.

2.   Države članice lahko petodstotno mejo iz prvega pododstavka odstavka 1 dvignejo na največ 10 %. V kolikor tako ravnajo, skupna vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, ki jih ima KNPVP v tistih izdajateljih, v katere je vložil več kakor 5 % svojih sredstev, ne sme presegati 40 % vrednosti njegovega premoženja. Omejitev ne velja za depozite ali posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, sklenjene s finančnimi institucijami, ki so predmet skrbnega nadzora.

Ne glede na posamezne omejitve iz odstavka 1, KNPVP ne sme kombinirati ničesar od naslednjega, če bi to vodilo do tega, da vloži več kot 20 % svojega premoženja v isto organizacijo:

(a)	naložb v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, ki jih izda ta organizacija;

(b)	depozitov, sklenjenih s to organizacijo, ali

(c)	izpostavljenosti, ki nastanejo pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, sklenjenih s to organizacijo.

3.   Države članice lahko petodstotno mejo iz prvega pododstavka odstavka 1 dvignejo na največ 35 %, če prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga izda ali zanje jamči posamezna država članica, njeni lokalni organi, posamezna tretja država ali javna mednarodna telesa, v katera je včlanjena ena ali več držav članic.

4.   Države članice lahko petodstotno mejo iz prvega pododstavka odstavka 1 dvignejo na največ 25 % pri nekaterih obveznicah, ki jih izda kreditna institucija z registriranim sedežem v državi članici, ki je zakonsko predmet posebnega javnega nadzora za varstvo imetnikov obveznic. Zlasti zneski, ki izhajajo iz izdaje teh obveznic, se v skladu z zakonom vložijo v naložbe, ki so v celotnem obdobju do dospelosti obveznice zmožne kriti terjatve, ki izhajajo iz teh obveznic, in ki bi se v primeru neizpolnitve izdajatelja prednostno uporabile za poplačilo glavnice in plačilo obračunanih in še ne izplačanih obresti.

Če KNPVP več kakor 5 % svojih sredstev naloži v obveznice posameznega izdajatelja, ki so navedene v prvem pododstavku, skupna vrednost teh naložb ne presega 80 % vrednosti sredstev KNPVP.

Države članice Komisiji pošljejo seznam kategorij obveznic iz prvega pododstavka, skupaj s kategorijami izdajateljev, ki jim je bilo v skladu z zakoni in sporazumi o nadzoru iz navedenega pododstavka izdano dovoljenje za izdajo obveznic, ki izpolnjujejo kriterije iz tega člena. Obvestilo, ki podrobno določa status ponujenih jamstev, se priloži seznamu. Komisija te informacije nemudoma predloži drugim državam članicam, skupaj s komentarji, ki jih šteje za primerne, in da informacije na razpolago javnosti. Ta obvestila so lahko predmet izmenjave mnenj v Evropskem odboru za vrednostne papirje iz člena 112(1).

5.   Prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga iz odstavkov 3 in 4 se ne upoštevajo pri uporabi 40-odstotne omejitve iz odstavka 2.

Omejitve, določene v odstavkih 1 do 4, se ne morejo kombinirati, zato vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, ki jih izda isti izdajatelj, ali v depozite ali izvedene finančne instrumente, nastale pri tem izdajatelju, izvedene v skladu z odstavki od 1 do 4, skupaj nikakor ne smejo presegati 35 % sredstev KNPVP.

Gospodarske družbe, ki so vključene v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov, kakor določa Direktiva 83/349/EGS ali priznani mednarodni računovodski standardi, se za izračunavanje omejitev iz tega člena obravnavajo kot ena oseba.

Države članice lahko dovolijo kumulativno vlaganje v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga znotraj iste skupine do omejitve 20 %.

Člen 53

1.   Brez poseganja v omejitve, določene v členu 56, lahko države članice dvignejo meje iz člena 52 na največ 20 % za naložbe v delnice ali dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda isti izdajatelj, če je v skladu s pravili upravljanja sklada in ustanovnimi listinami cilj naložbene politike KNPVP natančno posnemati sestavo določenega borznega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev, ki ga priznavajo pristojni organi na podlagi naslednjega:

(a)	sestava indeksa je dovolj raznolika;

(b)	indeks je zadosti reprezentativen odraz trga, na katerega se nanaša, in

(c)	objavljen je ustrezno.

2.   Države članice lahko dvignejo mejo iz odstavka 1 na največ 35 %, če se to dokaže za utemeljeno zaradi izrednih tržnih razmer, zlasti na reguliranih trgih, na katerih prevladujoč položaj pripada določenim prenosljivim vrednostnim papirjem ali instrumentom denarnega trga. Naložbe do te meje so dovoljene za samo enega izdajatelja.

Člen 54

1.   Z odstopanjem od člena 52 lahko države članice dovolijo KNPVP, da vložijo v skladu z načelom razpršitve tveganja do 100 % svojih sredstev v različne prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči katera koli država članica, eden ali več izmed njenih lokalnih organov, tretja država ali javno mednarodno združenje, v katerega so včlanjene ena ali več držav članic.

Pristojni organi matične države članice KNPVP dovolijo tako odstopanje le, če menijo, da imajo imetniki enot premoženja v KNPVP zaščito, ki je enakovredna zaščiti imetnikov enot premoženja v KNPVP, ki izpolnjujejo omejitve iz člena 52.

Takšni KNPVP imajo vrednostne papirje najmanj šestih različnih izdaj, vendar vrednostni papirji posamezne izdaje ne predstavljajo več kot 30 % skupnega premoženja KNPVP.

2.   KNPVP, navedeni v odstavku 1, v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe izrecno navedejo države članice, enega izmed njihovih lokalnih organov ali javno mednarodno združenje, v katere nameravajo vlagati več kot 35 % svojih sredstev.

Ta pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine pa odobrijo pristojni organi.

3.   Prospekt in tržna komunikacija vsakega KNPVP iz odstavka 1 vsebujeta vidno navedbo, ki opozarja na to dovoljenje, in navajata države članice, lokalne organe ali javna mednarodna združenja, v vrednostne papirje katerih namerava vložiti ali je vložil več kot 35 % svojih sredstev.

Člen 55

1.   KNPVP lahko pridobi enote premoženja KNPVP ali drugih kolektivnih naložbenih podjemov, kakor je navedeno v členu 50(1)(e), če v enote premoženja posameznega KNPVP ali drugega kolektivnega naložbenega podjema ni naloženih več kakor 10 % njegovih sredstev. Države članice lahko to mejo dvignejo na največ 20 %.

2.   Naložbe v enote premoženja kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP, skupaj ne smejo presegati 30 % sredstev KNPVP.

Države članice lahko določijo, da sredstev zadevnega KNPVP ali drugega kolektivnega naložbenega podjema ni treba združevati zaradi uveljavljanja omejitev iz člena 52, če KNPVP pridobi enote premoženja drugega KNPVP ali kolektivnih naložbenih podjemov.

3.   Če KNPVP vlaga v enote premoženja drugih KNPVP ali drugih kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih neposredno ali po pogodbi o prenosu upravljanja upravlja ista družba za upravljanje ali druga družba, s katero je družba za upravljanje povezana s skupnim upravljanjem ali nadzorom ali z bistvenim posrednim ali neposrednim deležem, ta družba za upravljanje ali druga družba ne sme za račun KNPVP zaračunavati provizij od vplačila in izplačila pri vlaganju v enote drugih KNPVP ali drugih kolektivnih naložbenih podjemov.

KNPVP, ki znaten del svojih sredstev vlaga v druge KNPVP ali druga kolektivne naložbene podjeme, naj razkrije v svojem prospektu najvišji nivo provizij za upravljanje, ki se lahko zaračunajo samemu KNPVP in drugim KNPVP ali drugim kolektivnim naložbenim podjemov, v katere namerava vlagati. V svojem letnem poročilu prikaže najvišji delež provizij za upravljanje, ki jih zaračuna samemu KNPVP in drugim KNPVP ali kolektivnim naložbenim podjemom, v katere vlaga.

Člen 56

1.   Investicijska družba ali družba za upravljanje, v povezavi z vsemi splošnimi skladi, ki jih upravlja in sodijo v področje uporabe te direktive, ne pridobi delnic z glasovalnimi pravicami, ki bi ji omogočile, da bi bistveno vplivala na upravljanje izdajatelja.

Do prihodnje uskladitve države članice upoštevajo obstoječa pravila v zakonodaji drugih držav članic, ki opredeljujejo načelo iz prvega pododstavka.

2.   KNPVP lahko pridobita največ:

(a)	10 % delnic posameznega izdajatelja brez glasovalnih pravic;

(b)	10 % dolžniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja;

(c)	25 % enot premoženja posameznega KNPVP ali drugega kolektivnega naložbenega podjema v skladu s členom 1(2)(a) in (b), ali

(d)	10 % instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja.

Omejitve iz točk (b), (c) in (d) se lahko zanemarijo med pridobivanjem, če se v tem času ne da izračunati kosmatega zneska dolžniških vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga ali čistega zneska vrednostnih papirjev, katerih prvi postopek prodaje še ni zaključen.

3.   Država članica lahko opusti uporabo odstavkov 1 in 2 v zvezi:

(a)	s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči država članica ali njeni lokalni organi;

(b)	s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči tretja država;

(c)	s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga, ki jih izdajo javna mednarodna združenja, v katera so včlanjene ena ali več držav članic;

(d)

z delnicami, ki jih imajo KNPVP v kapitalu družbe, ustanovljene v tretji državi, ki vlaga svoja sredstva v glavnem v vrednostne papirje izdajateljev, ki imajo svoj registrirani sedež v tej državi, če po zakonodaji te države takšno imetje predstavlja edini način, da lahko KNPVP vlagajo v vrednostne papirje izdajateljev v tej državi;

(e)

z delnicami, ki jih ima investicijska družba ali investicijske družbe v kapitalu hčerinskih družb, ki v državi, v kateri je ustanovljen sedež hčerinske družbe, izvajajo le posle upravljanja, svetovanja ali trženja v zvezi s ponovnim odkupom enot premoženja na zahtevo imetnikov enot premoženja izključno v njihovem imenu.

Odstopanje iz točke (d) prvega pododstavka tega odstavka velja le, če se naložbena politika družbe v tretji državi ujema z omejitvami iz členov 52 in 55 ter iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Če so omejitve, določene v členih 52 in 55, presežene, se smiselno uporablja člen 57.

Člen 57

1.   KNPVP ni treba upoštevati omejitev, navedenih v tem poglavju, kadar uveljavljajo pravico do vpisa, izhajajočo iz prenosljivih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga, ki so sestavni del njihovih sredstev.

Pri zagotavljanju izpolnjevanja načela razpršitve tveganj lahko države članice dovolijo KNPVP, ki jim je bilo nedavno izdano dovoljenje, odstopanje od členov 52 do 55 za šest mesecev od datuma izdaje dovoljenja.

2.   Če so omejitve iz odstavka 1 presežene iz razlogov zunaj nadzora KNPVP ali kot posledica uveljavljanja pravice do vpisa, ti KNPVP kot prednostni cilj svojih prodajnih transakcij sprejmejo odpravo tega stanja z upoštevanjem interesov imetnikov enot premoženja.

POGLAVJE VIII

STRUKTURE CENTRALNIH IN NAPAJALNIH KNPVP

ODDELEK 1

Področje uporabe

Člen 58

1.   Napajalni KNPVP je KNPVP ali njegov naložbeni razdelek, ki ima dovoljenje, da z odstopanjem od členov 1(2)(a), 50, 52, 55 in 56(2)(c) vsaj 85 % svojih sredstev vloži v enote premoženja drugega KNPVP („centralni KNPVP“) ali v njegov naložbeni razdelek.

2.   Napajalni KNPVP ima lahko do 15 % svojih sredstev v eni ali več od naslednjih oblik:

(a)	dodatnih likvidnih sredstvih v skladu z drugim pododstavkom člena 50(2);

(b)	izvedenih finančnih instrumentih, ki se lahko uporabljajo le za obvladovanje tveganja, v skladu s členom 50(1)(g) ter členom 51(2) in (3);

(c)	premičninah in nepremičninah, ki so ključnega pomena za neposredno opravljanje dejavnosti, če je napajalni KNPVP investicijska družba.

Za namene skladnosti s členom 51(3) napajalni KNPVP izračuna svojo celotno izpostavljenost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, tako da svojo neposredno izpostavljenost iz točke (b) prvega pododstavka kombinira z:

(a)	dejansko izpostavljenostjo centralnega KNPVP do izvedenih finančnih instrumentov v sorazmerju z naložbami napajalnega KNPVP v centralni KNPVP, ali

(b)	največjo možno celotno izpostavljenostjo centralnega KNPVP do izvedenih finančnih instrumentov, določenih v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah centralnega KNPVP v sorazmerju z naložbami napajalnega KNPVP v centralni KNPVP.

3.   Centralni KNPVP je KNPVP ali njegov naložbeni razdelek, ki:

(a)	ima med imetniki enot premoženja vsaj en napajalni KNPVP;

(b)	sam ni napajalni KNPVP, in

(c)	nima v lasti enot premoženja napajalnega KNPVP.

4.   Za centralni KNPVP veljajo naslednja odstopanja:

(a)	če ima vsaj dva napajalna KNPVP kot imetnika enot premoženja, se člen 1(2)(a) in 3(b) ne uporabljata, tako da lahko centralni KNPVP sam odloči, ali bo zbiral kapital pri drugih vlagateljih;

(b)	če centralni KNPVP ne zbira kapitala javno v državi članici, ki ni država, v kateri je ustanovljen, ampak ima v tej državi članici samo enega ali več napajalnih KNPVP, se poglavje XI in drugi pododstavek člena 108(1) ne uporabljata.

Člen 59

1.   Države članice zagotovijo, da morajo naložbe napajalnega KNPVP v določeni centralni KNPVP, ki presegajo mejo iz člena 55(1) za naložbe v druge KNPVP, predhodno odobriti pristojni organi matične države članice napajalnega KNPVP.

2.   Napajalni KNPVP je v 15 delovnih dneh po predložitvi popolne vloge obveščen o tem, ali so pristojni organi odobrili naložbo napajalnega KNPVP v centralni KNPVP.

