3.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/13

(1)

Svet evropske kemične industrije (CEFIC) („pritožnik“) je 23. julija 2007 v imenu proizvajalca, ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje citronske kisline v Skupnosti, vložil pritožbo v zvezi z uvozom citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(2)

Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu zadevnega proizvoda in dokaze o znatni škodi, ki je iz tega izhajala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 4. septembra 2007 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(4)

Komisija je o začetku protidampinškega postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja, združenja potrošnikov, predstavnike države izvoznice in proizvajalce Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(5)

Da bi proizvajalci izvozniki lahko vložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnikom LRK poslala obrazce za zahtevek. Osem proizvajalcev izvoznikov, vključno s skupinami povezanih družb, je vložilo zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(6)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov, vključenih v to preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje, v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če bi bilo, izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki, uvozniki ter njihovi predstavniki naprošeni, da se javijo Komisiji in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom, in sicer v roku 15 dni od objave obvestila o začetku.

(8)

V zvezi s proizvajalci izvozniki je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec, ki temelji na največjem reprezentativnem obsegu izvoza citronske kisline v Skupnosti, ki bi se lahko primerno proučili v razpoložljivem času. Na podlagi prejetih informacij proizvajalcev izvoznikov je Komisija izbrala štiri družbe ali skupine povezanih družb („vzorčene družbe“), ki imajo največji obseg izvoza v Skupnost. Glede na obseg izvoza pomenijo štiri vzorčene družbe 79 % celotnega izvoza citronske kisline iz LRK v Skupnost med obdobjem preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi strankami, ki niso predložile pripomb.

(9)

Vsi štirje proizvajalci, ki niso vključeni v vzorec, so zahtevali izračun individualne stopnje dampinga v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Le ena družba DSM Citric Acid (Wuxi) Ltd. je v predvidenem roku predložila zahtevane informacije. Zato je bil prejet le en zahtevek za individualno stopnjo dampinga. Ker se ta zahtevek ni štel za preveč obremenjujočega in ne bi onemogočil pravočasnega zaključka preiskave, je bil zahtevek sprejet.

(10)

V zvezi z nepovezanimi uvozniki v Skupnosti je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec, ki temelji na največjem reprezentativnem obsegu uvoza citronske kisline v Skupnost, ki bi se lahko primerno proučil v razpoložljivem času. Na podlagi prejetih informacij nepovezanih uvoznikov v Skupnosti je Komisija izbrala štiri družbe ali skupine povezanih družb („vzorčene družbe“), ki imajo največji obseg uvoza v Skupnost. Glede na obseg uvoza pomenijo štiri vzorčene družbe 36 % celotnega uvoza citronske kisline iz LRK v Skupnost med obdobjem preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi strankami, ki niso predložile pripomb. Eden izmed vzorčenih uvoznikov ni predložil zahtevanih informacij. Ostali trije uvozniki pomenijo 29 % celotnega uvoza citronske kisline iz LRK v Skupnost med obdobjem preiskave.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za predhodno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(13)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO mogoče ne bo odobren, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, v tem primeru Kanade (glej uvodne izjave 40 do 44, in sicer v prostorih naslednje družbe:

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Glede na gibanja, pomembna za oceno škode, je Komisija analizirala podatke za obdobje od 1. januarja 2004 do 30. junija 2007 („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek je citronska kislina (vključno z natrijevim citratom), sredstvo za kisanje in pH regulator, ki se uporablja v pijačah, hrani, čistilnih sredstvih, kozmetičnih izdelkih in farmacevtskih izdelkih. Večinoma se ga pridobiva iz sladkorja/melase, tapioke, koruze ali glukoze (pridobljene iz žit) in različnih agensov za submerzno mikrobno fermentacijo ogljikovih hidratov.

(16)

Zadevni izdelek vključuje monohidrat citronske kisline, brezvodno citronsko kislino in trinatrijev citrat dihidrat. Te tri snovi tvorijo zadevni izdelek, saj imajo podobne osnovne kemijske lastnosti in podobno uporabo. Snovi izdelka so uvrščene pod oznako KN 2918 14 00 (monohidrat citronske kisline, brezvodna citronska kislina) in oznako ex 2918 15 00 (trinatrijev citrat dihidrat). Oznaka KN 2918 15 00 zajema tudi druge soli in estre, ki pa niso zadevni izdelek.

(17)

Preiskava je pokazala, da imajo različne snovi zadevnega izdelka enake osnovne tehnične in kemične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene. Zato se za namen tega postopka štejejo za en izdelek.

(18)

Ugotovljeno je bilo, da imata citronska kislina, ki jo industrija Skupnosti proizvede in proda v Skupnosti, ter citronska kislina, ki se proizvede in proda v LRK in v Kanadi, ki je bila primerljiva država, enake tehnične in kemijske lastnosti ter enake osnovne uporabe kot citronska kislina, ki se proizvede v LRK in izvozi v Skupnost. Zato se začasno obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, je bilo v obvestilu o začetku vzorčenje predvideno za proizvajalce izvoznike v LRK. V roku je na vprašalnik za vzorčenje skupaj odgovorilo osem skupin družb, ki so predložile zahtevane informacije. Po podatkih Eurostata te skupine pomenijo 96 % celotnega uvoza. Zato se stopnja sodelovanja šteje za visoko. Vsi proizvajalci izvozniki so zahtevali TGO in IO. Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, so bile v vzorcu izbrane štiri skupine družb na podlagi njihovega obsega izvoza v Skupnost.