3.   Pristojni organi matične države članice napajalnega KNPVP odobrijo naložbo, če napajalni KNPVP, njegov depozitar, njegov revizor, kot tudi centralni KNPVP izpolnjujejo vse zahteve iz tega poglavja. V te namene napajalni KNPVP pristojnim organom svoje matične države članice predloži naslednje dokumente:

(a)	pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine napajalnega in centralnega KNPVP;

(b)	prospekt in ključne podatke za vlagatelje iz člena 78 napajalnega in centralnega KNPVP;

(c)	dogovor med napajalnim in centralnim KNPVP ali interna pravila poslovanja iz člena 60(1);

(d)	kjer je primerno, podatke, ki se zagotovijo imetnikom enot premoženja, kot jih določa člen 64(1);

(e)	če imata centralni in napajalni KNPVP različna depozitarja, dogovor o izmenjavi podatkov iz člena 61(1) med tema depozitarjema, in

(f)	če imata centralni in napajalni KNPVP različna revizorja, dogovor o izmenjavi podatkov iz člena 62(1) med tema revizorjema;

Če je napajalni KNPVP ustanovljen v državi članici, ki ni matična država članica centralnega KNPVP, napajalni KNPVP predloži tudi potrdilo pristojnih organov matične države članice centralnega KNPVP, da centralni KNPVP je KNPVP ali njegov naložbeni razdelek, ki izpolnjuje pogoje iz točk (b) in (c) člena 58(3). Dokumente zagotovi centralni KNPVP v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov matične države članice napajalnega KNPVP ali v jeziku, ki so ga odobrili njegovi pristojni organi.

ODDELEK 2

Skupne določbe za napajalni in centralni KNPVP

Člen 60

1.   Države članice zahtevajo, da centralni KNPVP napajalnemu KNPVP posreduje vso dokumentacijo in informacije, ki so potrebne, da slednji izpolnjuje zahteve te direktive. V ta namen napajalni KNPVP sklene dogovor s centralnim KNPVP.

Napajalni KNPVP ne vlaga v enote premoženja tega centralnega KNPVP nad mejo iz člena 55(1), dokler ne začne veljati dogovor iz prvega pododstavka. Ta dogovor je na zahtevo in brezplačno na voljo vsem imetnikom enot premoženja.

Če centralni in napajalni KNPVP upravlja ista družba za upravljanje, se lahko dogovor nadomesti z internimi pravili poslovanja, ki zagotavljajo spoštovanje zahtev iz tega odstavka.

2.   Centralni in napajalni KNPVP sprejmeta ustrezne ukrepe za usklajevanje urnika izračuna in objave čiste vrednosti sredstev, da se prepreči borzna preprodaja, ki izkorišča razliko v ceni enote.

3.   Če centralni KNPVP na lastno pobudo ali na zahtevo svojih pristojnih organov začasno ustavi ponovni odkup, izplačilo ali vpis svojih enot premoženja, so brez poseganja v člen 84 vsi njegovi napajalni KNPVP upravičeni do tega, da v istem obdobju začasno ustavijo ponovni odkup, izplačilo ali vpis svojih enot premoženja, ne glede na pogoje iz člena 84(2).

4.   Če se centralni KNPVP likvidira, se likvidira tudi napajalni KNPVP, razen če pristojni organi njegove matične države članice odobrijo:

(a)	naložbo v višini vsaj 85 % sredstev napajalnega KNPVP v enote premoženja drugega centralnega KNPVP, ali

(b)	spremembo njegovih pravil upravljanja ali ustanovnih listin, da se napajalnemu KNPVP omogoči preoblikovanje v KNPVP, ki ni napajalni KNPVP.

Brez poseganja v posebne nacionalne določbe o obvezni likvidaciji se centralni KNPVP likvidira šele tri mesece po tem, ko je vse svoje imetnike enot premoženja in pristojne organe matičnih držav članic napajalnih KNPVP obvestil o zavezujoči odločitvi glede likvidacije.

5.   Če se centralni KNPVP združi z drugim KNPVP ali se razdeli na dva ali več KNPVP, se napajalni KNPVP likvidira, razen če pristojni organi matične države članice napajalnega KNPVP dovolijo, da napajalni KNPVP:

(a)	po združitvi ali delitvi centralnega KNPVP ostane napajalni KNPVP centralnega ali drugega KNPVP;

(b)	vlaga vsaj 85 % svojih sredstev v enote premoženja drugega centralnega KNPVP, ki ni nastal z združitvijo ali delitvijo, ali

(c)	spremeni svoja pravila upravljanja ali svoje ustanovne listine, da bi se preoblikoval v KNPVP, ki ni napajalni KNPVP.

Združitev ali delitev centralnega KNPVP začne veljati šele po tem, ko centralni KNPVP vsem svojim imetnikom enot premoženja in pristojnim organom matičnih držav članic svojih napajalnih KNPVP predloži podatke ali primerljive podatke iz člena 43, in sicer najpozneje 60 dni pred predlaganim datumom začetka veljavnosti.

Preden združitev ali delitev centralnega KNPVP začne veljati, centralni KNPVP omogoči, da napajalni KNPVP ponovno odkupi ali izplača vse enote premoženja v centralnem KNPVP, razen če so pristojni organi matične države članice napajalnega KNPVP dodelili odobritev v skladu s točko (a) prvega pododstavka.

6.   Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo:

(a)	vsebino dogovora ali interna pravila poslovanja iz odstavka 1;

(b)	kateri ukrepi iz odstavka 2 se štejejo za primerne, in

(c)	postopke za zahtevane odobritve v skladu z odstavkoma 4 in 5 v primeru likvidacije, združitve ali delitve centralnega KNPVP.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

ODDELEK 3

Depozitarji in revizorji

Člen 61

1.   Države članice zahtevajo, da v primeru, ko imata centralni in napajalni KNPVP različna depozitarja, ta depozitarja skleneta dogovor o izmenjavi podatkov in tako zagotovita, da oba izpolnjujeta svoje dolžnosti.

Dokler ta dogovor ne začne veljati, napajalni KNPVP ne sme vlagati v enote centralnega KNPVP.

Depozitar centralnega ali napajalnega KNPVP pri izpolnjevanju zahtev iz tega poglavja ne krši nobene omejitve glede razkritja informacij ali zaščite podatkov, določene s pogodbo ali z zakonodajnimi, regulativnimi ali upravnimi določbami. Tako ravnanje depozitarju ali kateri koli osebi, ki deluje v njegovem imenu, ne nalaga nobene odgovornosti.

Države članice zahtevajo, da je napajalni KNPVP ali, ko je to primerno, družba za upravljanje napajalnega KNPVP odgovorna za to, da depozitarju napajalnega KNPVP sporoči vse informacije o centralnem KNPVP, ki so potrebne za izpolnitev obveznosti depozitarja napajalnega KNPVP.

2.   Depozitar centralnega KNPVP pristojne organe matične države članice centralnega KNPVP, napajalni KNPVP ali, kjer je to primerno, družbo za upravljanje in depozitarja napajalnega KNPVP takoj obvesti o morebitnih nepravilnostih, ki jih ugotovi v zvezi s centralnim KNPVP in za katere velja, da negativno vplivajo na napajalni KNPVP.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki nadalje opredeljujejo:

(a)	podatke, ki morajo biti vključeni v dogovor iz odstavka 1, in

(b)	vrste nepravilnosti iz odstavka 2, za katere velja, da negativno vplivajo na napajalni KNPVP.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

Člen 62

1.   Države članice zahtevajo, da v primeru, ko imata centralni in napajalni KNPVP različna revizorja, ta revizorja skleneta dogovor o izmenjavi podatkov in tako zagotovita, da oba izpolnjujeta svoje dolžnosti, vključno z ureditvijo, ki se sprejme z namenom izpolnitve zahtev iz odstavka 2.

Dokler ta dogovor ne začne veljati, napajalni KNPVP ne sme vlagati v enote centralnega KNPVP.

2.   Revizor napajalnega KNPVP v svojem revizijskem poročilu upošteva revizijsko poročilo centralnega KNPVP. Če imata napajalni in centralni KNPVP različno obračunsko leto, revizor centralnega KNPVP pripravi začasno poročilo na zaključni datum napajalnega KNPVP.

Revizor napajalnega KNPVP poroča zlasti o morebitnih nepravilnostih, ki jih razkrije v revizijskem poročilu centralnega KNPVP, in njihovem vplivu na napajalni KNPVP.

3.   Pri izpolnjevanju zahtev iz tega poglavja revizor centralnega ali napajalnega KNPVP ne sme kršiti nobene omejitve glede razkritja informacij ali zaščite podatkov, določene s pogodbo ali z zakonodajnimi, regulativnimi ali upravnimi določbami. Tako ravnanje revizorju ali kateri koli osebi, ki deluje v njegovem imenu, ne nalaga nobene odgovornosti.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo vsebino dogovora iz prvega pododstavka odstavka 1.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

ODDELEK 4

Obvezni podatki in tržne komunikacije napajalnega KNPVP

Člen 63

1.   Države članice zahtevajo, da prospekt napajalnega KNPVP poleg podatkov, določenih v seznamu A Priloge I, vsebuje tudi naslednje podatke:

(a)	izjavo, da je napajalni KNPVP napajalni sklad določenega centralnega KNPVP in da kot tak vsaj 85 % ali več svojih sredstev trajno vlaga v enote tega centralnega KNPVP;

(b)	naložbeni cilj in naložbena politika, vključno s profilom tveganja in o tem ali je uspešnost napajalnega in centralnega KNPVP enaka oziroma koliko in zakaj se razlikujeta, vključno z opisom naložbe v skladu s členom 58(2);

(c)	kratek opis centralnega KNPVP, njegove organizacijske strukture, naložbenega cilja in naložbene politike, vključno s profilom tveganja, in navedba, kako je prospekt centralnega KNPVP mogoče pridobiti;

(d)	povzetek dogovora med napajalnim in centralnim KNPVP ali internih pravil poslovanja v skladu s členom 60(1);

(e)	kako lahko imetniki enot premoženja pridobijo dodatne podatke o centralnem KNPVP in dogovoru med napajalnim in centralnim KNPVP v skladu s členom 60(1);

(f)	opis vseh plačil ali povračil stroškov, ki jih napajalni KNPVP plača na podlagi svojih naložb v enote premoženja centralnega KNPVP, pa tudi skupnih stroškov napajalnega in centralnega KNPVP, in

(g)	opis davčnih posledic naložb v centralni KNPVP za napajalni KNPVP.

2.   Letno poročilo napajalnega KNPVP poleg podatkov, določenih v seznamu B Priloge I, vključuje izjavo o skupnih stroških napajalnega in centralnega KNPVP.

Letna in polletna poročila napajalnega KNPVP vsebujejo navedbo, kako je letna oziroma polletna poročila centralnega KNPVP mogoče pridobiti.

3.   Poleg zahtev iz členov 74 in 82 napajalni KNPVP pristojnim organom svoje matične države članice pošlje prospekt, ključne podatke za vlagatelje iz člena 78 in njihove morebitne spremembe ter letna in polletna poročila centralnega KNPVP.

4.   Napajalni sklad KNPVP v vseh pomembnih tržnih komunikacijah navede, da 85 % ali več svojih sredstev trajno vlaga v enote premoženja tega centralnega KNPVP.

5.   Napajalni KNPVP vlagateljem na zahtevo in brezplačno zagotovi papirni izvod prospekta ter letnega in polletnega poročila centralnega KNPVP.

ODDELEK 5

Preoblikovanje obstoječih KNPVP v napajalne KNPVP in sprememba centralnega KNPVP

Člen 64

1.   Države članice zahtevajo, da napajalni KNPVP, ki že opravlja dejavnosti kot KNPVP, med drugim kot napajalni KNPVP drugega centralnega KNPVP, vsem svojim imetnikom enot premoženja zagotovi naslednje podatke:

(a)	izjavo, da so pristojni organi matične države članice napajalnega KNPVP odobrili naložbo napajalnega KNPVP v enote premoženja tega centralnega KNPVP;

(b)	ključne podatke za vlagatelje iz člena 78 v zvezi z napajalnim in centralnim KNPVP;

(c)	datum, ko naj bi napajalni KNPVP začel vlagati v centralni KNPVP, ali če je že začel vlagati vanj, pa datum, ko bo naložba presegla mejo iz člena 55(1), in

(d)	izjavo, da imajo imetniki enot premoženja pravico, da v roku 30 dni zahtevajo ponovni odkup ali izplačilo svojih enot premoženja brez stroškov, razen tistih, ki jih KNPVP zadrži za kritje stroškov dezinvestiranja; ta pravica začne veljati, ko napajalni KNPVP predloži podatke iz tega odstavka.

Ti podatki se predložijo najmanj 30 dni pred datumom iz točke (c) prvega pododstavka.

2.   Če je napajalni KNPVP obveščen v skladu s členom 93, se podatki iz odstavka 1 zagotovijo v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov njegove države članice gostiteljice ali v jeziku, ki ga odobrijo njegovi pristojni organi. Napajalni KNPVP je odgovoren za pripravo prevoda. Ta prevod naj točno odraža vsebino originalnih podatkov KNPVP.

3.   Države članice zagotovijo, da napajalni KNPVP ne vlaga v enote premoženja zadevnega centralnega KNPVP nad mejo iz člena 55(1), dokler ne preteče obdobje 30 dni iz odstavka 1(2).

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo:

(a)	obliko in način za zagotavljanje podatkov iz odstavka 1, ali

(b)	če napajalni KNPVP vsa ali del svojih sredstev prenese na centralni KNPVP v zameno za enote premoženja, postopek za ovrednotenje in revizijo tega prispevka v naravi in vlogo depozitarja napajalnega KNPVP v tem postopku.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

ODDELEK 6

Obveznosti in pristojni organi

Člen 65

1.   Napajalni KNPVP učinkovito spremlja dejavnost centralnega KNPVP. Pri izvajanju te obveznosti se lahko napajalni KNPVP zanaša na podatke in dokumente, ki jih prejme od centralnega KNPVP ali, kjer je to primerno, njegove družbe za upravljanje, depozitarja in revizorja, razen če obstajajo razlogi za dvom o njihovi točnosti.

2.   Če v povezavi z naložbo v enote premoženja centralnega KNPVP napajalni KNPVP, njegova družba za upravljanje ali katera koli oseba, ki deluje v imenu napajalnega KNPVP ali njegove družbe za upravljanje, prejme distribucijski honorar, provizijo ali kak drug monetarni prejemek, se ta distribucijski honorar, provizija ali kak drug monetarni prejemek vplača v sredstva napajalnega KNPVP.

Člen 66

1.   Centralni KNPVP pristojne organe svoje matične države članice takoj obvesti o identiteti vsakega napajalnega KNPVP, ki vlaga v njegove enote premoženja. Če sta centralni in napajalni KNPVP ustanovljena v različnih državah članicah, pristojni organi matične države članice centralnega KNPVP o taki naložbi takoj obvestijo pristojne organe matične države članice napajalnega KNPVP.

2.   Centralni KNPVP ne zaračuna provizije od vplačila ali izplačila za naložbo napajalnega KNPVP v njegove enote premoženja ali njihovo odprodajo.