(20)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(21)

Merila za TGO so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(22)

Vseh osem družb ali skupin družb kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v tem postopku, je zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v danih rokih izpolnilo obrazec zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike. Vse te skupine so vključevale proizvajalce zadevnega izdelka ter družbe, povezane s proizvajalci in vključene v prodajo citronske kisline. Ustaljena praksa Komisije je preveriti, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO. TGO so zahtevale naslednje skupine:

(23)

Komisija je pridobila vse potrebne informacije o sodelujočih proizvajalcih izvoznikih in informacije, navedene v zahtevku za TGO, za katere je menila, da je to potrebno, preverila v prostorih zadevnih družb.

(24)

Dve družbi ali skupini družb (Laiwu Taihe in DSM Wuxi) sta izpolnjevali vsa merila iz uvodne izjave 21 in se jima TGO odobri.

(25)

Tri družbe ali skupine družb (RZBC Co. Ltd, TTCA Co., Ltd. in Yixing Union Biochemical) so za posojila dale pod hipoteko večino svojega premoženja. Kljub temu so še vedno lahko jamčile za posojila, ki so bila odobrena drugim družbam. V zameno so RZBC, TTCA Co., Ltd. in Yixing Union Biochemical od družb, za katere so nastopile kot poroki, prejele podobna jamstva za svoja posojila. Družbe so ta jamstva uporabile za pridobitev nadaljnjih posojil od bank pod državnim nadzorom v višini 25 do 50 % celotnega premoženja. Te družbe so trdile, da se takšen sistem uporablja tudi v državah s tržnim gospodarstvom in zlasti v okviru kitajske bančne zakonodaje. Vendar so informacije, zbrane med preiskavo, pokazale, da je treba posojila v okviru bančne politike zagotavljati le za delež vrednosti premoženja, uporabljenega kot jamstvo in ne za znesek, ki presega takšno vrednost. Poleg tega je bančni sistem, v okviru katerega se pridobivajo posojila, pod znatnim državnim vplivom. Zato se sklene, da tri zgoraj navedene družbe niso izpolnjevale merila št. 1 iz uvodne izjave 21. TGO se jim zato ne odobri.

(26)

Pri dveh družbah (TTCA Co., Ltd. in Weifang Ensign) je vrednost pravice do uporabe zemljišč in/ali osnovnih sredstev znatno narasla (500 % do 1 500 %) v relativno kratkem časovnem obdobju, med časom pridobitve ali vnosa v družbo v obliki kapitalskega vložka in poznejšim datumom (v obdobju od 1 do 5 let pozneje), ko je bilo izvedeno ponovno vrednotenje. To kaže, da je bilo zadevno premoženje pridobljeno po ceni, ki je bila nižja od tržne cene, kar lahko pomeni prikrito subvencijo. Obe družbi sta trdili, da porast ni bil tako velik in da je bil v skladu s porastom, običajnim za primerljivo premoženje na Kitajskem. Vendar dokazi za to niso bili predloženi. Glede na prednost, ki so jo bile te družbe deležne zaradi pridobitve premoženja po cenah, ki so bile znatno nižje od tržne vrednosti, merilo št. 3 iz uvodne izjave 21 ni izpolnjeno.

(27)

Družba Anhui BBCA Biochemical Co., Ltd. je prejela veliko vsoto denarja med OP (skoraj 10 % celotnega premoženja ali 15 % letnega prometa. Poleg tega za uporabo nekaterih nepremičnin najemnina ni bila zaračunana. Zaradi tega in glede na znatno višino prejete subvencije se šteje, da merili št. 1 in 3 iz uvodne izjave 21 nista izpolnjeni. Glede tega pripombe družbe niso bile tako utemeljene, da bi vplivale na spremembo ugotovitev.

(28)

Družba Shanxi Ruicheng je prejela zasebna posojila v vrednosti okoli 20 % premoženja. Za vsa ta posojila pogoji odplačila (doslej) še niso bili dogovorjeni, prav tako obresti niso bile pripisane ali plačane. Zato so bili stroški kredita družbe predmet precejšnjih izkrivljanj. Ker družba ni mogla predložiti pogodb za ta posojila, ni mogoče izključiti tega, da je v zvezi s temi posojili prišlo do vmešavanja države, kar pomeni, da ni izpolnjevala merila št. 1 iz uvodne izjave 21.

(29)

Na podlagi navedenega šest od osmih kitajskih družb ali skupin družb, ki so zahtevale TGO, niso mogle dokazati, da so izpolnile vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(30)

Zato je bilo ugotovljeno, da se TGO odobri dvema družbama (Laiwu Taihe in DSM Wuxi), medtem ko se TGO za preostalih šest družb/skupin družb zavrne. Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalnim odborom in ta ugotovitvam ni nasprotoval.

(31)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(32)

Vsi proizvajalci izvozniki, ki so zahtevali TGO, so zahtevali tudi IO, če jim TGO ne bi bil odobren.

(33)

Od šestih družb ali skupin družb, ki jim ni bilo mogoče odobriti TGO, so vse izpolnjevale merila iz člena 9(5) in se jim lahko odobri IO.

(34)

Normalno vrednost je bilo treba določiti za vse štiri vzorčene družbe in tudi za edino družbo, ki je predložila popoln zahtevek za individualno stopnjo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 9 („proučevane družbe“).

(35)

Kar zadeva določitev normalne vrednosti, je Komisija v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe za proizvajalce izvoznike, ki se jim lahko odobri TGO, najprej ugotovila, ali je bila njihova domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna, tj., ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost. Eni (DSM Wuxi) od petih proučevanih družb se lahko odobri TGO. Za to družbo, ki se ji lahko odobri TGO, je bilo ugotovljeno, da je njena domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna.

(36)

Komisija je nato proučila, ali se domača prodaja v reprezentativnih količinah vsake snovi zadevnega izdelka lahko šteje kot prodaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno z določitvijo deleža dobičkonosne domače prodaje neodvisnim kupcem edine vrste izvoženega izdelka.