3.   Centralni KNPVP zagotovi, da so napajalnemu KNPVP ali, kjer je to primerno, njegovi družbi za upravljanje ter pristojnim organom, depozitarju in revizorju napajalnega KNPVP pravočasno dostopni vsi podatki, ki se zahtevajo v skladu s to direktivo, drugim pravom Skupnosti, veljavnim nacionalnim pravom, pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami.

Člen 67

1.   Če sta centralni in napajalni KNPVP ustanovljena v isti državi članici, pristojni organi takoj obvestijo centralni KNPVP o vsaki odločitvi, ukrepu, ugotovljeni neskladnosti s pogoji iz tega poglavja ali o kakršnih koli podatkih, posredovanih v skladu s členom 106(1), ki se nanašajo na centralni KNPVP ali, kjer je to primerno, njegovo družbo za upravljanje, depozitarja ali revizorja.

2.   Če sta centralni in napajalni KNPVP ustanovljena v različnih državah članicah, pristojni organi matične države članice centralnega KNPVP pristojne organe matične države članice napajalnega KNPVP takoj obvestijo o vsaki odločitvi, ukrepu, ugotovljeni neskladnosti s pogoji iz tega poglavja ali o kakršnih koli podatkih, posredovanih v skladu s členom 106(1), ki se nanašajo na centralni KNPVP ali, kjer je to primerno, njegovo družbo za upravljanje, depozitarja ali revizorja. Pristojni organi matične države članice napajalnega KNPVP takoj obvestijo napajalni KNPVP.

POGLAVJE IX

OBVEZNOSTI V ZVEZI S PODATKI, KI JIH JE TREBA ZAGOTOVITI VLAGATELJEM

ODDELEK 1

Objava prospekta in periodičnih poročil

Člen 68

1.   Investicijska družba in družba za upravljanje za vsakega od splošnih skladov, ki jih upravlja, objavita:

(a)

prospekt,

(b)	letno poročilo za vsako poslovno leto, in

(c)	polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta.

2.   Letna in polletna poročila se objavijo v naslednjih rokih z veljavnostjo od zaključkov obdobij, na katera se nanašajo:

(a)	štiri mesece za letno poročilo, ali

(b)	dva meseca za polletno poročilo.

Člen 69

1.   Prospekt vsebuje informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za informirano presojo o predlagani naložbi ter predvsem z njo povezanih tveganjih.

Prospekt ne glede na instrumente, v katere se vlaga, vsebuje jasno in lahko razumljivo razlago profila tveganj sklada.

2.   Prospekt vsebuje vsaj podatke, določene na seznamu A Priloge I, če se ti podatki ne pojavijo že v pravilih upravljanja sklada ali v ustanovnih listinah, ki so priložene prospektu v skladu s členom 71(1).

3.   Letno poročilo vsebuje bilanco stanja ali izkaz sredstev in obveznosti, podroben izkaz prihodkov in odhodkov za poslovno leto, poročilo o dejavnostih v poslovnem letu in druge informacije, določene na seznamu B Priloge I, kot tudi vse pomembne informacije, ki vlagateljem omogočajo informirano presojo o razvoju dejavnosti KNPVP in o njegovih rezultatih.

4.   Polletno poročilo vsebuje vsaj informacije, določene v oddelkih I do IV seznama B Priloge I. Če KNPVP izplača ali predlaga izplačilo vmesnih dividend, morajo številke odražati izid za to polletje po odbitju davka in vmesnih dividend, ki so bile izplačane ali predlagane.

Člen 70

1.   V prospektu se navede, v katere kategorije sredstev je KNPVP dovoljeno vlagati. V prospektu se tudi navede, ali je za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti izdano dovoljenje, pri čemer v tem primeru vsebuje poudarjeno izjavo, ki kaže, ali se te dejavnosti lahko opravljajo za obvladovanje tveganja ali za doseganje naložbenih ciljev, in mogoče posledice uporabe izvedenih finančnih instrumentov za profil tveganj.

2.   Če KNPVP predvsem vlaga v katero koli kategorijo sredstev iz člena 50, ki niso prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, ali če KNPVP v skladu s členom 53 natančno posnema sestavo borznega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev, njegov prospekt in, če je to potrebno, tržne komunikacije vsebujejo poudarjeno izjavo, ki opozori na njegovo naložbeno politiko.

3.   Če je verjetno, da bo čista vrednost sredstev KNPVP znatno nihala zaradi naložbene strukture ali tehnik upravljanja portfelja, ki bodo morda uporabljene, prospekt in, če je to potrebno, tržne komunikacije vsebujejo poudarjeno izjavo, ki opozori na to lastnost.

4.   Na zahtevo vlagatelja družba za upravljanje predloži dodatne informacije o količinskih omejitvah, ki jih uporablja pri obvladovanju tveganja KNPVP, o metodah, izbranih v ta namen, ter o zadnjih spremembah v tveganjih in donosih glavnih kategorij instrumentov.

Člen 71

1.   Pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine investicijske družbe tvorijo sestavni del prospekta in so mu priložene.

2.   Listin iz odstavka 1 ni treba priložiti k prospektu, če so vlagatelji obveščeni, da se jim lahko ti dokumenti na zahtevo pošljejo, ali če so obveščeni o kraju v vsaki državi članici, kjer se enote premoženja tržijo in kjer se lahko o njih posvetujejo.

Člen 72

Bistvene sestavine prospekta se sproti dopolnjujejo.

Člen 73

Računovodske podatke v letnem poročilu revidira ena ali več oseb, zakonsko pooblaščenih za revidiranje izkazov v skladu z Direktivo 2006/43/ES. Revizorsko poročilo, vključno z morebitnimi kvalifikacijami, se v celoti objavi v letnem poročilu.

Člen 74

KNPVP pošlje pristojnim organom svoje matične države članice svoj prospekt in vse njegove spremembe, pa tudi letno in polletno poročilo. KNPVP na zahtevo zagotovi to dokumentacijo pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje.

Člen 75

1.   Vlagateljem se na zahtevo in brezplačno zagotovijo prospekt ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo.

2.   Prospekt se lahko zagotovi na trajnem nosilcu podatkov ali na spletnem mestu. Vlagateljem se na zahtevo in brezplačno zagotovi izvod v tiskani obliki.

3.   Letno in polletno poročilo sta vlagateljem dostopna na način, ki je določen v prospektu in v ključnih podatkih za vlagatelje iz člena 78. Vlagateljem se na zahtevo in brezplačno zagotovi izvod letnega in polletnega poročila v tiskani obliki.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, če se prospekt zagotovi na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletnem mestu, ki ni trajen nosilec podatkov.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

ODDELEK 2

Objava drugih podatkov

Člen 76

KNPVP na primeren način obvesti javnost o vrednosti enote premoženja ob izdaji, prodaji, ponovnem odkupu ali izplačilu vsakokrat, ko jih izda, prodaja, ponovno odkupuje ali izplačuje, in najmanj dvakrat na mesec.

Vendar lahko pristojni organi dovolijo KNPVP, da zmanjša pogostost na enkrat mesečno, pod pogojem, da to odstopanje ne posega v interese imetnikov enot premoženja.

Člen 77

Vsa tržna komunikacija z vlagatelji mora biti jasno prepoznavna kot taka. Biti mora poštena, jasna in nezavajajoča. Zlasti pa tržna komunikacija, ki poziva k nakupu enot premoženja KNPVP in obsega posebne informacije o KNPVP, ne vsebuje navedb, ki so v nasprotju s podatki iz prospekta in ključnimi podatki za vlagatelje iz člena 78 ali zmanjšujejo njihov pomen. Navaja, da obstaja prospekt in da so na voljo ključni podatki za vlagatelje iz člena 78. Navede, kje in v katerih jezikih lahko vlagatelji ali morebitni vlagatelji dobijo te podatke ali dokumente ali kako lahko dostopajo do njih.

ODDELEK 3

Ključni podatki za vlagatelje

Člen 78

1.   Države članice zahtevajo, da investicijska družba in, za vsak splošni sklad, ki ga upravlja, družba za upravljanje, pripravi kratek dokument s ključnimi podatki za vlagatelje. Ta dokument se za namene te direktive v nadaljevanju imenuje „ključni podatki za vlagatelje“. Besede „ključni podatki za vlagatelje“ morajo biti v tem dokumentu jasno navedene v enem od jezikov iz člena 94(1)(b).

2.   Ključni podatki za vlagatelje vključujejo ustrezne podatke o bistvenih značilnostih zadevnega KNPVP, ki se zagotovijo vlagateljem tako, da lahko razumejo naravo in tveganja investicijskega proizvoda, ki jim je ponujen, ter zato sprejemajo informirane odločitve o naložbah.

3.   Ključni podatki za vlagatelje vključujejo podatke o naslednjih bistvenih elementih v zvezi z zadevnim KNPVP:

(a)	opredelitev KNPVP;

(b)	kratek opis njegovih naložbenih ciljev in naložbene politike;

(c)	predstavitev preteklih rezultatov ali, kjer je to primerno, poslovne načrte;

(d)	stroške in izdatke, in

(e)	profil tveganj/donosa naložbe, vključno z ustreznim smernicami in opozorili v zvezi s tveganji, povezanimi z naložbami v zadevni KNPVP.

Ti bistveni elementi morajo biti vlagateljem razumljivi brez napotila na dodatno dokumentacijo.

4.   Ključni podatki za vlagatelje jasno navajajo, kje in kako je mogoče dobiti dodatne informacije o predlagani naložbi, med drugim tudi to, kje in kako je mogoče v vsakem trenutku na zahtevo in brezplačno dobiti prospekt ter letno in polletno poročilo in v katerih jezikih so te informacije na voljo vlagateljem.

5.   Ključni podatki za vlagatelje so napisani na kratko in v ne-strokovnem jeziku. Pripravljeni so v skupni obliki, ki omogoča primerjavo, in predstavljeni tako, da so lahko razumljivi malim vlagateljem.

6.   Ključni podatki za vlagatelje se uporabljajo brez sprememb ali dodatkov, razen prevoda, v vseh državah članicah, kjer je KNPVP v skladu s členom 93 obveščen, da lahko trži svoje enote premoženja.

7.   Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo:

(a)	podrobno in izčrpno vsebino ključnih podatkov za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem, kot določajo odstavki 2, 3 in 4;

(b)

podrobno in izčrpno vsebino ključnih podatkov za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem v naslednjih posebnih primerih: (i) za KNPVP z različnimi naložbenimi razdelki: ključni podatki za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem, ki vlagajo v določen naložbeni razdelek, vključno s tem, kako prestopiti iz enega naložbenega razdelka v drugega, in s tem povezanimi stroški; (ii) za KNPVP, ki ponujajo različne razrede delnic: ključni podatki za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem, ki vlagajo v določen razred delnic; (iii) za strukture sklada skladov, ključni podatki za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem, ki vlagajo v KNPVP, ki vlaga sam v drug KNPVP ali v drug kolektivni naložbeni podjem iz člena 50(1)(e); (iv) za strukture centralnih in napajalnih KNPVP: ključni podatki za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem, ki vlagajo v napajalni KNPVP, in (v) za strukturirane, kapitalsko zaščitene in druge primerljive KNPVP: ključni podatki za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem v zvezi s posebnimi značilnostmi takšnih KNPVP; ter

(c)	podrobnosti o obliki in predstavitvi ključnih podatkov za vlagatelje, ki se zagotovijo vlagateljem v skladu z odstavkom 5.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

Člen 79

1.   Ključni podatki za vlagatelje so predpogodbeni podatki. Biti morajo pošteni, jasni in ne smejo biti zavajajoči. Biti morajo skladni z ustreznimi deli prospekta.

2.   Države članice zagotovijo, da posamezna oseba ni civilnopravno odgovorna samo na podlagi ključnih podatkov za vlagatelje, vključno s prevodom, razen če so ti podatki zavajajoči, netočni ali neskladni z ustreznimi deli prospekta. Ključni podatki za vlagatelje vsebujejo jasno opozorilo v zvezi s tem.

Člen 80

1.   Države članice zahtevajo, da investicijska družba in, za vsak splošni sklad, ki ga upravlja, družba za upravljanje, ki prodaja KNPVP vlagateljem neposredno ali preko druge fizične ali pravne osebe, ki deluje v njenem imenu in pod njeno celotno in brezpogojno odgovornostjo, posreduje vlagateljem ključne podatke za vlagatelje v zvezi s tem KNPVP pravočasno pred predlaganim vpisom enot premoženja tega KNPVP.

2.   Države članice zahtevajo, da investicijska družba in, za vsak splošni sklad, ki ga upravlja, družba za upravljanje, ki ne prodaja KNPVP vlagateljem neposredno ali preko druge fizične ali pravne osebe, ki deluje v njenem imenu in pod njeno celotno in brezpogojno odgovornostjo, posredujejo ključne podatke za vlagatelje proizvajalcem proizvodov ter posrednikom, ki prodajajo ali svetujejo vlagateljem glede naložb v take KNPVP ali v proizvode, ki nudijo izpostavljenost takim KNPVP na njihovo zahtevo. Države članice zahtevajo, da posredniki, ki prodajajo ali svetujejo vlagateljem glede morebitnih naložb v KNPVP, svojim strankam ali morebitnim strankam zagotovijo ključne podatke za vlagatelje.

3.   Ključni podatki za vlagatelje so vlagateljem zagotovljeni brezplačno.

Člen 81

1.   Države članice dovolijo, da investicijske družbe in, za vsak splošni sklad, ki ga upravljajo, družbe za upravljanje, posredujejo ključne podatke za vlagatelje na trajnem nosilcu podatkov ali na spletnem mestu. Vlagatelj na zahtevo in brezplačno prejme izvod v tiskani obliki.

Poleg tega se na spletnem mestu investicijske družbe ali družbe za upravljanje objavi posodobljena različica ključnih podatkov za vlagatelje.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo, kateri posebni pogoji morajo biti izpolnjeni pri zagotavljanju ključnih podatkov za vlagatelje na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletnem mestu, ki ni trajen nosilec podatkov.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

Člen 82

1.   KNPVP svoje ključne podatke za vlagatelje in njihove morebitne spremembe pošlje pristojnim organom svoje matične države članice.

2.   Glavni elementi ključnih podatkov za vlagatelje se posodabljajo.

POGLAVJE X

SPLOŠNE OBVEZNOSTI KNPVP

Člen 83

1.   Posojil ne sme najemati:

(a)	investicijska družba;

(b)	družba za upravljanje ali depozitar, ki deluje v imenu splošnega sklada.