(37)

Za DSM Wuxi je preiskava pokazala, da prodaja edine vrste izvoženega izdelka ni potekala v običajnem poteku trgovine. Ker za določitev normalne vrednosti ni bilo mogoče uporabiti domače prodaje, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V zvezi s tem je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe na podlagi proizvodnih stroškov zadevnega izdelka. Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe se proizvodnim stroškom prištejejo razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške („stroški PSA“) ter za dobiček.

(38)

Ker družba DSM Wuxi ni imela domače prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine, PSA stroškov in dobička ni bilo mogoče določiti v skladu z metodologijo iz uvodnega stavka člena 2(6) osnovne uredbe. Ker nobenemu vzorčenemu proizvajalcu izvozniku ni bil odobren TGO, ni bilo mogoče določiti PSA stroškov in dobička v skladu z metodologijo iz člena 2(6)(a) osnovne uredbe. Poleg tega zaradi dejstva, da DSM Wuxi prodaja skoraj izključno le citronsko kislino, ni bilo mogoče določiti PSA stroškov in dobička v skladu z metodologijo iz člena 2(6)(b) osnovne uredbe. Zato je bilo odločeno, da se PSA stroški in dobiček določijo v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. V zvezi s tem so bili uporabljeni zneski za PSA stroške in dobiček za domačo prodajo podobnega izdelka, določeni za sodelujočo družbo v primerljivi državi.

(39)

Kjer je bilo primerno, so bili preverjeni proizvodni stroški in PSA stroški uporabljeni pri konstruiranju normalne vrednosti.

(40)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(41)

V obvestilu o začetku je Komisija izrazila svoj namen, da kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK predvideva uporabo Združenih držav Amerike. Zainteresirane stranke so bile pozvane k predložitvi pripomb v zvezi s tem. Dve zainteresirani stranki sta temu predlogu nasprotovali. RZBC Co. je predlagal Tajsko kot primerljivo državo.

(42)

V zvezi s Tajsko razpoložljive informacije kažejo, da celotna proizvodnja dveh tajskih proizvajalcev obsega le okoli 10 000 ton, od tega se 5 000 ton izvozi (predvsem na Japonsko). Če to domačo prodajo (v povprečju 2 500 ton na družbo) primerjamo s kitajskim izvozom v Skupnost (več kot 50 000 ton pri največjem izvozniku), ni verjetno, da ima kateri koli tajski proizvajalec reprezentativno domačo prodajo. Poleg tega RZBC navaja, da je stroškovna struktura tajskih družb verjetno bolj primerljiva s stanjem v LRK. Glavni argument za to primerljivost je dejstvo, da sta Tajska in LRK azijski državi. Treba je navesti, da stroški dela običajno obsegajo 5 do 10 % prometa, zato zagotovo niso glavni element v stroškovni strukturi katerega koli proizvajalca citronske kisline.

(43)

Poleg tega je treba omeniti, da so tajske družbe bistveno manjše od družb v glavnih državah proizvajalkah (na Kitajskem, v EU, ZDA, Kanadi in Braziliji). Glavni kitajski proizvajalci so okoli 10- do 20-krat večji od tajskih proizvajalcev, velikost kanadskega proizvajalca in glavnih kitajskih proizvajalcev pa je primerljiva.

(44)

ZDA so bile prvotno izbrane kot primerljiva država, dve ameriški družbi pa sta na začetku potrdili sodelovanje. Sodelovanje sta nato odklonili. Za sodelovanje pri preiskavi so bili nato zaprošeni edini proizvajalec v Kanadi in dva proizvajalca v Braziliji. V preiskavi je nato sodeloval le edini kanadski proizvajalec. Posledično so bile kot osnova za določitev normalne vrednosti za primerljive vrste izdelka proizvajalcev izvoznikov, ki jim ni bil odobren TGO, uporabljene cene citronske kisline na kanadskem trgu, ki se prodaja v običajnem poteku trgovine.

(45)

Proizvajalci izvozniki so izdelke v Skupnost izvažali neposredno neodvisnim kupcem ali prek povezanih ali nepovezanih trgovinskih družb s sedežem v Skupnosti in zunaj nje. Vsem družbam ali skupinam družb bi se lahko odobril TGO ali IO.

(46)

Kadar so se izdelki v Skupnost izvažali neposredno neodvisnim kupcem v Skupnosti ali prek nepovezanih trgovinskih družb, so bile izvozne cene določene na podlagi dejansko plačanih cen ali cen, ki se plačujejo za zadevne izdelke, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(47)

Kadar so se izdelki v Skupnost izvažali prek povezanih trgovinskih družb s sedežem v Skupnosti, so bile izvozne cene določene na podlagi cen teh povezanih trgovcev pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(48)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene izdelka franko tovarna in na isti ravni trgovine. Za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen.

(49)

Na podlagi tega so bili izvedeni popravki za prevozne, zavarovalne in manipulativne stroške, stroške natovarjanja in s tem povezane stroške, stroške pakiranja in kreditov, kadar je bilo to ustrezno in upravičeno.

(50)

Za prodajo prek povezanih uvoznikov v Skupnosti je bila uporabljena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, če so te družbe opravljale svojo dejavnost podobno kot neodvisni uvoznik. Ta prilagoditev je temeljila na PSA stroških uvoznikov in podatkih o dobičku od nepovezanih uvoznikov v Skupnosti.

(51)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe so bile za vzorčene proizvajalce izvoznike stopnje dampinga določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno. Ker ta skupina družb zajema dva proizvajalca izvoznika, je bila za RZBC stopnja dampinga določena kot povprečje stopenj dampinga obeh družb.

(52)

Za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec in jim ni bila odobrena individualna obravnava, je bila stopnja dampinga izračunana kot tehtano povprečje stopenj, določenih za vse družbe v vzorcu.

(53)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja (96 %), navedeno v uvodni izjavi 19, se je stopnja dampinga za vso državo določila na najvišji ravni, ki je bila ugotovljena za sodelujočo družbo.