Vendar lahko KNPVP pridobi tuje valute s kritnim posojilom v domači valuti.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica dovoli KNPVP, da najame posojilo:

(a)	če gre za začasno posojilo in predstavlja: — v primeru investicijske družbe največ 10 % njenih sredstev, ali — v primeru splošnega sklada največ 10 % vrednosti sklada, ali

(b)	ko takšno posojilo omogoča pridobitev nepremičnin, ki so bistvene za neposredno izvajanje dejavnosti, in predstavlja v primeru investicijske družbe do 10 % njenih sredstev.

Če se KNPVP dovoli najem posojila v skladu s točko (a) ali (b), zadolžitev ne sme presegati 15 % njegovih skupnih sredstev.

Člen 84

1.   KNPVP ponovno odkupi ali izplača svoje enote na zahtevo katerega koli imetnika enot premoženja.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)	lahko KNPVP v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami investicijske družbe začasno prekine ponovni odkup ali izplačilo svojih enot;

(b)	matična država članica KNPVP lahko dovoli svojim pristojnim organom, da zahtevajo začasno prekinitev ponovnega odkupa ali izplačila enot premoženja v interesu imetnikov enot premoženja ali javnosti.

Začasna prekinitev iz točke (a) prvega pododstavka je mogoča le v izjemnih primerih, če tako zahtevajo okoliščine in če je prekinitev utemeljena z upoštevanjem interesov imetnikov enot premoženja;

3.   V primerih začasne prekinitve iz točke (a) odstavka 2, KNPVP nemudoma sporoči svojo odločitev pristojnim organom svoje matične države članice in pristojnim organom vseh držav članic, v katerih trži svoje enote.

Člen 85

Pravila vrednotenja sredstev in pravila za izračun vrednosti enot ob izdaji ter prodajne in nakupne vrednosti enot premoženja KNPVP so določena v veljavni nacionalni zakonodaji, v pravilih upravljanja sklada ali v ustanovnih listinah investicijske družbe.

Člen 86

Razdelitev ali ponovno vlaganje prihodka KNPVP se izvede v skladu z zakonom in pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami investicijske družbe.

Člen 87

Enota premoženja KNPVP se ne izda, če ni v običajnem roku v sredstva KNPVP vplačana protivrednost čiste vrednosti enote ob izdaji. To ne izključuje razdelitve premijskih enot.

Člen 88

1.   Brez poseganja v uporabo členov 50 in 51 naslednji ne smejo odobriti posojil ali nastopiti kot porok za tretje osebe:

(a)	investicijska družba;

(b)	družba za upravljanje ali depozitar, ki deluje v imenu splošnega sklada.

2.   Odstavek 1 v njem navedenim podjemom ne preprečuje, da bi pridobili prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga ali druge finančne instrumente, navedene v členu 50(1)(e), (g) in (h), ki niso v celoti plačani.

Člen 89

Naslednji ne smejo brez kritja prodajati prenosljivih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga ali drugih finančnih instrumentov, navedenih v členu 50(1)(e), (g) in (h):

(a)	investicijska družba;

(b)	družba za upravljanje ali depozitar, ki deluje v imenu splošnega sklada.

Člen 90

Zakon matične države članice KNPVP ali pravila upravljanja sklada določajo plačilo in stroške, ki jih je družba za upravljanje upravičena zaračunati splošnemu skladu, in metodo izračuna tega plačila.

Zakon ali ustanovne listine investicijske družbe določajo naravo stroškov, ki jih nosi družba.

POGLAVJE XI

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA KNPVP PRI TRŽENJU ENOT PREMOŽENJA V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 91

1.   Države članice gostiteljice KNPVP zagotovijo, da lahko KNPVP po uradnem obvestilu v skladu s členom 93 tržijo svoje enote premoženja na njihovem ozemlju.

2.   Države članice gostiteljice KNPVP v zvezi s področjem, ki ga ureja ta direktiva, KNPVP iz odstavka 1 ne naložijo nobenih dodatnih zahtev ali upravnih postopkov.

3.   Države članice zagotovijo, da so popolni podatki o zakonih in drugih predpisih, ki ne sodijo na področje, ki ga ureja ta direktiva, in ki so še posebej pomembni za ureditve, uvedene za trženje enot premoženja KNPVP, ustanovljenih v drugi državi članici, lahko dostopni na daljavo in z elektronskimi sredstvi. Države članice zagotovijo, da so ti podatki na voljo v jeziku, ki se uporablja v mednarodnem finančnem okolju, ter da se zagotovijo na jasen in nedvoumen način in se posodabljajo.

4.   Za namene tega poglavja KNPVP zajema tudi naložbene razdelke KNPVP.

Člen 92

KNPVP v skladu z zakoni in drugimi veljavnimi predpisi v državi članici, kjer se tržijo enote KNPVP, sprejmejo ukrepe, ki so nujni za zagotovitev, da so v tej državi članici na razpolago zmogljivosti za izplačila imetnikom enot premoženja, ponovni odkup ali izplačilo enot premoženja in objavo podatkov, ki so jih KNPVP dolžni zagotoviti.

Člen 93

1.   Če KNPVP predlaga, da bi tržil svoje enote v državi članici, ki ni njegova matična država članica, najprej pristojnim organom svoje matične države članice predloži uradno obvestilo o tem.

Uradno obvestilo vključuje podatke o trženju enot premoženja KNPVP v državi članici gostiteljici, kjer je to pomembno tudi v zvezi z razredi delnic. V okviru člena 16(1) vsebuje tudi navedbo, da KNPVP trži družba za upravljanje, ki ga upravlja.

2.   KNPVP uradnemu obvestilu iz odstavka 1 priloži zadnjo različico naslednjih dokumentov:

(a)	pravil upravljanja sklada ali ustanovnih listin, svojega prospekta in, kjer je mogoče, svojega zadnjega letnega poročila in morebitnega poznejšega polletnega poročila, prevedenega v skladu z določbami člena 94(1)(c) in (d), in

(b)	svojih ključnih podatkov za vlagatelje iz člena 78, prevedenih v skladu s členom 94(1)(b) in (d).

3.   Pristojni organi matične države članice KNPVP preverijo, ali je dokumentacija, ki jo je v skladu z odstavkoma 1 in 2 predložil KNPVP, popolna.

Pristojni organi matične države članice KNPVP popolno dokumentacijo iz odstavkov 1 in 2 posredujejo pristojnim organom države članice, za katero KNPVP predlaga, da bi v njej tržil svoje enote premoženja, in sicer najpozneje 10 delovnih dni po datumu prejema uradnega obvestila s priloženo popolno dokumentacijo iz odstavka 2. Dokumentaciji priložijo potrdilo, da KNPVP izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta direktiva.

Po prenosu dokumentacije pristojni organi matične države članice KNPVP o tem takoj obvestijo KNPVP. KNPVP lahko začne tržiti v državi članici gostiteljici KNPVP od datuma tega uradnega obvestila.

4.   Države članice zagotovijo, da sta uradno obvestilo iz odstavka 1 in potrdilo iz odstavka 3 v jeziku, ki se uporablja v mednarodnem finančnem okolju, razen če se matična država članica KNPVP ter država članica gostiteljica KNPVP dogovorita, da bosta obvestilo in potrdilo zagotovljena v uradnem jeziku obeh držav članic.

5.   Države članice zagotovijo, da se njihovi pristojni organi strinjajo z elektronskim prenosom in shranjevanjem dokumentov iz odstavka 3.

6.   Za namene postopka obveščanja iz tega člena pristojni organi države članice, za katero je KNPVP predlagal, da bi v njej tržil svoje enote premoženja, ne zahteva dodatnih dokumentov, potrdil ali podatkov, razen tistih, ki so določeni v tem členu.

7.   Matična država članica KNPVP zagotovi, da imajo pristojni organi države članice gostiteljice KNPVP elektronski dostop do dokumentov iz odstavka 2 in po potrebi do njihovih prevodov. Zagotovi tudi, da KNPVP te dokumente in prevode posodablja. KNPVP pristojne organe države članice gostiteljice obvesti o morebitnih spremembah dokumentov iz odstavka 2 ter mu sporoči, kje je te dokumente mogoče pridobiti v elektronski obliki.

8.   V primeru spremembe podatkov o ureditvi trženja, ki se v skladu z odstavkom 1 posredujejo z uradnim obvestilom, ali spremembe razredov delnic, ki se bodo tržile, KNPVP pisno obvesti pristojne organe države članice gostiteljice o tej spremembi, preden jo začne izvajati.

Člen 94

1.   Če KNPVP trži svoje enote premoženja v državi članici gostiteljici KNPVP, vlagateljem na ozemlju te države članice zagotovi vse podatke in dokumente, ki jih mora v skladu s poglavjem IX zagotoviti vlagateljem v matični državi članici.

Ti podatki in dokumenti se vlagateljem zagotovijo v skladu z naslednjimi določbami:

(a)	brez poseganja v določbe poglavja IX se ti podatki ali dokumenti zagotovijo vlagateljem na način, ki ga določajo zakoni in drugi predpisi matične države članice KNPVP;

(b)	ključni podatki za vlagatelje iz člena 78 se prevedejo v uradni jezik ali v enega izmed uradnih jezikov države članice gostiteljice KNPVP ali v jezik, ki ga odobrijo pristojni organi te države članice;

(c)

podatki ali dokumenti, ki niso ključni podatki za vlagatelje iz člena 78, se glede na izbiro KNPVP prevedejo v uradni jezik ali v enega izmed uradnih jezikov države članice gostiteljice KNPVP ali v jezik, ki ga odobrijo pristojni organi te države članice, ali v jezik, ki se uporablja v mednarodnem finančnem okolju, in

(d)	za prevode podatkov ali dokumentov iz točk (b) in (c) je odgovoren KNPVP, morajo pa točno odražati vsebino originalnih podatkov.

2.   Zahteve iz odstavka 1 se uporabljajo tudi za vse spremembe podatkov in dokumentov iz navedenega odstavka.

3.   Pogostost objave vrednosti enot premoženja KNPVP ob izdaji, prodaji, odkupu ali izplačilu v skladu s členom 76 je odvisna od zakonov in drugih predpisov matične države članice KNPVP.

Člen 95

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo:

(a)	obseg podatkov iz člena 91(3), in

(b)	lažji dostop pristojnih organov držav članic gostiteljic KNPVP do podatkov ali dokumentov iz člena 93(1), (2) in (3) v skladu s členom 93(7).

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

2.   Komisija lahko sprejme tudi izvedbene ukrepe, ki določajo:

(a)	obliko in vsebino standardnega vzorca uradnega obvestila iz člena 93(1), ki ga KNPVP uporabljajo za namene obveščanja, vključno z navedbo, na katere dokumente se prevodi nanašajo;

(b)	obliko in vsebino standardnega vzorca potrdila iz člena 93(3), ki ga uporabljajo pristojni organi držav članic, in

(c)	postopek za izmenjavo podatkov in uporabo elektronske komunikacije med pristojnimi organi za namene obveščanja v skladu s členom 93.

Ti ukrepi se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 112(3).

Člen 96

Za izvajanje svojih dejavnosti lahko KNPVP uporablja v svojem imenu v državi članici gostiteljici KNPVP isto sklicevanje na svojo pravno obliko (npr. investicijska družba ali splošni sklad), kot ga uporablja v matični državi članici.

POGLAVJE XII

DOLOČBE V ZVEZI Z ORGANI, ODGOVORNIMI ZA IZDAJO DOVOLJENJ IN NADZOR

Člen 97

1.   Države članice določijo pristojne organe, ki naj opravljajo obveznosti, predvidene v tej direktivi. O tem takoj obvestijo Komisijo in navedejo morebitno razdelitev obveznosti.

2.   Pristojni organi so javni organi ali telesa, ki jih imenujejo javni organi.

3.   Organi matične države članice KNPVP so pristojni za nadzor nad tem KNPVP, vključno v skladu s členom 19, kjer je to primerno. Seveda pa so organi države članice gostiteljice KNPVP pristojni za nadzor skladnosti s predpisi, ki ne sodijo na področje, ki ga ureja ta direktiva, in z zahtevami iz členov 92 in 94.

Člen 98

1.   Pristojni organi prejmejo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Ta pooblastila se izvajajo:

(a)	neposredno;

(b)	v sodelovanju z drugimi organi;

(c)	na odgovornost pristojnih organov s prenosom izvajanja na subjekte, na katere so bile prenesene naloge, ali

(d)	z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

2.   Po odstavku 1 imajo pristojni organi vsaj pravico, da:

(a)	imajo dostop do katerega koli dokumenta v kakršni koli obliki in da prejmejo njegovo kopijo;

(b)	zahtevajo podatke od katere koli osebe in po potrebi pozovejo in zaslišijo osebo z namenom pridobiti informacije;

(c)	opravljajo inšpekcijske preglede na kraju samem;

(d)	zahtevajo obstoječe evidence o telefonskem in podatkovnem prometu;

(e)	zahtevajo prenehanje ravnanja, ki je v nasprotju z določbami, sprejetimi pri izvajanju te direktive;

(f)	zahtevajo zamrznitev ali zaseg sredstev;

(g)	zahtevajo začasno prepoved opravljanja poklicne dejavnosti;

(h)	zahtevajo od pooblaščenih investicijskih družb, družb za upravljanje ali depozitarjev, da posredujejo informacije;

(i)	sprejmejo kakršne koli ukrepe, da zagotovijo, da investicijske družbe, družbe za upravljanje ali depozitarji še naprej izpolnjujejo zahteve iz te direktive;

(j)	v interesu imetnikov enot premoženja ali javnosti zahtevajo začasno odložitev izdaje, ponovnega odkupa ali izplačila enot premoženja;

(k)	odvzamejo dovoljenje, izdano KNPVP, družbi za upravljanje ali depozitarju;

(l)	predložijo zadevo v kazenski pregon;

(m)	omogočajo revizorjem ali izvedencem, da opravijo preverjanje ali preiskave.

Člen 99

1.   Države članice določijo pravila o ukrepih in kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvrševanja. Države članice zlasti zagotovijo, da je v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo za odgovorne osebe mogoče sprejeti ustrezne upravne ukrepe ali jim naložiti upravne sankcije, če pri izvajanju te direktive niso bile upoštevane sprejete določbe, brez poseganja v postopke za odvzem dovoljenj ali na pravico držav članic, da izrekajo kazni.

Določeni ukrepi in kazni morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.   Države članice zlasti določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne ukrepe in kazni glede obveznosti iz člena 78(5), da so ključni podatki za vlagatelje predstavljeni tako, da so lahko razumljivi malim vlagateljem, pri tem pa ne izključijo pravil o ukrepih in kaznih, ki se uporabljajo za kršitve drugih nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo.

3.   Države članice določijo, da lahko pristojni organi javnosti razkrijejo kateri koli ukrep ali kazen, ki bo sprejeta zaradi kršenja določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, razen če bi tako razkritje resno ogrozilo finančne trge, škodovalo interesom vlagateljev ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

Člen 100

1.   Države članice zagotovijo učinkovite pritožbene postopke in postopke pravnega varstva za izvensodno poravnavo potrošniških sporov v zvezi z dejavnostjo KNPVP z uporabo obstoječih teles, kjer je ustrezno.

2.   Države članice zagotovijo, da telesom iz odstavka 1 zakonski ali ureditveni predpisi ne preprečujejo, da bi učinkovito sodelovala pri reševanju čezmejnih sporov.

Člen 101

1.   Pristojni organi držav članic sodelujejo med seboj, kadar je to potrebno za opravljanje njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo ali za izvajanje pooblastil, ki jih imajo v skladu s to uredbo ali nacionalnim pravom.

Države članice sprejmejo potrebne upravne in organizacijske ukrepe za pospešitev sodelovanja iz tega odstavka.

Pristojni organi uporabijo svoja pooblastila za namen sodelovanja tudi v primerih, ko preiskovano ravnanje ne predstavlja kršitve nobene od določb, ki veljajo v njihovi državi članici.

2.   Pristojni organi držav članic drug drugemu takoj posredujejo podatke, ki so potrebni za izvajanje njihovih nalog v skladu s to direktivo.

3.   Če ima pristojni organ ene od držav članic utemeljene razloge za sum, da na ozemlju druge države članice prihaja do dejanj ali je prihajalo do dejanj subjektov, ki niso pod nadzorom teh pristojnih organov in so v nasprotju z določbami te direktive, o tem na specifičen način čim prej uradno obvesti pristojni organ druge države članice. Prejemni organ ustrezno ukrepa, o izvedbenih ukrepih obvesti pristojni organ, ki je posredoval uradno obvestilo, in, kolikor je mogoče, o pomembnih vmesnih dogodkih. Ta odstavek ne posega v pristojnosti pristojnega organa, ki je posredoval informacije.

4.   Pristojni organi ene države članice lahko zahtevajo sodelovanje pristojnih organov druge države članice pri nadzorni dejavnosti ali preverjanju na kraju samem ali preiskavi na ozemlju druge države članice v okviru njihovih pristojnosti v skladu s to direktivo. Če pristojni organ prejme zahtevo v zvezi s preverjanjem na kraju samem ali preiskavo:

(a)	sam opravi preverjanje ali preiskavo;

(b)	organu, ki vloži zahtevo, dovoli, da opravi preverjanje ali preiskavo, ali

(c)	revizorjem ali izvedencem dovoli, da opravijo preverjanje ali preiskavo.

5.   Če preverjanje ali preiskavo na ozemlju ene države članice izvaja pristojni organ iste države članice, lahko pristojni organ države članice, ki vloži zahtevo, zaprosi, da uradnike, ki izvajajo preverjanje ali preiskavo, spremljajo njegovi uradniki. Preverjanje ali preiskava pa sta v celoti pod nadzorom države članice, na ozemlju katere potekata.

Če preverjanje ali preiskavo na ozemlju ene države članice izvaja pristojni organ druge države članice, lahko pristojni organ države članice, na ozemlju katere se preverjanje ali preiskava izvaja, zahteva, da uradnike, ki izvajajo preverjanje ali preiskavo, spremljajo njegovi uradniki.

6.   Pristojni organi države članice, kjer se preverjanje ali preiskava izvaja, lahko odklonijo izmenjavo podatkov iz odstavka 2 ali zavrnejo zahtevo za sodelovanje pri izvajanju preiskave ali preverjanja na kraju samem, kot ga določa odstavek 4, vendar le, če:

(a)	bi lahko taka preiskava, preverjanje na kraju samem ali izmenjava informacij škodljivo vplivali na suverenost, varnost ali javni red te države članice;

(b)	je bil pred organi te države članice že sprožen sodni postopek v zvezi z istimi osebami in dejanji;

(c)	je bila v naslovljeni državi članici v zvezi z istimi osebami in istimi dejanji že izrečena pravnomočna sodba.

7.   Pristojni organi obvestijo pristojne organe, ki so vložili zahtevo, o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi odstavka 6. To uradno obvestilo vsebuje utemeljitev odločitve.

8.   Pristojni organi lahko Odbor evropskih regulatorjev za trg vrednostnih papirjev, ustanovljen s Sklepom Komisije 2009/77/ES (15), opozorijo na naslednje situacije:

(a)	zahteva po izmenjavi informacij, kot jo določa člen 109, je bila zavrnjena ali nanjo ni bilo odgovora v razumnem roku;

(b)	zahteva za izvedbo preiskave ali preverjanja na kraju samem, kot ju določa člen 110, je bila zavrnjena ali se ni nanjo odzvalo v razumnem roku, ali

(c)	zahteva po soglasju, da lahko njihovi uradniki spremljajo uradnike pristojnega organa druge države članice, je bila zavrnjena ali se ni nanjo odzvalo v razumnem roku.

9.   Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe za preverjanja na kraju samem in preiskave.

Ti ukrepi se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 112(3).

Člen 102

1.   Države članice zagotovijo, da so vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, kot tudi revizorji in strokovnjaki, ki dobijo navodila pristojnih organov, dolžni varovati poklicno skrivnost. Ta dolžnost pomeni, da se ne sme noben zaupen podatek, ki ga dobijo te osebe pri opravljanju svojih dolžnosti, izdati nobeni osebi, tudi ne organu, razen v obliki povzetka ali skupnih podatkov, tako da se KNPVP in družbe za upravljanje ter depozitarji (podjetja, ki prispevajo k poslovni dejavnosti KNPVP) ne morejo posamično prepoznati, kar pa ne vpliva na primere, ki jih pokriva kazensko pravo.

Vendar se lahko zaupni podatki, ki ne zadevajo tretjih strank, vključenih v poskuse reševanja, razkrijejo v civilnih ali gospodarskih postopkih, kadar gre KNPVP ali podjetje, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti, v stečaj ali obvezno likvidacijo.

2.   Odstavek 1 ne preprečuje pristojnim organom držav članic, da izmenjujejo podatke v skladu s to direktivo ali drugim pravom Skupnosti, ki se uporabljajo za KNPVP ali podjetja, ki prispevajo k njihovi poslovni dejavnosti. Za te podatke veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 1.

Pristojni organi, ki si izmenjujejo informacije z drugimi pristojnimi organi v skladu s to direktivo, lahko pri posredovanju informacij navedejo, da te informacije ne smejo biti razkrite brez njihovega izrecnega soglasja, pri čemer se lahko take informacije izmenjajo samo za namene, za katere so ti organi dali soglasje.

3.   Države članice lahko sklepajo sporazume o sodelovanju, ki zagotavljajo izmenjavo podatkov s pristojnimi organi tretjih držav ali z organi ali telesi tretjih držav, kot je določeno v odstavku 5 tega člena in členu 103(1) le, če za razkrite podatke velja jamstvo poslovne skrivnosti, ki je vsaj enakovredno tistemu, navedenemu v tem členu. Takšna izmenjava podatkov je namenjena izvedbi nadzorne naloge teh organov ali teles.

Če podatki izvirajo iz druge države članice, se ne smejo razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili in, kadar je primerno, le za namen, za katerega so ti organi dali svoje soglasje.

4.   Pristojni organi, ki prejmejo zaupne podatke po odstavku 1 ali 2, jih lahko uporabijo le pri svojih dolžnostnih za naslednje namene:

(a)	preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji, ki urejajo začetek KNPVP ali podjetij, ki prispevajo k poslovni dejavnosti, in omogočijo spremljanje izvajanja tega poslovanja, upravnih in računovodskih postopkov in mehanizmov notranjega nadzora;

(b)	izrekanje kazni;

(c)	upravne pritožbe proti odločbam pristojnih organov in

(d)	sodne postopke, uvedene po členu 107(2).

5.   Odstavka 1 in 4 ne izključujeta izmenjave podatkov znotraj ene države članice ali med več državami članicami, kjer naj bi taka izmenjava potekala med pristojnim organom in:

(a)	organi z javno odgovornostjo za nadzor kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic ali drugih finančnih organizacij ali organi, odgovornimi za nadzor finančnih trgov;

(b)	subjekti, vključenimi v likvidacijo ali stečaj KNPVP ali podjetij, ki prispevajo k njihovi poslovni dejavnosti, ali subjekti iz drugih podobnih postopkov, ali

(c)	osebami, odgovornimi za izvajanje obveznih revizijskih pregledov izkazov zavarovalnic, kreditnih institucij, investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij.

Zlasti odstavka 1 in 4 zgoraj navedenim pristojnim organom ne preprečujeta opravljanja nadzornih funkcij ali razkritja podatkov, potrebnih za izvajanje njihovih funkcij, organom, ki upravljajo odškodninske sheme.

Za podatke, ki se izmenjajo v skladu s prvim pododstavkom, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz odstavka 1.

Člen 103

1.   Ne glede na člen 102(1) do (4) lahko države članice odobrijo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi in:

(a)	organi, odgovornimi za nadziranje organov, vključenih v likvidacijo ali stečaj KNPVP ali podjetij, ki prispevajo k njihovi poslovni dejavnosti, in organi iz drugih podobnih postopkov;

(b)	organi, odgovornimi za nadziranje oseb, zadolženih za izvajanje obveznih revizijskih pregledov izkazov zavarovalnic, kreditnih institucij, investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij.

2.   Države članice, ki dovoljujejo odstopanje od odstavka 1, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(a)	podatki so namenjeni izvajanju nalog nadziranja iz odstavka 1;

(b)	za pridobljene podatke veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz člena 102(1), in

(c)	če podatki izvirajo iz druge države članice, se ne smejo razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili, in, kadar je to primerno, zgolj za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.

3.   Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam imena organov, ki smejo prejemati podatke na podlagi odstavka 1.

4.   Ne glede na člen 102(1) do (4) lahko države članice z namenom okrepitve stabilnosti in celovitosti finančnega sistema odobrijo izmenjavo podatkov med pristojnimi organi in organi ali subjekti, ki so po zakonu odgovorni za odkrivanje in raziskovanje kršitev prava družb.

5.   Države članice, ki dovoljujejo odstopanje od odstavka 4, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(a)	podatki so namenjeni izvajanju naloge iz odstavka 4;

(b)	za pridobljene podatke veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz člena 102(1), in

(c)	če podatki izvirajo iz druge države članice, se ne smejo razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili, in, kadar je to primerno, zgolj za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.

Za namene točke (c) organi ali subjekti iz odstavka 4 sporočijo pristojnim organom, ki so razkrili podatke, imena in natančne odgovornosti oseb, ki so jim bili poslani.

6.   Če država članica, organi ali subjekti iz odstavka 4 izvajajo nalogo odkrivanja ali raziskovanja glede na posebne pristojnosti s pomočjo oseb, imenovanih za ta namen, ki niso zaposlene v javnem sektorju, se lahko možnost izmenjave podatkov iz navedenega odstavka razširi na te osebe pod pogoji iz odstavka 5.

7.   Države članice sporočijo Komisiji in drugim državam članicam imena organov ali subjektov, ki smejo prejemati podatke na podlagi odstavka 4.

Člen 104

1.   Člena 102 in 103 ne preprečujeta pristojnim organom, da posredujejo centralnim bankam in drugim organom s podobno funkcijo, kot jo imajo monetarni organi, podatke, namenjene za izvajanje njihove naloge, niti ne preprečujeta tem organom ali subjektom, da sporočijo pristojnim organom tiste podatke, ki jih ti potrebujejo za namene člena 102(4). Za podatke, prejete v tem kontekstu, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz člena 102(1).

2.   Člena 102 in 103 ne preprečujeta pristojnim organom, da sporočijo podatke iz člena 102(1) do (4) klirinški hiši ali podobnemu organu, ki je po nacionalni zakonodaji pooblaščen za izvajanje obračunskih storitev ali poravnav za enega od trgov njihove države članice, če menijo, da je podatke treba posredovati zaradi pravilnega delovanja teh organov v zvezi z neizpolnjevanjem ali morebitnim neizpolnjevanjem obveznosti udeležencev na trgu.

Za podatke, prejete v tem kontekstu, veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti iz člena 102(1).

Države članice vsekakor zagotovijo, da se podatkov, prejetih po členu 102(2), v okoliščinah iz prvega pododstavka tega odstavka ne sme razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jih razkrili.

3.   Ne glede na člen 102(1) in (4) lahko države članice glede na določbe, predpisane z zakonom, odobrijo razkritje nekaterih podatkov drugim oddelkom v državni upravi, odgovornim za zakonodajo o nadzoru KNPVP in podjetij, ki prispevajo k njihovi poslovni dejavnosti, kreditnih institucij, finančnih institucij, investicijskih podjetij in zavarovalnic, ter inšpektorjem, ki so dobili navodila teh oddelkov.

Takšno razkritje je seveda mogoče le, kadar je potrebno zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja.

Države članice lahko seveda predpišejo, da se podatki, prejeti po členu 102(2) in (5), ne smejo nikoli razkriti v okoliščinah iz tega odstavka, razen z izrecnim soglasjem pristojnih organov, ki so razkrili te podatke.

Člen 105

Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe glede postopkov za izmenjavo podatkov med pristojnimi organi.

Ti ukrepi se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 112(3).

Člen 106

1.   Države članice zagotovijo najmanj, da je vsaka oseba, pooblaščena v skladu z Direktivo 2006/43/ES, ki v KNPVP ali podjetju, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti, izvaja obvezne revizijske preglede iz člena 51 Direktive 78/660/EGS, člena 37 Direktive 83/349/EGS ali člena 73 te direktive ali katero koli drugo obvezno nalogo, dolžna takoj poročati pristojnim organom o vsakem dejstvu ali sklepu v zvezi s podjetjem, ki ga odkrije pri opravljanju svoje naloge in ki bi utegnil pomeniti kar koli od naslednjega:

(a)	bistveno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki določajo pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov ali posebej urejajo izvajanje dejavnosti KNPVP ali podjetja, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti;

(b)	ogrožanje nemotenega poslovanja KNPVP ali podjetja, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti, ali

(c)	zavrnitev potrditve izkazov ali oblikovanja rezervacij.

Ta oseba je dolžna poročati o dejstvih in sklepih, ki jih odkrije pri izvajanju svoje naloge, opisane v točki (a), v podjetju, ki ima tesne povezave, ki izhajajo iz obvladujočega odnosa s KNPVP ali podjetjem, ki prispeva k njegovi poslovni dejavnosti, v katerem izvaja to nalogo.