(54)

Na podlagi tega znašajo začasne stopnje dampinga, izražene v odstotku cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve:

(55)

V Skupnosti podobni izdelek izdelujeta dve družbi: Jungbunzlauer, Avstrija, in S.A. Citrique Belge v Belgiji (del skupine DSM, s sedežem v Švici). Pritožnik Jungbunzlauer predstavlja večji delež celotne znane proizvodnje Skupnosti podobnega izdelka, tj. v tem primeru več kot 25 %. Oba proizvajalca sta v preiskavi v celoti sodelovala, drug evropski proizvajalec pa je v preiskavi zavzel nevtralni položaj.

(56)

S.A. Citrique Belge N.V. je v OP iz LRK uvozil nekaj izdelka. Vendar je bil obseg uvoza neznaten (med 1 in 6 % proizvodnje v OP – ta razpon je naveden zaradi zaupnosti), zato se ni zdelo ustrezno, da bi tega proizvajalca izključili iz opredelitve industrije Skupnosti.

(57)

Ker sta dva sodelujoča proizvajalca iz uvodne izjave 11 pomenila 100 % celotne proizvodnje Skupnosti med OP, se šteje, da predstavljata industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe in bosta v nadaljnjem besedilu imenovana „industrija Skupnosti“.

(58)

Glede na to, da industrijo Skupnosti sestavljata le dva proizvajalca, so podatki za industrijo Skupnosti izraženi v obliki indeksa in/ali v razponu, da se ohrani zaupnost, v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(59)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, in podatkov o obsegu uvoza na trg Skupnosti, ki jih je pridobil Eurostat.

(60)

Med 2004 in OP se je trg Skupnosti za zadevni izdelek in podobni izdelek močno povečal, in sicer za 15 %, kar je posledica uporabe citronske kisline.

(61)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK v Skupnost se je znatno povečal med obravnavanim obdobjem. Uvoz v EU se je od leta 2004 povečal za 37 %.

(62)

Tržni delež uvoza iz LRK se je v celotnem zadevnem obdobju enakomerno povečal za sedem odstotnih točk. Podrobneje, med 2004 in 2005 se je povečal za dve odstotni točki, med 2005 in 2006 za nadaljnji dve odstotni točki, med OP pa za tri odstotne točke. Med OP je tržni delež kitajskega uvoza znašal 46 %.

(63)

Med 2004 in 2005 se je povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK zvišala za 3 % in nato med 2005 in 2006 sunkovito padla za devet odstotnih točk. Med OP je cena ostala na ravni iz leta 2006. Na splošno so se cene uvoza iz zadevnih držav znižale za 6 % med obravnavanim obdobjem.

(64)

Pri določanju nelojalnega nižanja cen so bili analizirani podatki o cenah, ki se nanašajo na OP. Prodajne cene industrije Skupnosti, ki so pomembne pri preiskavi, so neto cene po odbitju popustov in znižanj. Kjer je bilo potrebno, so bile te cene usklajene na raven franko tovarna, se pravi brez stroškov prevoza znotraj Skupnosti. Uvozne cene LRK so bile tudi neto cene po odbitju popustov in znižanj in so bile prilagojene, kjer je bilo to potrebno, na ceno CIF meja Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za carine (6,5 %) in stroške, nastale po uvozu. Stroški, nastali po uvozu, so zajemali tudi prilagoditev za stroške posebne obravnave, nastale na strani uvoznikov v Skupnosti za razčlenitev nekaterih obsegov zadevnega izdelka pred nadaljnjo prodajo. Prodajne cene industrije Skupnosti in uvozne cene LRK so bile primerjane na isti ravni trgovanja, in sicer na ravni neodvisnih kupcev na trgu Skupnosti. Med OP je bila tako izračunana tehtana povprečna stopnja nelojalno znižanih cen za LRK, izražena v odstotku prodajne cene industrije Skupnosti, 17,42 %.

(65)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vplivov dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti zajela oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so imeli vpliv na stanje industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem. Glede na to, da se analiza nanaša samo na dve družbi, je zaradi zaupnosti podatkov večina kazalcev izraženih v obliki indeksov ali pa so navedeni razponi.

(66)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 5 %, za 3 % pa se je povečala tudi proizvodna zmogljivost, da bi se povečana potrošnja izkoristila. Med obravnavanim obdobjem se je izkoriščenost zmogljivosti povečala za 2 %.

(67)

Glede na to, da industrijo Skupnosti sestavljata le dva proizvajalca, in da ima trg Skupnosti za citronsko kislino le tri dobavitelje (industrija Skupnosti, LRK, Izrael), so podatki v zvezi s tržnim deležem industrije Skupnosti izraženi v obliki indeksa, da se ohrani zaupnost podatkov, ki jih je industrija Skupnosti predložila v zaupnosti, v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(68)

Spodnja preglednica prikazuje storilnost industrije Skupnosti v zvezi s prodajo neodvisnim kupcem v Skupnosti. Obseg prodaje industrije Skupnosti neodvisnim kupcem v Skupnosti se je med 2004 in OP povečal za 5 %. To je treba upoštevati v okviru 15-odstotnega povečanja potrošnje v Skupnosti. Na podlagi tega se je tržni delež industrije Skupnosti med 2004 in OP enakomerno zmanjševal, skupno pa je bil v OP za pet odstotnih točk nižji.

(69)

Prodajne cene na enoto so se razvijale, kot sledi:

Preglednica prikazuje, da se je cena med obravnavanim obdobjem zvišala za 3 %. Upošteva se, da so glavne surovine za proizvodnjo citronske kisline sladkor/melasa ali glukoza (pridobljena iz žit). Poleg tega je velik strošek v proizvodnji citronske kisline tudi energija. Skupno znesek stroška energije pri proizvodnji citronske kisline tako znaša 16 % in je zato, v običajnih okoliščinah, mogoče pričakovati, da imajo velike spremembe v cenah nafte in plina neposreden vpliv na prodajno ceno citronske kisline.