2.   Razkritje dejstva ali sklepa iz odstavka 1 v dobri veri pristojnim organom s strani oseb, pooblaščenih v skladu z Direktivo 2006/43/ES, ne pomeni bistvene kršitve nobene omejitve razkritja podatkov, določene po pogodbi ali z zakonom ali drugim predpisom, in tem osebam ne nalaga nikakršne obveznosti.

Člen 107

1.   Pristojni organi pisno podajo razloge za vsak sklep o zavrnitvi dovoljenja in vsak negativen sklep pri izvajanju splošnih ukrepov, sprejetih pri uporabi te direktive, ter ga sporočijo prosilcu.

2.   Države članice zagotovijo, da je proti vsem sklepom na podlagi zakonov in drugih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, mogoča pravica do pritožbe na sodišče in da so ustrezno utemeljeni, kar velja tudi, če v šestih mesecih od predložitve vloge za dovoljenje, ki vključuje vse zahtevane podatke, ni sprejet noben sklep.

3.   Države članice določijo, da lahko eno ali več naslednjih teles, kakor jih določa nacionalno pravo, v interesu potrošnikov in v skladu z nacionalnim pravom pred sodiščem ali pristojnimi upravnimi organi sproži postopek za zagotovitev, da se za izvajanje te direktive uporabljajo nacionalne določbe:

(a)	javni organi ali njihovi zastopniki;

(b)	potrošniške organizacije, ki imajo upravičen interes za varstvo potrošnikov, ali

(c)	poklicne organizacije, ki imajo legitimen interes za zaščito svojih članov.

Člen 108

1.   Le organi matične države članice KNPVP imajo pravico, da ukrepajo proti njemu, če prekrši kak zakon ali drug predpis, določen v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah investicijske družbe.

Vendar lahko organi države članice gostiteljice KNPVP ukrepajo proti njemu, če prekrši zakone in druge predpise, ki veljajo na njihovem ozemlju in ne sodijo na področje, ki ga ureja direktiva, ali zahteve iz členov 92 in 94.

2.   Vsak sklep o odvzemu dovoljenja ali kateri koli drug resen ukrep proti KNPVP oziroma začasen odlog izdaje, ponovnega odkupa ali izplačevanja njegovih enot, ki mu je naložen, organi matične države članice KNPVP nemudoma posredujejo organom držav članic gostiteljic KNPVP in pristojnemu organu matične države članice družbe za upravljanje KNPVP, če je ta ustanovljena v drugi državi članici.

3.   Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje in pristojni organi matične države članice KNPVP lahko ukrepajo zoper družbo za upravljanje, če krši pravila, ki sodijo v njihovo pristojnost.

4.   Če imajo pristojni organi države članice gostiteljice KNPVP jasne in dokazljive razloge za prepričanje, da KNPVP, katerega enote premoženja se tržijo na ozemlju te države članice, krši obveznosti, ki izhajajo iz določb, sprejetih v skladu s to direktivo, ki ne podeljujejo pooblastil pristojnim organom države članice gostiteljice KNPVP, o svojih ugotovitvah obvestijo pristojne organe matične države članice KNPVP, ki sprejmejo ustrezne ukrepe.

5.   Če kljub ukrepom, ki jih sprejmejo pristojni organi matične države članice KNPVP, ali ker se ti ukrepi izkažejo za nezadostne ali ker matična država članica KNPVP ne ukrepa v razumnem roku, KNPVP še naprej deluje na način, ki je jasno v nasprotju z interesi vlagateljev države članice gostiteljice KNPVP, lahko pristojni organi države članice gostiteljice KNPVP sprejmejo posledično katerega koli izmed naslednjih ukrepov:

(a)	potem ko obvestijo pristojne organe matične države članice KNPVP, sprejmejo ustrezne ukrepe, ki so potrebni za zaščito vlagateljev, vključno z možnostjo, da se zadevnemu KNPVP prepreči vsakršno nadaljnje trženje njegovih enot premoženja na ozemlju države članice gostiteljice KNPVP, ali

(b)	po potrebi o zadevi obvestijo Odbor evropskih regulatorjev trga vrednostnih papirjev.

Komisijo se nemudoma obvesti o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s točko (a) prvega pododstavka.

6.   Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju mogoče vročiti pravne dokumente, potrebne za ukrepe, ki jih država članica gostiteljica KNPVP lahko sprejme v zvezi s KNPVP v skladu z odstavki od 2 do 5.

Člen 109

1.   Če na podlagi prostega opravljanja storitev ali z ustanovitvijo podružnic družba za upravljanje deluje v eni ali več držav članic gostiteljic družbe za upravljanje, morajo pristojni organi vseh zadevnih držav članic tesno sodelovati.

Na prošnjo morajo ti organi drug drugemu posredovati informacije o upravljanju in lastništvu teh družb za upravljanje, s čimer lahko olajšajo njihov nadzor, ter vse informacije, ki lahko olajšajo spremljanje teh družb. Organi matične države članice družbe za upravljanje s sodelovanjem zlasti zagotavljajo, da organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje pridobijo podrobne informacije, navedene v členu 21(2).

2.   Če izvajanje pooblastil za nadzor matične države članice to zahteva, pristojni organi države članice gostiteljice družbe za upravljanje obvestijo pristojne organe matične države članice družbe za upravljanje o vseh ukrepih, ki jih država članica gostiteljica družbe za upravljanje izvede v skladu s členom 21(5) ali ki vključujejo ukrepe in sankcije, izrečene družbam za upravljanje, ali omejitve dejavnosti družb za upravljanje.

3.   Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje nemudoma sporočijo pristojnim organom matične države članice KNPVP vse težave v zvezi z družbo za upravljanje, ki bi bistveno onemogočile družbo za upravljanje pri opravljanju nalog v povezavi s KNPVP, ter vse kršitve zahtev iz poglavja III.

4.   Pristojni organi matične države članice KNPVP nemudoma sporočijo pristojnim organom matične države članice družbe za upravljanje vse težave v zvezi s KNPVP, ki bi bistveno onemogočile družbo za upravljanje pri opravljanju nalog v povezavi s KNPVP ali izpolnjevanju zahtev te direktive, ki sodijo v pristojnost matične države članice KNPVP.

Člen 110

1.   Vsaka država članica gostiteljica družbe za upravljanje zagotovi, da v primerih, ko družba za upravljanje, ki je dovoljenje pridobila v drugi državi članici, opravlja dejavnosti na njenem ozemlju prek podružnice, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje lahko, potem ko so obvestili pristojne organe države članice gostiteljice družbe za upravljanje, bodisi sami bodisi s posredovanjem oseb, katerim dajo navodila za ta namen, na samem mestu preverijo informacije, predpisane v členu 109.

2.   Odstavek 1 ne vpliva na pravico pristojnih organov države članice gostiteljice družbe za upravljanje, da izvedejo pregled podružnic, ustanovljenih na ozemlju te države članice, na samem mestu, tudi če so razrešeni odgovornosti po tej direktivi.

POGLAVJE XIII

EVROPSKI ODBOR ZA VREDNOSTNE PAPIRJE

Člen 111

Komisija lahko sprejme tehnične spremembe te direktive na naslednjih področjih:

(a)	razjasnitev opredelitev, da se zagotovi enotna uporaba te direktive v vsej Skupnosti, ali

(b)	prilagoditev terminologije in oblikovanje okvira opredelitev v skladu s poznejšimi pravnimi akti o KNPVP in z njimi povezanimi zadevami.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 112(2).

Člen 112

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES (16).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

POGLAVJE XIV

ODSTOPANJA TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

ODDELEK 1

Odstopanja

Člen 113

1.   Samo za namen danskih KNPVP se pantebreve, izdani na Danskem, štejejo za enakovredne prenosljivim vrednostnim papirjem iz člena 50(1)(b).

2.   Z odstopanjem od členov 22(1) in 32(1) lahko pristojni organi dovolijo KNPVP, ki imajo 20. decembra 1985 dva ali več depozitarjev v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, da ohranijo to število depozitarjev, če imajo ti organi jamstva, da bodo funkcije, ki se izvajajo po členih 22(3) in 32(3), izvedene v praksi.

3.   Z odstopanjem od člena 16 lahko države članice lahko dovolijo družbam za upravljanje, da izdajo prinosniška potrdila, ki predstavljajo imenske vrednostne papirje drugih družb.

Člen 114

1.   Investicijska podjetja, kot so opredeljena v točki 1 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, ki so pridobila dovoljenje le za opravljanje dejavnosti iz oddelka A(4) in (5) priloge k tej direktivi, lahko v skladu s to direktivo pridobijo dovoljenje za upravljanje KNPVP kot „družbe za upravljanje“. V tem primeru se morajo ta investicijska podjetja odreči dovoljenju, pridobljenemu v skladu z Direktivo 2004/39/ES.

2.   Družbe za upravljanje, ki v skladu z Direktivo 85/611/EGS v svoji matični državi članici že pred 13. februarjem 2004 pridobijo dovoljenje za upravljanje KNPVP, se obravnavajo kot imetniki dovoljenja za namene tega člena, če zakoni te države članice zahtevajo, da morajo za opravljanje teh dejavnosti izpolnjevati pogoje, ki so enaki pogojem iz členov 7 in 8.

ODDELEK 2

Prehodne in končne določbe

Člen 115

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija 2013 predloži poročilo o uporabi te direktive.

Člen 116

1.   Države članice do 30. junija 2011 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1(2) – drugi pododstavek, členom 1(3)(b), točkami (e), (m), (p) in q) člena, členom 2(5), členom 4, členom 5(1) do (4), (6) in (7), členom 6(1), členom 2(1), členom 13(1) – uvodno besedilo, členom 13(1)(a), členom 13(1)(i), členom 5, členom 16(1) – drugi pododstavek, členom 16(3), členom 17(1), členom 17(2)(b), členom 7(3) – prvi in tretji pododstavek, členom 17(4) do (7), členom 17(9) – drugi pododstavek, členom 18(1) – uvodno besedilo, členom 18(1)(b), členom 18(2) – tretji do četrti pododstavek, členom 18(3) in (4), členom 19, členom 20, členom 21(2) do (6), (8) in 9), členom 22(1), členom 22(3)(a), členom 22(3)(d), členom 22(3)(e), členom 23(1), (2), (4) in (5), členom 27 – tretji odstavek, členom 29(2), členom 33(2), (4) in(5), členi 37 do 2, členom 43(1) do (5), členi 44 do 49, členom 50(1) – uvodno besedilo, členom 50(3), členom 51(1) – tretji pododstavek, členom 54(3), členom 56(1), členom 56(2) – prvi pododstavek, uvodno besedilo, členi 58 in 59, členom 60(1) do (5), členom 61(1) in (2), členom 62(1) do (3), členom 63, členom 64(1), (2) in (3), členi 65, 66 in 67, členom 68(1) – uvodni del in točka (a), členom 69(1) in (2), členom 70(2) in (3), členi 71, 72, 74, 75(1), (2) in (3), 77do 82, členom 83(1)(b), členom 83(2)(a) – druga alinea, členom 86, členom 8(1)(b), členom 89(b), členom 90, členi 91 do 94, členi 96 do 100, členom 101(1) do (8), členom 102(2) – drugi pododstavek, členom 102(5), členoma 107 in 108, členom 109(2), (3) in (4), členom 110 in Priloga I. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Navedene ukrepe uporabljajo od 1. julija 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na Direktivo 85/611/EGS razlagajo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 117

Direktiva 85/611/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge III, se razveljavi od 1. julija 2011, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge III v nacionalno zakonodajo in njihovo uporabo.

Sklicevanja na razveljavljeno/razveljavljeni/razveljavljene direktivo/direktivi/direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Sklici na izvleček prospekta se štejejo za sklicevanje na ključne podatke za vlagatelje iz člena 78.

Člen 118

1.   Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(1), člen 1(2) – prvi pododstavek, člen 1(3)(a), člen 1(4) do (7), člen 2(1)(a) do (d), člen 2(1)(f) do (l), člen 2(1)(n) in (o), člen 2(2), (3) in (4), člen 2(6) in (7), člen 3, člen (5), člen 6(2), (3) in (4), členi 7 do 11, člen 12(2), člen 13(1)(b) do (h), člen 13(2), člen 14(1), člen 16(2), člen 17(2)(a), (c) in (d), člen 17(3) – drugi pododstavek, člen 17(8) in (9) – prvi pododstavek, člen 18(1) – razen uvodnega besedila in točke (a), člen 18(2) – prvi in drugi pododstavek, člen 21(1) in (7), člen 22(2), člen 22(3)(b) in (c), člen 23(3), člen 24, členi 25 in 26, člen 27 – prvi in drugi odstavek, člen 28, člen 29(1), (3) in (4), členi 30, 31 in 32, člen 33(1) in (3), členi 34, 35 in 36, člen 50(1)(a) do (h), člen 50(2), člen 51(1) – prvi in drugi pododstavek, člen 51(2) in (3), člen 52, člen 53, člen 54(1) in (2), člen 55, člen 56(2) – prvi pododstavek, točke (a) do (d), člen 56(2) – drugi pododstavek, člen 56(3), člen 57, člen 68(2), člen 69(3) in (4), člen 70(1) in (4), člen 73, člen 76, člen 83(1) – razen 83(1)(b), člen 83(2)(a) – razen druge alinee, členi 84, 85 in 87, člen 88(1) – razen 88(1)(b), člen 8(2), člen 89– razen 89(b), člen 102(1), člen 102(2) – prvi pododstavek, člen 102(3) in 4), členi 103 do 106, člen 109(1), členi 111, 112, 113 in 117 in priloge II, III in IV se uporabljajo od 1. julija 2011.

2.   Države članice zagotovijo, da KNPVP nadomestijo svoje izvlečke prospektov, pripravljene v skladu z določbami Direktive 85/611/EGS, pri čemer so ključni podatki za vlagatelje pripravljeni v skladu s členom 78, in sicer takoj, ko je mogoče, in najpozneje v 12 mesecih po datumu, ko poteče rok za uvedbo vseh izvedbenih ukrepov v nacionalne zakonodaje iz člena 78(7). V tem obdobju pristojni organi države članice gostiteljice KNPVP, ki se tržijo na ozemlju teh držav članic, še naprej sprejemajo izvleček prospekta.

Člen 119

Direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. januarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Sveta z dne 22. junija 2009.

(2)  UL L 375, 31.12.1985, str. 3.

(3)  Glej Prilogo III, del A.

(4)  UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

(5)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(6)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(7)  UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

(8)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(9)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(10)  UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

(11)  UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

(12)  UL L 84, 26.3.1997, str. 22.

(13)  UL L 157, 9.6.2006, str. 87.

(14)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

(15)  UL L 25, 29.1.2009, str. 18.

(16)  UL L 191, 13.7.2001, str. 45.