(70)

Ugotovljeno je bilo, da so se cene glavnih surovin (sladkorja/melase, glukoze in energije) na svetovnih trgih med obravnavanim obdobjem znatno zvišale, kar je privedlo do precej višjih proizvodnih stroškov. To povišanje v prodajnih cenah industrije Skupnosti ni bilo odraženo, saj so se te cene v enakem obdobju zvišale le za 3 %. Zato je industrija Skupnosti, da ne bi izgubila kupcev, nanje prenesla le manjši del višjih stroškov.

(71)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog ob koncu vsakega obdobja. Raven zalog se je znižala za 28 %, da bi zadostili povečanemu povpraševanju na trgu.

(72)

Letne naložbe industrije Skupnosti v proizvodnjo podobnega izdelka so se v obravnavanem obdobju zelo zmanjšale in so bile v OP omejene le na vzdrževalna dela.

(73)

Zaradi zelo visokih in izrednih stroškov prestrukturiranja enega od proizvajalcev Skupnosti se ni zdelo razumno določiti dobičkonosnost na podlagi čistega dobička pred obdavčitvijo. Zato je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti določena z izraženim dobičkom iz poslovanja pri prodaji podobnega izdelka neodvisnim kupcev v odstotku prometa iz te prodaje.

(74)

V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Skupnosti znatno zmanjšala. Donosnost vseh naložb je bila izračunana z izraženim dobičkom iz poslovanja s podobnim izdelkom v odstotku neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, dodeljenih podobnemu izdelku. Ta kazalec se je razvil v skladu z dobičkonosnostjo, ki se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala. V zvezi z denarnim tokom je bil ugotovljen podoben negativni trend, ki se je pokazal v občutno splošnem poslabšanju finančnega stanja industrije Skupnosti v OP.

(75)

Število zaposlenih industrije Skupnosti v zvezi s podobnim izdelkom se je med 2004 in OP zmanjšalo za 9 %. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se zmanjšali za 11 %.

(76)

Prizadevanja za prestrukturiranje, namenjena zmanjšanju proizvodnih stroškov, racionalizacija in zmanjšanje števila zaposlenih so povzročili povečan izkoristek delovne sile (15-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju). Zato je mogoče skleniti, da je v obravnavanem obdobju industrija Skupnosti izjemno napredovala na področju stroškovne učinkovitosti.

(77)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti se glede na obseg in ceno uvoza iz zadevne države ne more šteti kot zanemarljiv.

(78)

Zaradi pomanjkanja kakršnih koli informacij o obstoju dampinga pred oceno položaja v sedanjem postopku se ta dejavnik šteje za nepomembnega.

(79)

Med obravnavanim obdobjem je več kazalcev škode pokazalo očiten pozitivni razvoj: industrija Skupnosti je, v prizadevanju po izboljšanju učinkovitosti, uspela povečati prodajo in obseg proizvodnje, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost proizvodnje in produktivnost, ob hkratnem zmanjšanju zalog in letnih stroškov dela.

(80)

Vendar pa se je njen tržni delež zaradi povečane potrošnje zmanjšal za 9 % v obravnavanem obdobju. Poleg tega so se njeni finančni kazalci razvijali negativno, dobičkonosnost se je nenehno zmanjševala. Donosnost naložb in denarni tok sta se prav tako razvijala negativno. Razlog za ta razvoj je, da se je znaten dvig cen surovin le delno odražal v prodajni ceni podobnega izdelka. Majhen dvig prodajne cene ni zadostoval za to, da bi industrija Skupnosti obdržala stopnjo dobička.

(81)

Glede na prej navedeno se začasno sklepa, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(82)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz povzročil škodo industriji Skupnosti do stopnje, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili preverjeni tudi znani dejavniki, ki bi hkrati lahko povzročali škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(83)

Občutno povečanje obsega dampinškega uvoza za 37 % med letom 2004 in v OP ter temu ustreznega deleža na trgu Skupnosti, tj. za sedem odstotnih točk, in ugotovljeno znatno nelojalno nižanje cene (med 15 % in 21 % med OP) je sovpadlo s poslabšanjem gospodarskega stanja industrije Skupnosti, medtem ko se je povprečna cena vseh proizvajalcev izvoznikov v LRK zmanjšala za 6 %.

(84)

Zato je to nepošteno oblikovanje cen dampinškega uvoza iz LRK je preprečilo dvig cen na trgu Skupnosti, industrija Skupnosti pa je zaradi dampinškega uvoza izgubila tudi tržni delež. Da ne bi izgubila še več tržnega deleža, industrija Skupnosti zvišanih cen surovin ni mogla prenesti na kupce v obsegu, ki bi še zagotavljal ohranitev dobičkonosnosti.

(85)

Zaradi jasno ugotovljenega časovnega sovpadanja na eni strani navala dampinškega uvoza po ceni, ki je znatno nelojalno znižala cene industrije Skupnosti, in na drugi strani zmanjšanja dobičkonosnosti industrije Skupnosti in pa poslabšanja drugih njenih finančnih kazalcev, se začasno sklene, da je bil dampinški uvoz odločilen za škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(86)

Izrael je po navedbah Eurostata glavna tretja država, iz katere se uvaža citronska kislina. Vendar pa je tržni delež uvoza iz Izraela omejen in je v obravnavanem obdobju padel, in sicer s 5 % v letu 2004 na zgolj 3 % v OP. Poleg tega so bile povprečne cene uvoza iz Izraela enake ali so celo presegale cene Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(87)

Poleg uvoza iz Izraela ni drugega pomembnega uvoza iz drugih držav. Na podlagi ugotovitev v zvezi s tem uvozom se lahko začasno sklene, da uvoz, ki ni bil uvoz iz LRK, ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(88)

Nekaj zainteresiranih strank je navedlo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povezana z zvišanjem cene sladkorja, ki se uporablja kot surovina pri proizvodnji podobnega izdelka, in sicer zaradi reforme režima za sladkor v EU in posledične odprave proizvodnega nadomestila, dodeljenega kemični industriji.

(89)

V zvezi s tem se navede, da eden od proizvajalcev Skupnosti kot surovino uporablja predvsem melaso, ki pa nikoli ni bila predmet proizvodnega nadomestila, četudi formalno spada v skupno kmetijsko politiko za sladkor.

(90)

Preiskava je pokazala, da je bila industrija Skupnosti v zvezi z uporabo sladkorja kot surovine res upravičena do proizvodnega nadomestila po skupni tržni ureditvi Skupnosti za sladkor, in sicer z namenom ohraniti konkurenčnost na svetovnem trgu. Proizvodna nadomestila so ustrezala razliki med intervencijsko ceno sladkorja EU po odbitju cene sladkorja na svetovnem trgu in standardnem znesku, ki je ustrezal stroškom odpošiljanja za izvoz sladkorja Skupnosti. Tako je industrija Skupnosti zaloge sladkorja pridobivala po cenah na svetovnem trgu.

(91)

Od julija 2006 je bil ta sistem reformiran z zmanjšanjem zaščite za sektor sladkorja. Kot je določeno z Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (3), se po novem sistemu kemični industriji dovolijo prosta pogajanja o količinah in cenah industrijskega sladkorja s proizvajalci sladkorja in pridelovalci sladkorne pese, tj. v tem sektorju so bili opuščeni metodologija referenčne cene in kvote. Drugič, industrija Skupnosti lahko kupi določene količine industrijskega sladkorja na svetovnem trgu brez dajatev. Če ne bi bilo na voljo sladkorja po ceni, ki bi ustrezala svetovni ceni sladkorja, bi kemična industrija lahko zahtevala dodelitev proizvodnega nadomestila. Določba za ta proizvodna nadomestila, čeprav še obstaja, že od julija 2006 ni bila uporabljena. To lahko ocenjujemo kot močan pokazatelj dejstva, da so bile na voljo zadostne količine sladkorja po cenah na svetovnem trgu.

(92)

Poleg tega je analiza pokazala, da je, glede na delež surovine industrije Skupnosti, ki se uporablja za proizvodnjo podobnega izdelka, sladkor predstavljal od 6 do 21 % (razpon je naveden zaradi zaupnosti) stroškov proizvodnje od januarja do junija 2006, to stanje pa se je med OP spreminjalo v skladu z razvojem cen sladkorja na svetovnem trgu.

(93)

Preiskava je pokazala, da reforma trga sladkorja ni pomembno vplivala na razmere v zvezi s stroški industrije Skupnosti.

(94)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da reforma trga sladkorja ni prispevala k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(95)

Nekaj zainteresiranih strank je navedlo, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povezana z višanjem stroškov energije.

(96)

V zvezi s tem se navede, da je proizvodnja citronske kisline energetsko intenzivna, če skupni znesek stroška energije v proizvodnji znaša 16 % (glej uvodno izjavo 69). Strošek energije je v obravnavanem obdobju dejansko nekoliko zrasel, to pa se je odražalo v proizvodnih stroških.

(97)

V vsakem primeru ni povišanje stroška energije kot takšno negativno vplivalo na finančne razmere industrije Skupnosti, temveč nezmožnost prenosa teh povišanih stroškov energije na stranke v potrebnem obsegu, in sicer zaradi znižanja cen, ki je bilo posledica velikega obsega dampinškega uvoza.

(98)

Domnevalo se je tudi, da bi povišane cene energije posredno vplivale tudi na proizvodnjo citronske kisline, saj bi evropska industrija citronske kisline z industrijo biogoriv konkurirala za ogljikove hidrate, ki so ena izmed sestavin pri proizvodnji citronske kisline. Ker se potreba po energiji povečuje in s tem tudi potreba po biogorivih, bi lahko proizvajalci biogoriv za ogljikove hidrate plačali več (tj. za sladkor in ostanke melase, glukozo). To pa bi zvišalo stroške industrije Skupnosti za ogljikove hidrate. Vendar pa, kot je pokazala analiza stroška proizvodnje industrije Skupnosti (glej uvodni izjavi 69 in 92), ni prišlo do zvišanja stroška proizvodnje za sladkor ali melaso, kar ni bilo povezano s splošnim zvišanjem cen sladkorja na svetovnem trgu. Zato ni mogoče ugotoviti posrednega vpliva industrije biogoriv na proizvajalce citronske kisline. Ta trditev se torej zavrne.

(99)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da posledice zvišanja stroškov energije niso prispevale k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(100)

Nekaj zainteresiranih strank je navedlo, da so evropski proizvajalci sami krivi za izgubo tržnega deleža, in sicer zaradi omejevalnega sporazuma na trgu citronske kisline (1991–1995), pri katerem sta sodelovala pritožnik in drug evropski proizvajalec, tedaj pod drugim lastnikom. Te zainteresirane stranke trdijo, da je bila prodajna cena zaradi protikonkurenčnih praks umetno visoka, kar je kitajskim proizvajalcem omogočilo vstop na trg. Analiza statističnih podatkov kaže, da je do velikega porasta kitajskega uvoza citronske kisline prišlo med letoma 1998 in 1999 (64 %), še večji porast (137 %) pa se je zgodil med letoma 2002 in 2004, več let po zaključku omejevalnega sporazuma.