---

PRILOGA I

SEZNAM A

1. Podatki o splošnemu skladu	1. Podatki o družbi za upravljanje, vključno z navedbo, ali je družba za upravljanje ustanovljena v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP	1. Podatki o investicijski družbi.
1.1 Naziv	1.1 Ime ali naziv, pravna oblika, registrirani sedež in sedež, če je drugačen od registriranega sedeža.	1.1 Ime ali naziv, pravna oblika, registrirani sedež in sedež, če je drugačen od registriranega sedeža.
1.2 Datum oblikovanja splošnega sklada. Navedba trajanja, če je omejena.	1.2 Datum ustanovitve družbe. Navedba trajanja, če je omejena.	1.2 Datum ustanovitve družbe. Navedba trajanja, če je omejena.
	1.3 Če družba upravlja druge splošne sklade, navedba teh skladov.	1.3 Če ima investicijska družba različne ločene naložbene oddelke, navedba oddelkov.
1.4 Navedba mesta, kjer je mogoče dobiti pravila upravljanja sklada, če niso priložena, in periodična poročila.		1.4 Navedba mesta, kjer je mogoče dobiti ustanovne listine, če niso priložene, in periodična poročila.
1.5 Kratek opis davčnega sistema, ki velja za splošni sklad, namenjen imetnikom enot premoženja. Podrobnosti o tem, ali se davki odtegnejo pred izplačilom prihodka iz naložb sklada in kapitalskih dobičkov, ki jih splošni sklad izplača imetnikom enot.		1.5 Kratek opis davčnega sistema, ki velja za družbo, namenjen imetnikom enot premoženja. Podrobnosti o tem, ali se davki odtegnejo pred izplačilom prihodka iz naložb in kapitalskih dobičkov, ki jih družba izplača imetnikom enot.
1.6 Datumi obračuna in razdelitve.		1.6 Datumi obračuna in razdelitve.
1.7 Imena oseb, odgovornih za revizijo računovodskih informacij iz člena 73.		1.7 Imena oseb, odgovornih za revizijo računovodskih informacij iz člena 73.
	1.8 Imena in položaji članov administrativnih, upravnih in nadzornih teles. Podrobnosti o njihovih glavnih dejavnostih zunaj družbe, če so za družbo pomembne.	1.8 Imena in položaji članov administrativnih, upravnih in nadzornih teles. Podrobnosti o njihovih glavnih dejavnostih zunaj družbe, če so za družbo pomembne.
	1.9 Znesek vpisanega kapitala z navedbo vplačanega kapitala.	1.9 Kapital.
1.10 Podrobnosti o vrstah in glavnih lastnostih enot premoženja in zlasti: — narava pravice (stvarna, osebna ali druga), ki jo predstavlja enota, — originalni vrednostni papirji ali potrdila, ki dokazujejo upravičenost; vpis v register ali na račun, — lastnosti enot: imenske ali prinosniške. Navedba vseh morebitnih denominacij; — navedba glasovalnih pravic imetnikov enot, če obstajajo, — okoliščine, v katerih se lahko začne postopek prenehanja splošnega sklada in začetek likvidacije, zlasti v zvezi s pravicami imetnikov enot.		1.10 Podrobnosti o vrstah in glavnih lastnostih enot premoženja in zlasti: — originalni vrednostni papirji ali potrdila, ki dokazujejo upravičenost; vpis v register ali na račun, — lastnosti enot: imenske ali prinosniške. Navedba vseh morebitnih denominacij; — navedba glasovalnih pravic imetnikov enot, če obstajajo, — okoliščine, v katerih se lahko začne postopek prenehanja investicijske družbe in začetek likvidacije, zlasti v zvezi s pravicami imetnikov enot.
1.11 Kjer je primerno, navedba borz ali trgov, na katerih enote kotirajo ali se z njimi trguje.		1.11 Kjer je primerno, navedba borz ali trgov, na katerih enote kotirajo ali se z njimi trguje.
1.12 Postopki in pogoji izdaje in prodaje enot.		1.12 Postopki in pogoji izdaje in prodaje enot.
1.13 Postopki in pogoji za ponovni odkup ali izplačilo enot in okoliščine, v katerih se lahko ponovni odkup ali izplačevanje začasno prekine.		1.13 Postopki in pogoji za ponovni odkup ali izplačilo enot in okoliščine, v katerih se lahko ponovni odkup ali izplačevanje začasno prekine. Če ima investicijska družba različne naložbene oddelke, informacije o tem, kako imetnik enot premoženja lahko preide iz enega oddelka v drug oddelek, in stroški prehoda.
1.14 Opis pravil za določitev in uporabo prihodka.		1.14 Opis pravil za določitev in uporabo prihodka.
1.15 Opis naložbenih ciljev splošnega sklada, vključno s finančnimi cilji (npr. rast kapitala ali prihodka), naložbena politika (npr. vlaganje na določenem zemljepisnem področju ali industrijskem sektorju), vse omejitve te naložbene politike in navedba vseh tehnik in instrumentov ali odobrenega obsega zadolževanja, ki se lahko uporabljajo pri upravljanju splošnega sklada.		1.15 Opis naložbenih ciljev družbe, vključno s finančnimi cilji (npr. rast kapitala ali prihodka), naložbena politika (npr. vlaganje na določenem zemljepisnem področju ali industrijskem sektorju), vse omejitve te naložbene politike in navedba vseh tehnik in instrumentov ali odobrenega obsega zadolževanja ki se lahko uporabljajo pri upravljanju družbe.
1.16 Pravila vrednotenja sredstev.		1.16 Pravila vrednotenja sredstev.
1.17 Določitev vrednosti enote ob izdaji, prodaji in vrednosti ponovnega odkupa ali izplačila, zlasti: — metoda in pogostost izračuna teh vrednosti, — podatki o stroških v zvezi s prodajo ali izdajo in ponovnim odkupom ali izplačilom enot, — način, mesta in pogostost objave teh vrednosti.		1.17 Določitev vrednosti enote ob izdaji, prodaji in vrednosti ponovnega odkupa ali izplačila, zlasti: — metoda in pogostost izračuna teh vrednosti, — podatki o stroških v zvezi s prodajo ali izdajo in ponovnim odkupom ali izplačilom enot, — način, mesta in pogostost objave teh vrednosti (1).
1.18 Podatki o načinu, znesku in izračunu plačila splošnega sklada družbi za upravljanje, depozitarju ali tretjim osebam in povračilo stroškov družbi za upravljanje, depozitarju ali tretjim strankam.		1.18 Podatki o načinu, znesku in izračunu plačila družbe direktorjem in članom administrativnih, upravnih in nadzornih teles, depozitarju ali tretjim osebam in povračilo stroškov direktorjem, depozitarju ali tretjim strankam s strani družbe.

Podatki o depozitarju:

2.1   ime ali naziv, pravno obliko, registrirani sedež in sedež, če je drugačen od registriranega sedeža;

2.2   glavno dejavnost.

Podatki o svetovalnih družbah in zunanjih naložbenih svetovalcih, ki svetujejo po pogodbi, ki se plačajo iz sredstev KNPVP:

3.1   ime ali naziv družbe ali ime svetovalca;

3.2   bistvene določbe pogodbe z družbo za upravljanje ali investicijsko družbo, ki so lahko pomembne za imetnike enot premoženja, brez tistih, ki se nanašajo na plačila;

3.3   druge pomembne dejavnosti.

4.   Podatki o dogovorih za izplačila imetnikom enot, o ponovnem odkupu ali izplačilu enot in razpoložljivosti podatkov o KNPVP. Ti podatki se morajo v vsakem primeru zagotoviti v državi članici, v kateri je KNPVP ustanovljen. Če se enote tržijo v drugi državi članici, se taki podatki poleg tega zagotovijo tudi za to državo članico v tam objavljenem prospektu.

Druge naložbene informacije:

5.1   podatki o preteklem poslovanju KNPVP (kjer je mogoče) – te informacije so lahko vključene v prospekt ali so njegov sestavni del v obliki priloge;

5.2   profil tipičnega vlagatelja, ki so mu namenjena KNPVP.

Ekonomske informacije:

6.1   Morebitni stroški ali pristojbine, ki niso bremenitve iz točke 1.17, pri čemer se prikaže razlikovalno tiste, ki jih mora plačati imetnik enot premoženja, ter tiste, ki se plačajo iz KNPVP.

SEZNAM B

Podatki, ki naj jih vključujejo periodična poročila

I.   Bilanca stanja

—	prenosljivi vrednostni papirji,

—	dobroimetja na banki,

—	druga sredstva,

—	sredstva skupaj,

—	obveznosti,

—	čista vrednost sredstev.

II.   Število enot v obtoku

III.   Čista vrednost sredstev na enoto

IV.   Portfelj, z razlikovanjem med:

(a)	prenosljivimi vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi;

(b)	prenosljivimi vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na drugem reguliranem trgu;

(c)	nedavno izdanimi prenosljivimi vrednostnimi papirji, navedenimi v členu 50(1)(d);

(d)	drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji, navedenimi v členu 50(2)(a);

in analiziran v skladu z najprimernejšimi kriteriji z vidika naložbene politike KNPVP (npr. v skladu z ekonomskim, zemljepisnim in valutnim kriterijem) kot odstotek čistega premoženja; za vsako od zgornjih naložb se navede razmerje do skupnega premoženja KNPVP.

Izkaz sprememb v sestavi portfelja v referenčnem obdobju.

V.   Poročilo o razvoju sredstev KNPVP v referenčnem obdobju, ki vključuje:

—	prihodek od naložb,

—	druge prihodke,

—	odhodke v zvezi z upravljanjem,

—	odhodke v zvezi z depozitarjem,

—	druge odhodke in davke,

—	čisti dobiček,

—	razdelitev in ponovno vloženi prihodek,

—	vplačani investicijski kuponi,

—	prevrednotenje in podvrednotenje naložb,

—	vse druge spremembe, ki vplivajo na sredstva in obveznosti KNPVP,

—	transakcijske stroške, in sicer stroške, ki jih ima KNPVP v povezavi s transakcijami v portfelju.

VI.   Primerjalna tabela, ki zajema zadnja tri finančna leta in vključuje za vsako finančno leto ob koncu finančnega leta:

—	skupno čisto vrednost sredstev,

—	čisto vrednost sredstev na enoto.

VII.   Podrobnosti o končnem znesku obveznosti, po vrstah transakcij v smislu člena 51, ki jih je izvedel KNPVP v referenčnem obdobju.

---

(1)  Investicijske družbe v smislu člena 32(5) te direktive navedejo tudi:

—	metodo in pogostost izračuna čiste vrednosti sredstev na enoto premoženja,

—	način, mesto in pogostost objave te vrednosti,

—	podatke o vzajemnem skladu ceno na borzi v državi trženja, ki določa ceno transakcij, izvedenih zunaj borz v tej državi.

---

PRILOGA II

Naloge, zajete v dejavnost upravljanja skupnega premoženja:

—	Upravljanje naložb.

—

Upravne naloge: (a) pravne in računovodske storitve za upravljanje sklada; (b) poizvedbe strank; (c) vrednotenje in oblikovanje cen (vključno z davčnimi povračili); (d) spremljanje usklajenosti z zakonodajo; (e) vodenje registra imetnikov enot premoženja; (f) razdelitev prihodka; (g) izdaja in odkup enot premoženja; (h) izpolnitev pogodbenih obveznosti (vključno z odpremo potrdil); (i) vodenje evidence.

—

Trženje.

---

PRILOGA III

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 117)

Direktiva Sveta 85/611/EGS (UL L 375, 31.12.1985, str. 3)
Direktiva Sveta 88/220/EGS (UL L 100, 19.4.1988, str. 31)
Direktiva 95/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 168, 18.7.1995, str. 7)	samo člen 1, četrta alinea, člen 4(7) in člen 5, peta alinea
Direktiva 2000/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 290, 17.11.2000, str. 27)	samo člen 1
Direktiva 2001/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 41, 13.2.2002, str. 20)
Direktiva 2001/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 41, 13.2.2002, str. 35)
Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 145, 30.4.2004, str. 1)	samo člen 66
Direktiva 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 79, 24.3.2005, str. 9)	samo člen 9
Direktiva 2008/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 76, 19.3.2008, str. 42).

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe

(iz člena 117)

Direktiva	Rok za prenos	Datum začetka uporabe
85/611/EGS	1. oktober 1989	—
88/220/EGS	1. oktober 1989	—
95/26/ES	18. julij 1996	—
2000/64/ES	17. november 2002	—
2001/107/ES	13. avgust 2003	13. februar 2004
2001/108/ES	13. avgust 2003	13. februar 2004
2004/39/ES	—	30. april 2006
2005/1/ES	13. maj 2005	—