(101)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da posledice protikunkurenčnih praks, pri katerih je sodelovala industrija Skupnosti, niso prispevale k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(102)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je padec vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z eurom olajšal uvoz citronske kisline v Evropsko skupnost.

(103)

Med 2004 in koncem OP je dolar v primerjavi z eurom izgubil 6,01 % vrednosti. Tega nizkega padca vrednosti dolarja v primerjavi z eurom ne odražata niti razvoj cene industrije Skupnosti niti obseg uvoza iz zadevne države ali drugih tretjih držav.

(104)

Zato je treba padec vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z eurom obravnavati kot zanemarljivega in ga ni mogoče označiti kot pomemben razlog za izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti.

(105)

Poleg tega je treba opozoriti, da je treba v preiskavi proučiti, ali je dampinški uvoz (glede cen in obsega) industriji Skupnosti povzročil znatno škodo oziroma ali so jo povzročili drugi dejavniki. V zvezi s tem člen 3(6) osnovne uredbe glede cen navaja, da je treba dokazati, da je raven cene dampinškega uvoza povzročila škodo. Nanaša se torej le na razliko med ravnmi cene, ne vsebuje pa zahteve za analizo dejavnikov, ki vplivajo na raven teh cen.

(106)

Vendar pa bi bilo, kljub upoštevanju tečajnega nihanja med ameriškim dolarjem in eurom med letom 2004 in OP in tudi ob domnevi, da je bil ves izvoz v Skupnost plačan v ameriški valuti, nelojalno nižanje cen še vedno več kot 10-odstotno.

(107)

Posledično je bilo začasno sklenjeno, da povečana vrednost eura v primerjavi z ameriškim dolarjem ni bila tolikšna, da bi pretrgala vzročno zvezo med ugotovljeno škodo in zadevnim uvozom v Skupnost. Trditev je bila zato zavrnjena.

(108)

Zgoraj opisana analiza je pokazala, da obstaja stvarno povečanje obsega in tržnega deleža uvoza iz zadevne države zlasti med obravnavanim obdobjem, skupaj s hudim padcem prodajne cene uvoza in visoko ravnjo nelojalnega nižanja cen med OP. Večji tržni delež poceni uvoza je sovpadel s padcem tržnega deleža industrije Skupnosti ter padcem cen in manjšo dobičkonosnostjo.

(109)

Na drugi strani pa je preverjanje drugih dejavnikov, ki bi industriji Skupnosti lahko povzročili škodo, pokazalo, da noben dejavnik ne bi mogel imeti pomembnega negativnega vpliva.

(110)

Na podlagi navedene analize, ki je pravilno označila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti, od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(111)

Komisija je proučila, ali kljub sklepom o dampingu, škodi in vzroku škode obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da uvedba ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21 osnovne uredbe, je Komisija proučila morebitni vpliv ukrepov za vse zadevne stranke.

(112)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je industrija Skupnosti sestavljena iz dveh družb, ki imata proizvodne zmogljivosti v Avstriji in Belgiji in zaposlujeta med 500 in 600 oseb, ki so neposredno udeležene v proizvodnji, prodaji in upravljanju podobnega izdelka. Če se uvedejo ukrepi, se pričakuje, da se bo padanje cen na trgu Skupnosti ustavilo in da se bo prodajna cena industrije Skupnosti zvišala, posledično pa se bodo izboljšale finančne razmere industrije Skupnosti.

(113)

Če pa se protidampinški ukrepi ne uvedejo, pa obstaja verjetnost, da se bo negativni trend v razvoju finančnih kazalcev industrije Skupnosti in predvsem njeni dobičkonosnosti nadaljeval. Industrija Skupnosti bo še naprej izgubljala tržni delež, saj ni sposobna slediti umetno nizkim tržnim cenam, ki jih določa uvoz iz LRK. Rezultat tega bodo verjetno zmanjšana proizvodnja in naložbe, zaprtje določenih proizvodnih zmogljivosti in zmanjšanje števila delovnih mest v Skupnosti.

(114)

V zvezi s tem je treba omeniti, da so od leta 2003 v Skupnosti prenehali poslovati trije proizvajalci citronske kisline.

(115)

Če povzamemo, uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Skupnosti omogočila, da si ta opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(116)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, so štirje vzorčeni uvozniki poslali izpolnjene vprašalnike, predstavljali pa so okoli 36 % uvoza zadevnega izdelka v Skupnost med OP. Eden izmed vzorčenih uvoznikov ni predložil zahtevanih informacij. Zato poslan vprašalnik ni bil upoštevan. Ostali trije vprašalniki so bili preverjeni na mestu.

(117)

Skupni delež citronske kisline v skupnem prometu teh uvoznikov je bil zelo majhen. Povprečno bi lahko okoli 1 % dejavnosti teh uvoznikov povezali z uvozom citronske kisline iz LRK, kar pa se kljub temu šteje za pomembno za dopolnitev njihove proizvodne linije. Nekateri uvozniki preiskovani izdelek kupujejo ne le v LRK, temveč tudi pri drugih virih v Skupnosti in zunaj nje, vključno od industrije Skupnosti. Povprečna stopnja dobička vzorčenih uvoznikov pri trgovanju s citronsko kislino je okoli 4,4 %.

(118)

Uvozniki v Skupnosti niso naklonjeni uvedbi ukrepov. Sodelujoči uvozniki so navedli, da bi uvedba ukrepov resno škodila njihovemu poslovanju, saj zvišanja cen ne bi mogli prenesti na uporabnike. V zvezi s tem bo uvedba protidampinške dajatve na uvoz iz LRK zelo verjetno povzročila dvig tržnih cen. Po vsej verjetnosti učinek dajatev pri skupnem rezultatu pri uvoznikih ne bi bil velik, saj citronska kislina predstavlja le delček njihovega skupnega prometa. Znatno nelojalno nižanje cen, ki je po prilagoditve cene CIF meja Skupnosti za stroške, nastale po uvozu, še vedno prisotno, nakazuje, da je zvišanje cene še mogoče. Zato ni mogoče izključiti, da lahko uvozniki del dajatev prenesejo na svoje stranke v industriji hrane in pijač. Ob upoštevanju omejenega deleža prodaje tega izdelka v dejavnostih uvoznikov in ob upoštevanju stopnje dobička, ki izhaja iz vse prodaje in iz prodaje citronske kisline, se pričakuje, da začasno določena dajatev ne bo znatno vplivala na finančne razmere teh gospodarskih subjektov.