---

PRILOGA IV

Korelacijska tabela

Direktiva 85/611/EGS	Ta direktiva
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2), uvodni stavek	Člen 1(2), uvodni stavek
Člen 1(2), prva in druga alinea	Člen 1(2)(a) in (b)
—	Člen 1(2), drugi pododstavek
Člen 1(3), prvi pododstavek	Člen 1(3), prvi pododstavek
Člen 1(3), drugi pododstavek	Člen 1(3), drugi pododstavek, točka (a)
—	Člen 1(3), drugi pododstavek, točka (b)
Člen 1(4) do (7)	Člen 1(4) do (7)
Člen 1(8), uvodni stavek	Člen 2(1)(n), uvodni stavek
Člen 1(8), prva, druga in tretja alinea	Člen 2(1)(n), točke (i), (ii) in (iii)
Člen 1(8), zadnji stavek	Člen 2(7)
Člen 1(9)	Člen 2(1)(o)
Člen 1a, uvodni stavek	Člen 2(1), uvodni stavek
Člen 1a, točka 1	Člen 2(1)(a)
Člen 1a, točka 2, prvi del stavka	Člen 2(1)(b)
Člen 1a, točka 2, drugi del stavka	Člen 2(2)
Člen 1a, točke 3 do 5	Člen 2(1)(c) do (e)
Člen 1a, točka 6	Člen 2(1)(f)
Člen 1a, točka 7, prvi del stavka	Člen 2(1)(g)
Člen 1a, točka 7, drugi del stavka	Člen 2(3)
Člen 1a, točke 8 do 9	Člen 2(1)(h) do (i)
Člen 1a, točka 10, prvi pododstavek	Člen 2(1)(j)
Člen 1a, točka 10, drugi pododstavek	Člen 2(5)
Člen 1a, točka 11	—
Člen 1a, točki 12 in 13, prvi stavek	Člen 2(1)(i) in (ii)
Člen 1a, točka 13, drugi stavek	Člen 2(4)(a)
Člen 1a, točki 14 in 15, prvi stavek	Člen 2(1)(k) in (l)
Člen 1a, točka 15, drugi stavek	Člen 2(6)
—	Člen 2(1)(m)
Člen 2(1), uvodni stavek	Člen 3, uvodni stavek
Člen 2(1), prva, druga, tretja in četrta alinea	Člen 3(a), (b), (c) in (d)
Člen 2(2)	—
Člen 3	Člen 4
Člen 4(1) in (2)	Člen 5(1) in (2)
—	Člen 5(3)
Člen 4(3), prvi pododstavek	Člen 5(4), prvi pododstavek, točki (a) in (b)
—	Člen 5(4), drugi pododstavek
Člen 4(3), drugi pododstavek	Člen 5(4), tretji pododstavek
Člen 4(3), tretji pododstavek	Člen 5(4), četrti pododstavek
Člen 4(3a)	Člen 5(5)
Člen 4(4)	Člen 5(6)
—	Člen 5(7)
Člen 5(1) in (2)	Člen 6(1) in (2)
Člen 5(3), prvi pododstavek, uvodni stavek	Člen 6(3), prvi pododstavek, uvodni stavek
Člen 5(3), prvi pododstavek, točka (a)	Člen 6(3), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 5(3), prvi pododstavek, točka (b), uvodni stavek	Člen 6(3), prvi pododstavek, točka (b), uvodni stavek
Člen 5(3), prvi pododstavek, točka (b), prva in druga alinea	Člen 6(3), prvi pododstavek, točka (b)(i) in (ii)
Člen 5(3), drugi pododstavek	Člen 6(3), drugi pododstavek
Člen 5(4)	Člen 6(4)
Člen 5a(1), uvodni stavek	Člen 7(1), uvodni stavek
Člen 5a(1)(a), uvodni stavek	Člen 7(1)(a), uvodni stavek
Člen 5a(1)(a), prva alinea	Člen 7(1)(a)(i)
Člen 5a(1)(a), druga alinea, uvodni stavek	Člen 7(1)(a)(ii), uvodni stavek
Člen 5a(1)(a), druga alinea, točke (i), (ii) in iii)	Člen 7(1)(a)(ii), prva, druga in tretja alinea
Člen 5a(1)(a), tretja in četrta alinea	Člen 7(1)(a)(iii)
Člen 5a(1)(a), peta alinea	—
Člen 5a(1)(b) do (d)	Člen 7(1)(b) do (d)
Člen 5a(2) do (5)	Člen 7(2) do (5)
Člen 5b	Člen 8
Člen 5c	Člen 9
Člen 5d	Člen 10
Člen 5e	Člen 11
Člen 5f(1), prvi pododstavek	Člen 12(1), prvi pododstavek
Člen 5f(1), drugi pododstavek, točka (a)	Člen 12(1), drugi pododstavek, točka (a)
Člen 5f(1), drugi pododstavek, točka (b), prvi stavek	Člen 12(1), drugi pododstavek, točka (b)
Člen 5f(1), drugi pododstavek, točka (b), zadnji stavek	—
Člen 5f(2), uvodni stavek	Člen 12(2), uvodni stavek
Člen 5f(2), prva in druga alinea	Člen 12(2)(a) in (b)
—	Člen 12(3)
Člen 5g	Člen 13
Člen 5h	Člen 14(1)
—	Člen 14(2)
—	Člen 15
Člen 6(1)	Člen 16(1), prvi pododstavek
—	Člen 16(1), drugi pododstavek
Člen 6(2)	Člen 16(2)
—	Člen 16(3)
Člen 6a(1)	Člen 17(1)
Člen 6a(2)	Člen 17(2)
Člen 6a(3)	Člen 17(3), prvi in drugi pododstavek
—	Člen 17(3), tretji pododstavek
—	Člen 17(4) do (5)
Člen 6a(4) do (6)	Člen 17(6) do 8
Člen 6a(7)	Člen 17(9), prvi pododstavek
—	Člen 17(9), drugi pododstavek
Člen 6b(1)	Člen 18(1)
Člen 6b(2)	Člen 18(2), prvi in drugi pododstavek
—	Člen 18(2), tretji pododstavek
Člen 6b(3), prvi pododstavek	Člen 18(2), četrti pododstavek
Člen 6b(3), drugi pododstavek	—
—	Člen 18(3)
Člen 6b(4)	Člen 18(4)
Člen 6b(5)	—
—	Člena 19 do 20
Člen 6c(1)	Člen 21(1)
Člen 6c(2), prvi pododstavek	—
Člen 6c(2), drugi pododstavek	Člen 21(2), prvi in drugi pododstavek
—	Člen 21(2), tretji pododstavek
Člen 6c(3) do (5)	Člen 21(3) do (5)
Člen 6c(6)	—
Člen 6c(7) do 10	Člen 21(6) do (9)
Člen 7	Člen 22
Člen 8	Člen 23(1) do (3)
—	Člen 23(4) do (6)
Člen 9	Člen 24
Člen 10	Člen 25
Člen 11	Člen 26
Člen 12	Člen 27, prvi in drugi pododstavek
—	Člen 27, tretji pododstavek
Člen 13	Člen 28
Člen 13a(1), prvi pododstavek	Člen 29(1), prvi pododstavek
Člen 13a(1), drugi pododstavek, uvodni stavek	Člen 29(1), drugi pododstavek, uvodni stavek
Člen 13a(1), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea	Člen 29(1), drugi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 13a(1), tretji in četrti pododstavek	Člen 29(1), tretji in četrti pododstavek
Člen 13a(2), (3) in (4)	Člen 29(2), (3) in (4)
Člen 13b	Člen 30
Člen 13c	Člen 31
Člen 14	Člen 32
Člen 15	Člen 33(1) do (3)
—	Člen 33(4) do (6)
Člen 16	Člen 34
Člen 17	Člen 35
Člen 18	Člen 36
—	Členi 37 do 49
Člen 19(1), uvodni stavek	Člen 50(1), uvodni stavek
Člen 19(1)(a) do (c)	Člen 50(1)(a) do (c)
Člen 19(1)(d), uvodno besedilo	Člen 50(1)(d), uvodno besedilo
Člen 19(1)(d), prva in druga alinea	Člen 50(1)(d)(i) in (ii)
Člen 19(1)(e), uvodni stavek	Člen 50(1)(e), uvodni stavek
Člen 19(1)(e), prva, druga, tretja in četrta alinea	Člen 50(1)(e)(i), (ii), (iii) in (iv)
Člen 19(1)(f)	Člen 50(1)(f)
Člen 19(1)(g), uvodni stavek	Člen 50(1)(g), uvodni stavek
Člen 19(1)(g), prva, druga in tretja alinea	Člen 50(1)(g)(i), (ii) in (iii)
Člen 19(1)(h), uvodni stavek	Člen 50(1)(h), uvodni stavek
Člen 19(1)(h), prva, druga, tretja in četrta alinea	Člen 50(1)(h)(i), (ii), (iii) in (iv)
Člen 19(2), uvodna beseda	Člen 50(2), uvodna beseda
Člen 19(2)(a)	Člen 50(2)(a)
Člen 19(2)(c)	Člen 50(2)(b)
Člen 19(2)(d)	Člen 50(2), drugi pododstavek
Člen 19(4)	Člen 50(3)
Člen 21(1) do (3)	Člen 51(1) do (3)
Člen 21(4)	—
—	Člen 51(4)
Člen 22(1), prvi pododstavek	Člen 52(1), prvi pododstavek
Člen 22(1), drugi pododstavek, uvodni stavek	Člen 52(1), drugi pododstavek, uvodni stavek
Člen 22(1), drugi pododstavek, prva in druga alinea	Člen 52(1), drugi pododstavek, točki (a) in (b)
Člen 22(2), prvi pododstavek	Člen 52(2), prvi pododstavek
Člen 22(2), drugi pododstavek, uvodni stavek	Člen 52(2), drugi pododstavek, uvodni stavek
Člen 22(2), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea	Člen 52(2), drugi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 22(3) do (5)	Člen 52(3) do (5)
Člen 22a(1), uvodni stavek	Člen 53(1), uvodni stavek
Člen 22a(1), prva, druga in tretja alinea	Člen 53(1)(a), (b) in (c)
Člen 22a(2)	Člen 53(2)
Člen 23	Člen 54
Člen 24	Člen 55
Člen 24a	Člen 70
Člen 25(1)	Člen 56(1)
Člen 25(2), prvi pododstavek, uvodni stavek	Člen 56(2), prvi pododstavek, uvodni stavek
Člen 25(2), prvi pododstavek, prva, druga, tretja in četrta alinea	Člen 56(2) prvi pododstavek, točke (a), (b), (c) in (d)
Člen 25(2), drugi pododstavek	Člen 56(2), drugi pododstavek
Člen 25(3)	Člen 56(3)
Člen 26	Člen 57
—	Členi 58 do 67
Člen 27(1), uvodni stavek	Člen 68(1), uvodni stavek
Člen 27(1), prva alinea	—
Člen 27(1), druga, tretja in četrta alinea	Člen 68(1)(a), (b), (c)
Člen 27(2), uvodni stavek	Člen 68(2), uvodni stavek
Člen 27(2), prva in druga alinea	Člen 68(2)(a) in (b)
Člen 28(1) in (2)	Člen 69(1) in 2
Člen 28(3) in (4)	—
Člen 28(5) in (6)	Člen 69(3) in (4)
Člen 29	Člen 71
Člen 30	Člen 72
Člen 31	Člen 73
Člen 32	Člen 74
Člen 33(1) prvi pododstavek	—
Člen 33(1) drugi pododstavek	Člen 75(1)
Člen 33(2)	Člen 75(1)
Člen 33(3)	Člen 75(3)
—	Člen 75(4)
Člen 34	Člen 76
Člen 35	Člen 77
—	Členi 78 do 82
Člen 36(1), prvi pododstavek, uvodna beseda	Člen 83(1), prvi pododstavek, uvodna beseda
Člen 36(1), prvi pododstavek, prva in druga alinea	Člen 83(1), prvi pododstavek, točki (a) in (b)
Člen 36(1), prvi pododstavek, zadnje besede	Člen 83(1), prvi pododstavek, zadnje besede
Člen 36(1), drugi pododstavek	Člen 83(1), drugi pododstavek
Člen 36(2)	Člen 83(2)
Člen 37	Člen 84
Člen 38	Člen 85
Člen 39	Člen 86
Člen 40	Člen 87
Člen 41(1), uvodni stavek	Člen 88(1), uvodni stavek
Člen 41(1), prva in druga alinea	Člen 88(1)(a) in (b)
Člen 41(1), zadnji stavek	Člen 88(1), uvodni stavek
Člen 41(2)	Člen 88(2)
Člen 42, uvodna beseda	Člen 89, uvodni stavek
Člen 42, prva in druga alinea	Člen 84, točki (a) in (b)
Člen 42, zadnji stavek	Člen 89, uvodni stavek
Člen 43	Člen 90
Člen 44(1) do (3)	—
—	Člen 91(1) do (4)
Člen 45	Člen 92
Člen 46, prvi odstavek, uvodni stavek	Člen 93(1), prvi pododstavek
—	Člen 93(1), drugi pododstavek
Člen 46, prvi odstavek, prva alinea	—
Člen 46, prvi druga, tretja in četrta alinea	Člen 93(2)(a)
Člen 46, prvi odstavek, peta alinea	—
Člen 46, drugi odstavek	—
—	Člen 93(2)(b)
—	Člen 93(3) do (8)
Člen 47	Člen 94
—	Člen 95
Člen 48	Člen 96
Člen 49(1) do (3)	Člen 97(1) do (3)
Člen 49(4)	—
—	Člen 98 do 100
Člen 50(1)	Člen 101(1)
—	Člen 101(2) do (9)
Člen 50(2) do (4)	Člen 102(1) do (3)
Člen 50(5), uvodni stavek	Člen 102(4), uvodni stavek
Člen 50(5), prva, druga, tretja in četrta alinea	Člen 102(4)(a), (b), (c) in (d)
Člen 50(6), uvodni stavek in (a) in (b)	Člen 102(5), prvi pododstavek, uvodni stavek
Člen 50(6)(b), prva, druga in tretja alinea	Člen 102(5), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 50(6)(b), zadnji stavek	Člen 102(5), drugi in tretji pododstavek
Člen 50(7), prvi pododstavek, uvodni stavek	Člen 103(1), uvodni stavek
Člen 50(7), prvi pododstavek, prva in druga alinea	Člen 103(1)(a) in (b)
Člen 50(7), drugi pododstavek, uvodni stavek	Člen 103(2), uvodni stavek
Člen 50(7), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea	Člen 103(2)(a), (b) in (c)
Člen 50(7), tretji pododstavek	Člen 103(3)
Člen 50(8), prvi pododstavek	Člen 103(4)
Člen 50(8), drugi pododstavek, uvodni stavek	Člen 103(5), prvi pododstavek, uvodni stavek
Člen 50(8), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea	Člen 103(5), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 50(8), tretji pododstavek	Člen 103(6)
Člen 50(8), četrti pododstavek	Člen 103(5), pododstavek 2
Člen 50(8), peti pododstavek	Člen 103(7)
Člen 50(8), šesti pododstavek	—
Člen 50(9) do (11)	Člen 104(1) do (3)
—	Člen 105
Člen 50a(1), uvodni stavek	Člen 106(1), prvi pododstavek, uvodni stavek
Člen 50a(1)(a), uvodni stavek	Člen 106(1), prvi pododstavek, uvodni stavek
Člen 50a(1)(a), prva, druga in tretja alinea	Člen 106(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 50a(1)(b)	Člen 106(1), drugi pododstavek
Člen 50a(2)	Člen 106(2)
Člen 51(1) in (2)	Člen 107(1) in (2)
—	Člen 107(3)
Člen 52(1)	Člen 108(1), prvi pododstavek
Člen 52(2)	Člen 108(1), drugi pododstavek
Člen 52(3)	Člen 108(2)
—	Člen 108(3) do (6)
Člen 52a	Člen 109(1) in (2)
—	Člen 109(3) in (4)
Člen 52b(1)	Člen 110(1)
Člen 52b(2)	—
Člen 52b(3)	Člen 110(2)
Člen 53a	Člen 111
Člen 53b(1)	Člen 112(1)
Člen 53b(2)	Člen 112(2)
—	Člen 112(3)
Člen 53b(3)	Člen 112 zadnji stavek
Člen 54	Člen 113(1)
Člen 55	Člen 113(2)
Člen 56(1)	Člen 113(3)
Člen 56(2)	—
Člen 57	—
—	Člen 114
Člen 58	Člen 116(2)
—	Člen 115
—	Člen 116(1)
—	Člena 117 in 118
Člen 59	Člen 119
Priloga I, razpored A in B	Priloga I, razpored A in B
Priloga I, seznama C	—
Priloga II	Priloga II
—	Priloga III
—	Priloga IV

---