(119)

Nadalje je bilo navedeno, da bi lahko uvedba dajatev privedla do dvopolnih razmer na trgu Skupnosti, kar bi izključilo konkurenco iz tretjih držav. Nekaj zainteresiranih strank je izrazilo zaskrbljenost glede zmožnosti evropskih proizvajalcev v zvezi z izpolnjevanjem povpraševanja v Evropi. Preiskava je pokazala, da bi lahko industrija Skupnosti celo ob angažiranju vseh zmogljivosti med OP zadostila le 75 % povpraševanja v Evropi. V zvezi s tem je treba poudariti, da namen protidampinških dajatev ni ustaviti ves uvoz, temveč ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje. Skupaj z uvozom iz drugih tretjih držav, kot je Izrael, se začasno sklene, da bo to zagotovilo zadostne zaloge za zadostitev povpraševanja v Skupnosti. Vendar pa bo raven kitajskega uvoza podrobno proučena po uvedbi začasnih ukrepov z namenom analize stanja zalog na trgu EU.

(120)

Čeprav uvozniki/distributerji nasprotujejo uvedbi ukrepov, je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij skleniti, da morebitne koristi, ki jih lahko imajo od neuvedbe ukrepov, ne odtehtajo interesa, ki ga bo industrija Skupnosti imela od nevtralizacije učinka nepravičnih in škodljivih trgovinskih praks iz LRK.

(121)

Vprašalnik je izpolnilo deset uporabnikov. Noben vprašalnik ni bil popoln in jih zato ni bilo mogoče v celoti vključiti v analizo, čeprav je jasno, da se citronska kislina uporablja v veliko različnih aplikacijah, vendar le v manjših količinah. Zato učinek protidampinške dajatve ne bi bil velik za njihove celotne stroške proizvodnje. Le en sodelujoči uporabnik je navedel, da bi uvedba katerih koli ukrepov imela velik učinek na njegovo poslovanje, vendar te trditve ni podkrepil.

(122)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in glede na splošno nizko raven sodelovanja ni verjetno, da bi predlagani ukrepi pomembneje vplivali na stanje uporabnikov v Skupnosti.

(123)

Pričakuje se, da bodo učinki uvedbe ukrepov industriji Skupnosti dali možnost, da zopet pridobi izgubljeno prodajo in tržne deleže ter da izboljša svojo dobičkonosnost. Glede na neugodne finančne razmere industrije Skupnosti obstaja tveganje, da brez ukrepov industriji Skupnosti grozi zaprtje proizvodnih zmogljivosti in odpuščanje delovne sile. Na splošno bi uvedba ukrepov prinesla koristi tudi uporabnikom v Skupnosti, saj zaloga zadostnih količin citronske kisline ne bi bila ogrožena, skupno povišanje nakupne cene citronske kisline pa bi bilo zmerno. Ob upoštevanju zgoraj navedenega se začasno sklene, da v tem primeru ne obstajajo nujni razlogi za neuvedbo ukrepov na podlagi interesa Skupnosti.

(124)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti bi bilo treba sprejeti začasne ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda industriji Skupnosti, ki jo povzroča dampinški uvoz.

(125)

Stopnja začasnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi lahko bil dosežen v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo. V zvezi s tem je bil uporabljen ciljni dobiček v višini 9 %, in sicer na podlagi dobička, ki je bil dosežen pred velikim porastom kitajskega uvoza citronske kisline.

(126)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je treba uvesti začasno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve, ki je v vseh primerih ugotovljena stopnja škode.

(127)

Raven sodelovanja je bila zelo visoka, zato se je zdelo primerno, da se dajatev določi za preostale družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, na stopnji najvišje dajatve, ki se uvede za družbe, ki so sodelovale v preiskavi. Zato je bila preostala dajatev določena na stopnji 49,3 %.

(128)

Posledično so začasne protidampinške dajatve, kot sledi:

(129)

Zgornji protidampinški ukrepi se začasno določijo v obliki dajatev ad valorem. Ob upoštevanju dejstva, da proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti morda ne bo zadostovala za zadostitev potreb trga Skupnosti (glej uvodno izjavo 119), se bo raven uvoza iz LRK po uvedbi začasnih dajatev podrobneje proučila. Če se bodo ugotovile razlike v dobavi citronske kisline na trgu Skupnosti, se bo obravnavala uvedba drugih ukrepov.

(130)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in se lahko v zvezi z dokončno dajatvijo spremenijo.

(131)

Posamezne stopnje protidampinške dajatve iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj, ki je bil za te gospodarske družbe ugotovljen med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe in tako poimensko navedene pravne osebe. Ta stopnja dajatev ne velja za uvožene izdelke, ki so jih proizvedle družbe, ki v izvedbenem delu uredbe niso navedene s svojim imenom in naslovom, vključno z družbami, povezanimi s to poimensko navedeno družbo; za te uvožene izdelke velja stopnja dajatve na ravni države.

(132)

Zahtevke za uporabo individualne protidampinške stopnje dajatve družb (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novega proizvodnega in prodajnega subjekta) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane z, na primer, to spremembo imena ali to spremembo proizvodnega in prodajnega subjekta. Če je primerno se bo Uredba ustrezno spremenila z dopolnitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatve –