28.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/6

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 994/2007 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz fero-silicija („FeSi“), ki ga je trenutno mogoče uvrstiti pod oznake KN 7202 21 00, 7202 29 10 in 7202 29 90, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje. Komisija je nadaljevala iskanje in preverjanje vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(3)

Komisija je nadaljevala preiskavo v zvezi z vidiki interesa Skupnosti in izvedla analizo podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so ga po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov predložili nekateri uporabniki v Skupnosti.

(4)

V uvodni izjavi 166 začasne uredbe se je Komisija zavezala, da bo pred kakršno koli dokončno odločitvijo opravila nadaljnjo in podrobnejšo analizo vpliva začasnih ukrepov na položaj uporabnikov.

(5)

V ta namen je Komisija neposredno in prek združenj vzpostavila stik s približno 500 livarnami s sedežem v Skupnosti in jim poslala vprašalnike, saj ta kategorija predelovalne industrije pred uvedbo začasnih ukrepov ni pokazala nobenega posebnega zanimanja za trenutni postopek. Poleg tega so bili vsi proizvajalci jekla, ki sodelujejo v začasni fazi, naprošeni, da posredujejo dodatne informacije in tako Komisiji omogočijo analizo možnega vpliva začasnih ukrepov na njihovo dejavnost.

(6)

Izpolnjen vprašalnik so prejeli od zgolj sedmih livarn, dodatne informacije pa od osmih proizvajalcev jekla. Vseh sedem prvih podjetij in tri od slednjih so posredovali potrebne podatke za podrobno analizo vpliva začasnih ukrepov na njihovo ekonomsko stanje.

(7)

Glede na kompleksno strukturo, v kateri je v preiskovanem obdobju deloval kitajski proizvajalec izvoznik, ki mu je odobrena tržnogospodarska obravnava („TGO“), so bile zaprošene dodatne informacije z namenom oblikovanja dokončnih ugotovitev. Poleg tega so, kot je navedeno v uvodni izjavi 49 začasne uredbe, zaradi dejstva, da je kitajski proizvajalec izvoznik električno energijo nabavljal pri povezanem dobavitelju, dodatno preiskali tudi njegove stroške v zvezi s proizvodnjo FeSi.

(8)

Glede na navedeno so bili v prostorih naslednjih družb opravljeni trije dodatni preveritveni obiski:

(9)

Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(10)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se priporočila uvedba dokončnih protidampinških ukrepov na uvoz FeSi s poreklom iz LRK, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem lahko podajo svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(11)

Treba je spomniti, da je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Glede na gibanja, pomembna za oceno škode, je Komisija analizirala podatke, ki zajemajo obdobje od 1. januarja 2003 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(12)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 15 in 16 začasne uredbe, je več izvoznikov izjavilo, da je treba žlindro, ki vsebuje precej manj kot 45 % silicija, tj. FeSi nizke čistosti, izločiti iz okvira preiskave zaradi domnevnega pomanjkanja enakih osnovnih fizikalnih lastnosti in enakih osnovnih rab. Komisija se je zavezala, da bo zadevo dodatno razjasnila. Po začasnem razkritju je od več zainteresiranih strank prejela dodatne pripombe glede tega vprašanja.

(13)

V tej zvezi je treba najprej omeniti, da izdelek, na katerega se trenutna preiskava nanaša, zadeva FeSi, ki vsebuje najmanj 4 % železa ter več kot 8 % in manj kot 96 % silicija. Preiskava je razkrila tudi, da je žlindro z vsebnostjo silicija, nižjo od 45 %, mogoče uporabljati v jeklarski industriji v obliki briketov, kot to velja za FeSi z vsebnostjo silicija, višjo od 45 %. Torej lahko zaključimo, da ima žlindra enake osnovne fizikalne lastnosti kot druge vrste FeSi z višjo vsebnostjo silicija in je z njimi zamenljiva. Na podlagi navedenega se potrjujejo začasni sklepi iz uvodne izjave 16 začasne uredbe, naj se FeSi nizke čistosti šteje kot zadevni izdelek.

(14)

Neki nepovezani uvoznik je zahteval, naj se „atomizirani“ FeSi prah s 15-odstotno in s 45-odstotno vsebnostjo silicija izloči iz okvira izdelkov te preiskave. Toda izločitev „atomiziranega FeSi prahu“ iz te preiskave ni upravičena, še zlasti zato ne, ker FeSi s 15- in 45-odstotno vsebnostjo silicija spada v opredelitev zadevnega izdelka. Poleg tega po obravnavi ta uvoznik ni predložil nobenih dokazov, s katerimi bi podkrepil svoj zahtevek, in to kljub prošnji Komisije. Zato se zahtevek zavrne.

(15)

Ker v zvezi s podobnim izdelkom ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 17 začasne uredbe potrdi.

(16)

Po začasnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik ponovil svoje pripombe, opisane v uvodni izjavi 26 začasne uredbe, v zvezi s spremembo ocenjene življenjske dobe svojih sredstev. Vendar pa proizvajalec izvoznik ni predstavil nobenih novih argumentov, ki še niso bili predstavljeni v predhodnih fazah preiskave in s katerimi bi dokazal svojo trditev, da začasne ugotovitve v zvezi s stanjem TGO, kot so opisane v uvodni izjavi 23 začasne uredbe, niso bile pravilne.

(17)

Ker v zvezi s TGO ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 18 do 26 začasne uredbe.

(18)

Ker v zvezi z IO ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 27 do 31 začasne uredbe.

(19)

Po začasnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik trdil, da Norveška ni primerna primerljiva država zaradi visokih stroškov za električno energijo, ki domnevno niso reprezentativni za industrijo po svetu, in zaradi razlik v dostopu do surovin v primerjavi s kitajskimi proizvajalci. Proizvajalec izvoznik je poleg tega zatrjeval, da norveški proizvajalci prodajajo zlasti na izvozne trge, ker je večina njihove domače porabe zagotovljene, in da se norveški proizvajalci osredotočajo predvsem na FeSi posebnih kakovostnih razredov, medtem ko kitajski proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave proizvajajo le standardne kakovostne razrede. Na tej podlagi je proizvajalec izvoznik zahteval prilagoditve norveške normalne vrednosti.

(20)

Upoštevati je treba, da je sicer res, da norveški proizvajalci prodajo velike količine na izvozne trge, da pa glede na velikost notranjega trga in pogoje konkurence na njem, kot je omenjeno v uvodni izjavi 35 začasne uredbe, Norveška velja za primerno primerljivo državo.

(21)

Kar zadeva ostale trditve družbe, je bilo ugotovljeno, da je delež električne energije v stroških proizvodnje pri kitajskih proizvajalcih znatno višji kot pri norveških družbah. Poleg tega kitajski izvoznik ni predložil nobenih dokazov, da je cena električne energije na Norveškem višja ali da domnevne težave z dostopom do surovin vplivajo na normalno vrednost na Norveškem. Zadevni zahtevki so bili zato zavrnjeni.

(22)

Vendar pa je bilo ugotovljeno, da so – kolikor zadeva čistost – vrste FeSi, ki jih prodajajo norveški proizvajalci na Norveškem, drugačne od tistih, ki se izvažajo iz LRK v Skupnost. Zato je prevladalo mnenje, da je potrebna prilagoditev, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 25.

(23)

Ker v zvezi s primerljivo državo ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 32 do 36 začasne uredbe potrdijo.

(24)

Ker v zvezi z metodologijo, uporabljeno za določitev normalne vrednosti, ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave 37 do 47 začasne uredbe potrdijo.

(25)

En kitajski proizvajalec izvoznik, ki ni pridobil TGO, je trdil, da je normalna vrednost napačno izračunana, ker ne odraža razlik med različnimi vrstami zadevnega izdelka, ki se prodaja na Norveškem, in podobnim izdelkom, ki se izvaža iz LRK. Po preučitvi te trditve je prevladalo mnenje, da je primerno ponovno izračunati normalno vrednost in pri tem upoštevati razlike v fizikalnih lastnostih med vrstami izdelkov, ki se prodajajo na norveškem notranjem trgu, in tistimi, ki se izvažajo iz LRK v Skupnost. Normalna vrednost je bila izračunana na podlagi vrste izdelka s prilagoditvami za nečistoto titana in vsebnosti FeSi v primeru vrst izdelkov, ki jih ni mogoče neposredno povezati.

(26)

Tisti kitajski proizvajalec izvoznik, ki mu je bila odobrena TGO, je del zelo velike kitajske skupine, ki jo sestavlja skoraj sto povezanih družb, ki delujejo v različnih industrijskih sektorjih. Zaradi kompleksne strukture skupine in postopkov konsolidacije, ki je zadevala družbe, vključene v proizvodnjo in prodajo FeSi, so bili nadalje zahtevani in pregledani ažurirani podatki v zvezi s skupino. Poleg tega je bila v uvodni izjavi 49 začasne uredbe predvidena dodatna preiskava stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo električne energije.

(27)

Dodatna preiskava je pokazala, da je bilo nakupno ceno proizvajalca izvoznika za električno energijo pri povezanem dobavitelju treba zavrniti, ker ni upoštevala povračila vseh stroškov, nastalih pri proizvodnji električne energije. Nadalje, prodajni, splošni in administrativni stroški („PSA“) proizvajalca izvoznika so bili prilagojeni tako, da upoštevajo končni znesek finančnih stroškov, povezanih s proizvodnjo zadevnega izdelka. Pravzaprav je preiskava pokazala, da so nekaj teh stroškov krile povezane stranke in da zato niso bili upoštevani v izračunu začasne normalne vrednosti.

(28)

Potem ko so bile izvedene zgornje prilagoditve stroškov v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe, je bilo ugotovljeno, da so bile domače prodajne cene vseh vrst zadevnega izdelka, ki so bile prodane za izvoz v Skupnost, nedobičkonosne. Zaradi tega je bilo treba konstruirati normalno vrednost za družbo. Normalna vrednost je bila konstruirana na podlagi družbinih lastnih stroškov proizvodnje in zneskov za prilagojene PSA-stroške, kot je opisano zgoraj. Kar zadeva dobiček, je bila – v odsotnosti donosnih poslov družbe in ob nezmožnosti uporabe dobičkov za isto splošno kategorijo izdelkov drugega kitajskega proizvajalca izvoznika – za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe uporabljena stopnja dobička 5 %. Ta stopnja je skladna s tisto, ki se uporablja za konstruiranje normalne vrednosti za proizvajalca izvoznika v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, kot je navedeno v uvodni izjavi 45 začasne uredbe. Posredovanih ni bilo nobenih informacij, da bi tak znesek dobička presegal dobiček, ki ga običajno realizirajo drugi izvozniki ali proizvajalci s prodajo izdelkov iste splošne kategorije na kitajskem trgu.

(29)

Po uvedbi začasnih ukrepov je eden od egiptovskih proizvajalcev izvoznikov zahteval, da se pri določanju normalne vrednosti na osnovi konstruirane vrednosti uporabi nižja stopnja dobička, skladna s tisto, ki se uporablja za proizvajalca izvoznika v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

(30)

Upoštevati je treba, da so bile konstruirane normalne vrednosti določene skladno z metodologijo iz uvodnih izjav 43 do 45 začasne uredbe. Uporabljena stopnja dobička odraža razmere na trgu v Egiptu in je bila uporabljena v skladu z zahtevami iz uvodnega stavka člena 2(6) osnovne uredbe. Zato je bila uporabljena stopnja, osnovana na lastni dejanski dobičkonosni domači prodaji podobnega izdelka s strani proizvajalca izvoznika, v običajnem poteku trgovine, v obdobju preiskave. Osnovna uredba ne predvideva nadomestitve te stopnje dobička z drugačno stopnjo, kot to predlaga zadevna družba. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti.

(31)

Ker v zvezi z določitvijo normalne vrednosti za Kazahstan ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 51 začasne uredbe potrdi.

(32)

Ker v zvezi z določitvijo normalne vrednosti za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 52 začasne uredbe potrdi.

(33)

Po začasnem razkritju je en ruski proizvajalec izvoznik trdil, da menjalni tečaji, ki se uporabljajo pri izračunu normalne vrednosti, ne ustrezajo dejanskemu časovnemu okviru prodaje. Po preveritvi je bilo ugotovljeno, da je trditev utemeljena, in izračun je bil ustrezno spremenjen.

(34)

Po začasnem razkritju je en ruski proizvajalec izvoznik izpodbijal prilagoditev svojih stroškov energije in utemeljeval, da cene energije, ki so jih določili ruski pristojni organi, niso obvezne, temveč okvirne. To so dokazovali s trditvijo družbe, da plačuje ceno, višjo od priporočene, in da je njen dobavitelj električne energije dobičkonosen. Poleg tega je družba trdila, da je dobavitelj električne energije eden redkih neodvisnih dobaviteljev električne energije v Rusiji, ki ni del Združenega elektroenergetskega sistema Rusije, zaradi česar ta dobavitelj tudi ni vključen v kakršne koli prakse navzkrižnega subvencioniranja, izpostavljene v poročilu OECD, ki je omenjen v začasni uredbi.

(35)

Glede na utemeljene argumente, ki jih je predložila družba v zvezi z električno energijo, prevladuje mnenje, da se v dokončnem izračunu njene normalne vrednosti ne izvede prilagoditve stroškov energije.

(36)

Po začasnem razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik opozoril, da je pri izračunu njegove izvozne cene menjalni tečaj, uporabljen med RMB in evrom, tečaj na koncu obdobja preiskave, kar precenjuje vrednost menjalnega tečaja. Družba je predlagala, da se namesto tega uporabi povprečni menjalni tečaj obdobja preiskave. Po preučitvi te trditve je bilo sklenjeno, da se v dokončnem izračunu uporabi povprečni menjalni tečaj meseca, v katerem so bile izvedene dejanske prodajne transakcije.

(37)

Ker v zvezi s kitajskimi izvoznimi cenami ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodni izjavi 55 in 56 začasne uredbe potrdita.

(38)

Po uvedbi začasnih ukrepov je eden od egiptovskih proizvajalcev izvoznikov zatrjeval, da je v menjalnih tečajih, ki se uporabljajo za izvozne transakcije pri izvozu v Skupnost, pa tudi pri določitvi tehtane povprečne neto vrednosti izvoza za nekatere vrste zadevnega izdelka nekaj napak. Ugotovljeno je bilo, da so te trditve utemeljene, in izvozne cene so bile ustrezno popravljene.

(39)

Ker v zvezi s kazahstanskimi izvoznimi cenami ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 58 začasne uredbe potrdi.

(40)

Ker v zvezi z izvoznimi cenami za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ni bilo nobenih pripomb, se uvodna izjava 59 začasne uredbe potrdi.

(41)

Po začasnem razkritju je en ruski proizvajalec izvoznik trdil, da je stopnja dobička njegovega povezanega uvoznika v ES, ki se uporablja pri konstruiranju izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, precenjena. Upošteva se, da je bil dobiček, ki se je uporabljal pri konstruiranju izvozne cene v začasni fazi, dobiček zadevnega povezanega uvoznika. Vendar pa bi, skladno z običajno prakso institucij, uporabljeni znesek dobička moral temeljiti na dobičku, ki ga dosežejo nepovezani uvozniki. V teh okoliščinah je bilo treba stopnjo dobička, ki se uporablja v začasni fazi, popraviti. Namen te spremembe je bil rahlo povečanje uporabljenega dobička, v nasprotju s trditvijo družbe, da je stopnja dobička precenjena.

(42)

Po začasnem razkritju je neki drugi ruski proizvajalec izvoznik zatrjeval, da je začasni izračun njegove izvozne cene napačen, saj so bili PSA in dobiček njegove povezane trgovske družbe s sedežem na Britanskih Deviških otokih in tudi prevozni stroški odbiti od cene za prvo prispelo neodvisno stranko na stopnji franko tovarna. Družba je trdila, da je ta trgovska družba pravzaprav prodajna služba proizvajalca. Obe družbi sta pod skupnim nadzorom in opravljata dopolnilne naloge, ki bi bile navadno v pristojnosti enotne upravljavske strukture. Poleg tega je bilo poudarjeno, da ta trgovska družba ne prodaja nobenega drugega izdelka. Na tej podlagi je družba zatrjevala, da so bili pri določanju cene franko tovarna opravljeni preveliki odbitki. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da je trgovska družba izdajala račune strankam v Skupnosti in plačila je prejemala od strank v Skupnosti. Ob tem je treba opozoriti, da je prodaja povezanega trgovca vsebovala pribitek. Poleg tega so finančna poročila trgovca pokazala, da je slednji kril prodajne, splošne in administrativne stroške. Družba ni dokazala, da ti stroški niso nastali s prodajo, med drugim, zadevnega izdelka v Skupnost. Na tej podlagi je bila trditev družbe zavrnjena. Podobno kot prilagoditev, omenjeno v predhodni uvodni izjavi, v zvezi s stopnjo dobička, uporabljeno pri konstruiranju izvozne cene za drugega ruskega proizvajalca izvoznika, je bilo treba popraviti tudi stopnjo dobička, uporabljeno v začasni fazi. Namen te spremembe je bil rahlo zmanjšanje uporabljenega dobička.

(43)

Po uvedbi začasnih ukrepov je eden od egiptovskih proizvajalcev izvoznikov utemeljeval, da bi moral dobiti nadomestilo za plačilo carin na uvožene surovine, ki se uporabljajo v proizvodnji zadevnega izdelka, prodanega na notranjem trgu.

(44)

V odgovor na to je treba spomniti, da se v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe opravi prilagoditev za znesek, ustrezen morebitnim uvoznim dajatvam ali posrednim davkom, ki se krijejo s podobnim izdelkom in materiali, ki so v njem fizično vgrajeni, kadar so namenjeni za porabo v državi izvoznici in niso pobrani ali povrnjeni v zvezi z zadevnim izdelkom, izvoženim v ES.

(45)

Zahtevek za nadomestilo za uvozne dajatve za eno surovino, uporabljano za proizvodnjo zadevnega izdelka, ki se prodaja na notranjem trgu, je bil sprejet, saj je bilo dokazano, da so bile za surovino, uvoženo in fizično vgrajeno v zadevni izdelek, prodan v Egiptu, plačane ustrezne carine. Zahtevek za nadomestilo v zvezi z dvema drugima uvoženima surovinama pa je bilo treba zavrniti, saj je preiskava razkrila, da so bili v obdobju preiskave vsi tovrstni uvozi uporabljeni za izvoz zadevnega izdelka. Družba ni dokazala, da je v obdobju preiskave plačala uvozne dajatve, ki kasneje niso bile povrnjene in posledično krite s podobnim izdelkom, ko je bil prodan na notranjem trgu.

(46)

Eden od egiptovskih proizvajalcev izvoznikov je vložil zahtevek za prilagoditev stopnje trgovine na podlagi domnevne razlike med prodajo na notranjem trgu in na izvoznem trgu. Družba je trdila, da je bila celotna prodaja na notranjem trgu prodaja končnim uporabnikom, medtem ko je bila prodaja Skupnosti prodaja distributerjem. Družba je posredovala podatke in zatrjevala, da bi bilo treba izvesti posebno prilagoditev v skladu s členom 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe.

(47)

V tej zvezi je treba omeniti, da je zahtevek za prilagoditev stopnje trgovine v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe mogoče upoštevati le, kadar se dokaže, da obstajajo dosledne in izrazite razlike v funkcijah in cenah za različne stopnje trgovine na notranjem trgu.

(48)

V tem primeru je bilo po začasnem razkritju potrjeno, da je bila celotna domača prodaja v Egiptu prodaja končnim uporabnikom. V skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe ni bilo mogoče izmeriti razlike v stopnji trgovine med domačo prodajo in izvozom zaradi odsotnosti ustreznih različnih stopenj trgovine na notranjem trgu v Egiptu.

(49)

Kar zadeva družbin izvoz v Skupnost, je po končani analizi pripomb družbe po začasnem razkritju potrjeno, da je bila celotna prodaja prodaja distributerjem. Skladno z določbami člena 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe je bilo preverjeno, ali so obstajali razlogi za izvedbo posebne prilagoditve stopnje trgovine, kot je trdila družba na podlagi lastnih podatkov.

(50)

Vendar je prevladalo mnenje, da podatki, ki jih je predložila družba, ne predstavljajo ustrezne osnove za izmero morebitne posebne prilagoditve. Glede na to, da člen 2(10)(d)(i) osnovne uredbe določa, da „znesek prilagoditve temelji na tržni vrednosti razlike,“ je prevladalo mnenje, da če je mogoče dokazati, da na trgu Skupnosti obstaja razlika v ceni za prodajo različnim vrstam strank, bi se to lahko štelo kot ustrezna osnova za izmero tržne vrednosti razlike tudi po členu 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe. V tej zvezi so preučili informacije, ki so jih prejeli od različnih zainteresiranih strank v Skupnosti, v zvezi z njihovo prodajo različnim vrstam strank. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo razlike v cenah na trgu Skupnosti, kadar industrija Skupnosti prodaja različnim vrstam strank (v tem primeru so preučili prodajne cene za končne uporabnike in distributerje). Prevladalo je mnenje, da je torej treba izvesti posebno prilagoditev normalne vrednosti egiptovskega izvoznika, ustrezno omenjeni razliki v cenah.

(51)

Po končnem razkritju dejstev in razmislekov, na podlagi katerih naj bi se priporočila uvedba dokončnih ukrepov, je en ruski izvajalec trdil, da je diskriminatorno, če se mu ne odobri zahtevana prilagoditev stopnje trgovine, saj je bila podobna prilagoditev odobrena enemu egiptovskemu izvozniku. V primeru zahtevka ruskega izvoznika je bilo ugotovljeno, da takšna prilagoditev ni utemeljena. Iz preverjenih podatkov, ki jih je predložila družba, je razvidno, da ni doslednih razlik v ceni pri prodajnih cenah FeSi zaradi različnih ravni trgovine na ruskem trgu. Zato v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe prilagoditev ni bila potrebna.

(52)

Z izjemo prilagoditve iz uvodne izjave 50 se potrdijo uvodne izjave 61 do 63 začasne uredbe.

(53)

Dodatna analiza po začasni fazi je pokazala, da je bila raven sodelovanja Rusije napačno ocenjena. Pravzaprav je bilo sodelovanje okrog 100 %, medtem ko je (napačna) ocena znašala 32 % (glej uvodno izjavo 76 začasne uredbe). Zato bi bilo treba preostalo stopnjo dampinga določiti na ravni družbe z najvišjo stopnjo dampinga (in ne po metodologiji, uporabljeni v začasni fazi, tj. tehtana povprečna stopnja dampinga najbolj reprezentativne vrste izdelka z najvišjo stopnjo dampinga).

(54)

Ker v zvezi s splošno metodologijo izračuna stopnje dampinga ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 64 do 68 (razen sprememba, opisana v uvodni izjavi 3.5.2) začasne uredbe.

(55)

Za družbe, ki jim je bila odobrena TGO ali IO, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(56)

Na tej podlagi so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, naslednje:

(57)

Podlaga za določitev stopnje dampinga na ravni države je bila določena v uvodni izjavi 71 začasne uredbe. Glede na spremembe kitajskih normalnih vrednosti in izvoznih cen, kakor je navedeno zgoraj, je bila prilagojena tudi stopnja na ravni države, ki jo je zdaj treba določiti pri 55,6 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(58)

Po uvedbi začasnih ukrepov se je ena od egiptovskih družb pritožila nad metodo izračuna protidampinške dajatve brez nadaljnjega pojasnjevanja. V odgovor na to je treba omeniti, da družba ni utemeljila svojih pripomb. Posledično je bilo treba zahtevek zavrniti.

(59)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, so:

(60)

Zaradi nesodelovanja je bila določena le stopnja dampinga na ravni države. Dokončna stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, je določena pri 37,1 %.

(61)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je edini znan proizvajalec FeSi v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Dokončni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, sta naslednji:

(62)

Oba sodelujoča ruska proizvajalca izvoznika sta edina znana proizvajalca FeSi v Rusiji. Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, so:

(63)

Nekatere zainteresirane stranke so zahtevale, naj se ocena škode ne opravi na skupni osnovi, temveč od družbe do družbe, ob upoštevanju domnevnih različnih trendov škode med različnimi proizvajalci Skupnosti.

(64)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe mora preiskava škode vključevati oceno pomembnih dejavnikov, ki zadevajo industrijo Skupnosti. Izraz „industrija Skupnosti“ je opredeljen v členu 4 osnovne uredbe kot proizvajalci Skupnosti podobnih izdelkov kot celota oziroma tisti proizvajalci, katerih skupna proizvodnja predstavlja večji delež celotne proizvodnje Skupnosti. Iz zgoraj navedenega je jasno, da je treba ugotovitev škode izvesti na ravni industrije Skupnosti, ki se proučuje kot celota, in ne v posamezni situaciji vsakega proizvajalca Skupnosti ločeno.

(65)

Na podlagi navedenega se zahtevki zavrnejo in uvodne izjave 78 do 80 začasne uredbe potrdijo.

(66)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da Komisija v svoji začasni uredbi ni podala bistvenih informacij za svojo analizo škode, kot so mesečna razčlenitev povpraševanja po FeSi, spreminjanje cen na trgu EU, vključno s spreminjanjem cen in stroškov v industriji Skupnosti.

(67)

Osnovna uredba ne zahteva, da proizvajalci Skupnosti ali druge zainteresirane stranke mesečno posredujejo podatke za obravnavano obdobje. Prevladuje mnenje, da bi to neupravičeno obremenilo vse zainteresirane stranke, obstaja pa tudi običajna praksa, da se podatke za preiskavo dampinga in škode zahteva letno. Poleg tega stranka ni predložila nobenih dokazov, ki bi potrjevali, da je v trenutnem primeru mesečna analiza nujna za oceno škode. Dejansko tabele v uvodnih izjavah 81, 85, 96 in 97 začasne uredbe primerno odražajo potrošnjo Skupnosti, cene na trgu Skupnosti, dobiček in s tem spreminjanje stroškov v industriji Skupnosti v obravnavanem obdobju. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(68)

Ena zainteresirana stranka je zahtevala, da se uvoz iz Rusije ne sešteva z uvozom iz LRK za namen ocene škode, saj ta uvoz domnevno ne deluje v podobnih pogojih konkurence na trgu Skupnosti. Konkretno je trdila, (i) da večina kitajskih proizvajalcev izvoznikov posluje v pogojih netržnega gospodarstva, (ii) da ruske družbe prodajajo preko povezanih družb, medtem ko kitajski proizvajalci izvozniki prodajajo neposredno neodvisnim strankam, (iii) da so stopnje dampinga in nelojalnega nižanja za kitajske družbe bistveno višje kot stopnje ruskih družb in (iv) da kitajski proizvajalci izvozniki vse bolj prodirajo na trg EU, pri čemer je bil tržni delež v prvih 6 mesecih leta 2006 za 50 % višji kot delež ruskih proizvajalcev izvoznikov.

(69)

Kar zadeva prvo trditev, dejstvo, da večina kitajskih proizvajalcev izvoznikov posluje v pogojih netržnega gospodarstva, ni eden od razlogov za dekumulacijo, predvideno v členu 3(4) osnovne uredbe. Dejstvo, ali je zadevni izdelek proizveden v pogojih tržnega gospodarstva na notranjem trgu ali ne, zato ni pomembno za odločanje o kumulaciji uvoza.

(70)

Glede druge trditve o domnevni razliki v prodajnih poteh se ugotovi, da četudi so ruski proizvajalci izvozniki uporabljali povezane trgovce, se podobni izdelki, uvoženi tako iz LRK kot Rusije, prodajajo isti vrsti končnih uporabnikov v Skupnosti, namreč uporabnikom in distributerjem.

(71)

V zvezi s tretjo trditvijo glede stopenj dampinga in nelojalnega nižanja se ugotovi, da so bile za obe državi stopnje dampinga določene nad pragom de minimis, kot to zahteva člen 3(4)(a) osnovne uredbe, in da je bilo v obeh državah ugotovljeno nelojalno nižanje.

(72)

Kar zadeva zadnjo trditev o obsegu uvoza, se ugotovi, da količine, uvožene iz Rusije (in LRK), niso bile zanemarljive, kot to zahteva člen 3(4)(a) osnovne uredbe, saj so v obdobju preiskave dosegle tržni delež 18 % oziroma 21 %.

(73)

Iz vseh teh razlogov dekumulacija uvoza iz Rusije ni upravičena in zahtevek se zavrne.

(74)

Neka druga zainteresirana stranka je zatrjevala, da Komisija ni analizirala pogojev konkurence med izdelki, uvoženimi iz zadevnih držav, in trdila, da bi bilo zato treba ločeno oceniti vplive dampinškega egiptovskega uvoza na stanje industrije Skupnosti.

(75)

Kot se predlaga v uvodnih izjavah 83 in 89 začasne uredbe, so bili pogoji konkurence med uvoženimi izdelki glede podobnosti izdelka in podobnosti obnašanja izvoznikov (tj. pomena ravni obsega uvoza, spreminjanja in ravni cene uvoza, njihovega nelojalnega nižanja cen v industriji Skupnosti ter podobnosti prodajnih poti) analizirani. Ugotovljeno je bilo, da so pogoji, ki upravičujejo kumulativno oceno uvoza iz zadevnih držav, izpolnjeni. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti, uvodno izjavo 84 osnovne uredbe pa potrditi.

(76)

En egiptovski proizvajalec izvoznik je prav tako trdil, da njegov omejen obseg izvoza v obdobju preiskave ni povzročil škode industriji Skupnosti in da bi zato njegov položaj bilo treba oceniti ločeno. V tej zvezi se ugotovi, da je treba, v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe, vpliv dampinškega uvoza na stanje industrije Skupnosti kumulativno oceniti, če, med drugim, obseg uvoza iz vsake države, ki je predmet preiskave, ni zanemarljiv. Ker je bilo ugotovljeno, da je uvoz iz Egipta v obdobju preiskave dosegel tržni delež 3,7 %, ta torej ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(77)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 82 do 89 začasne uredbe.

(78)

Ena zainteresirana stranka je zahtevala, da se stopnje nelojalnega nižanja, ki jih najdemo v začasni uredbi, znižajo za 3 % do 5 %, da bi tako odražale „lokalno pridobljeni“ FeSi, saj bi proizvajalec jekla v Skupnosti domnevno plačal dodatek za lokalno (v EU) pridobljen material, ki bi odražal zanesljivost, kakovost in časovni okvir dobave.

(79)

V uvodnih izjavah 38 ter 87 do 89 začasne uredbe je obrazložena podlaga za primerjavo cen, ki jih obračunava industrija Skupnosti, s tistimi, ki jih obračunavajo zadevni izvozniki. V primerjavi so bile upoštevane različne lastnosti zadevnega izdelka, kot je opredeljen v uvodni izjavi 13 začasne uredbe. Poleg tega, kar zadeva zanesljivost in časovni okvir dobave, preiskava ni razkrila, da prihaja do plačevanja kakršnega koli tovrstnega dodatka ali da je ta potencialna konkurenčna prednost vključena v ceno, ki jo industrija Skupnosti zaračunava proizvajalcem jekla. In končno, zainteresirana stranka ni predložila nobenih dokazov, s katerimi bi podkrepila svoj zahtevek, ki ga je bilo zato treba zavrniti.

(80)

Nekatere zainteresirane stranke so podvomile v metodologijo, ki se uporablja v uvodni izjavi 93 začasne uredbe za izračun proizvodne zmogljivosti industrije Skupnosti. Konkretno so predlagale uporabo podatka o zmogljivosti, ki bi upošteval zaprtja zaradi vzdrževanja in izpadov električne energije, namesto „teoretične nazivne zmogljivosti“, kot je uporabljena v začasni uredbi.

(81)

Preiskava je pokazala, da so bile vse ustavitve strojev industrije Skupnosti zaradi vzdrževanja ali izpadov električne energije v obravnavanem obdobju začasne narave in da do njih ni prihajalo redno. Velja omeniti, da četudi bi bilo treba izvesti prilagoditve proizvodne zmogljivosti, kot predlagajo te zainteresirane stranke, bi trendi v zvezi s proizvodno zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti ostali nespremenjeni. Enake bi ostale tudi sklepne ugotovitve o obstoju znatne škode, povzročene industriji Skupnosti. Zato je treba zahtevek za uporabo drugačne opredelitve proizvodne zmogljivosti zavrniti.

(82)

Na podlagi zgornjih dejstev in premislekov se potrdi sklepna ugotovitev iz uvodnih izjav 107 do 110 začasne uredbe, da je bila industriji Skupnosti povzročena znatna škoda.

(83)

Nekatere zainteresirane stranke so zahtevale, naj se ocena vzročne zveze med škodo, povzročeno industriji Skupnosti, in dampinškim uvozom ne opravi na skupni osnovi, temveč od družbe do družbe, ob upoštevanju domnevnih različnih vzročnih dejavnikov med različnimi proizvajalci Skupnosti.

(84)

Kot je omenjeno že v uvodni izjavi 64 v zvezi s škodo, v členu 3(5), 3(6) in 3(7) osnovne uredbe ni nobene pravne podlage, iz katere bi bilo mogoče sklepati, da naj bi se vzročna zveza ocenjevala na osnovi posameznih proizvajalcev Skupnosti, zajetih v opredelitev industrije Skupnosti. Slednja je opredeljena v členu 4 osnovne uredbe kot proizvajalci Skupnosti podobnih izdelkov kot celota oziroma tisti proizvajalci, katerih skupna proizvodnja predstavlja večji delež celotne proizvodnje Skupnosti.

(85)

Treba je spomniti, da sta se obseg dampinškega uvoza iz zadevnih držav in tržni delež v obravnavanem obdobju znatno povečala. Poleg tega je prišlo do očitnega časovnega sovpada med povečanjem dampinškega uvoza in poslabšanjem ekonomskega stanja industrije Skupnosti. Ta industrija ni mogla povišati prodajnih cen na raven, potrebno za pokritje njenih celotnih stroškov, saj je njene cene v obdobju preiskave nelojalno nižal dampinški uvoz.

(86)

Na tej podlagi se potrdijo ugotovitve in sklepi iz uvodnih izjav 112 do 114 začasne uredbe.

(87)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je FeSi blago, ki se prodaja na svetovnem trgu, ter da se tržne cene za FeSi oblikujejo glede na nihanje povpraševanja jeklarske industrije in ne temeljijo na stroških.

(88)

V tržnih gospodarstvih in v normalnih tržnih pogojih se cene praviloma oblikujejo glede na ravni povpraševanja in ponudbo določenega izdelka na trgu. Vendar pa lahko obstajajo tudi drugi dejavniki, kot je na primer poceni dampinški uvoz, ki pri ravni cen igra pomembno vlogo. V trenutnem primeru je preiskava pokazala, da na mehanizme oblikovanja cen FeSi resnično vpliva prisotnost velikih količin dampinškega uvoza. Čeprav je nedvomno res, da je svetovno povpraševanje po FeSi, zlasti s strani jeklarske industrije, vplivalo na oblikovanje cen v določenih delih obravnavanega obdobja, so razpoložljive informacije pokazale, da so bila tudi obdobja, v katerih so se pogodbene cene FeSi znižale kljub rastočemu povpraševanju.

(89)

Iste zainteresirane stranke so posredovale podatke, ki prikazujejo razvoj proizvodnje nerjavnega in surovega jekla v EU ter spreminjanje promptnih cen FeSi v EU od leta 2002 naprej. Iz teh podatkov so zainteresirane stranke sklepale, da so cene FeSi lahko odvisne samo od povpraševanja (zlasti s strani proizvajalcev jekla). Vendar je analiza teh podatkov potrdila sklepno ugotovitev iz uvodne izjave 88, namreč da so tudi na ravni Skupnosti cene FeSi v določenih obdobjih padale kljub rastočemu povpraševanju jeklarske industrije.

(90)

Zato je treba trditev, da je nizko raven cen FeSi narekovalo povpraševanje in ne dampinški uvoz, zavrniti.

(91)

Ena zainteresirana stranka je zatrjevala, da je treba škodo, povzročeno industriji Skupnosti, pripisati izključno domnevni nekonkurenčnosti proizvajalcev Skupnosti in ne dampinškemu uvozu. Konkretno se je ta zainteresirana stranka sklicevala na delovni dokument (3), v katerem se surovine in energija omenjajo kot najpomembnejši dejavniki konkurenčnosti za kovinsko industrijo EU.

(92)

Toda analiza omenjenega delovnega dokumenta je pokazala, da v besedilu ni nobene ugotovitve, ki bi se nanašala na morebitno nekonkurenčnost evropske industrije fero zlitin. Nasprotno, ta delovni dokument navaja, da se proizvajalci fero zlitin „soočajo z rastočim uvozom iz tretjih držav, kot so LRK, Rusija, Ukrajina, Brazilija in Kazahstan. To bi utegnilo ogroziti dolgoročno trajnost industrije fero zlitin v EU, če se hitro ne zagotovijo enotni pogoji delovanja s konkurenco iz tretjih držav (4)“. Na podlagi navedenega je bila trditev zavrnjena.

(93)

Ista zainteresirana stranka je nadalje trdila, da je bila večina proizvajalcev Skupnosti nedobičkonosnih, še preden je na trgu Skupnosti prišlo do kakršnega koli škodljivega dampinga. Šibkega ekonomskega stanja industrije Skupnosti torej ni povzročil dampinški uvoz, temveč ranljive strukture stroškov.

(94)

Kot je nedvoumno dokazano v uvodni izjavi 97 začasne uredbe, je bila industrija Skupnosti leta 2003 dobičkonosna, s stopnjo dobička pred obdavčitvijo 2,3 %, ki se je leta 2004 povečala na 2,7 %. Leta 2005 pa je prišlo do tendence bistvenega zmanjševanja dobičkonosnosti in izgube so dosegle –9,2 % prihodkov od prodaje. Največje izgube v višini –12,9 % so nastale v obdobju preiskave. V tej zvezi je treba spomniti, da se del leta 2005 prekriva z obdobjem preiskave. Zato je treba argument, da je bila industrija Skupnosti nedobičkonosna, še preden je prišlo do kakršnega koli škodljivega dampinga, zavrniti.

(95)

Kar zadeva uvoz iz drugih tretjih držav, se, ker ni bilo nobenih novih pripomb, potrdi sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 121 začasne uredbe, da ta uvoz ni bistveno prispeval k škodi, povzročeni industriji Skupnosti.

(96)

Različne zainteresirane stranke so ponovile trditve, ki so jih izrekle že pred uvedbo začasnih ukrepov, češ da so znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, domnevno povzročili drugi dejavniki, kot je dampinški uvoz. Te trditve so bile ustrezno obravnavane že v začasni uredbi. Konkretneje, trditve, ki se nanašajo na domnevno samopovzročeno znatno škodo, so bile obravnavane v uvodnih izjavah 134 do 136 začasne uredbe, trditve v zvezi z upadom povpraševanja po jeklu pa v uvodni izjavi 124 začasne uredbe. Čeprav ni bilo predloženih nobenih novih elementov v podporo teh trditev, so spodaj dodatno pojasnjene glavne ugotovitve in sklepi iz začasne uredbe.

(97)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da sta močno povečanje stroškov, zlasti surovin in električne energije, ki ga je utrpela industrija Skupnosti, in zmanjšanje proizvodne zmogljivosti enega proizvajalca Skupnosti povzročila znatno škodo, ugotovljeno v obdobju preiskave.

(98)

Kar zadeva domnevno zmanjšanje proizvodne zmogljivosti enega proizvajalca Skupnosti, je treba spomniti, da je bila izvedena prilagoditev zmogljivosti, kot je omenjena v uvodni izjavi 93 začasne uredbe, z namenom polnega upoštevanja tega stanja.

(99)

Kar zadeva zvišanja stroškov, je industrija Skupnosti zatrdila, da do zvišanj stroškov, ki jih je opaziti v industriji zlitin, običajno pride na globalni ravni, s čimer v enaki meri prizadenejo vso svetovno industrijo. Analiza spreminjanja cen pomembnejših stroškovnih postavk v obravnavanem obdobju kaže, da so se stroški zvišali (električna energija, kvarcit in pasta za elektrode). Vendar je preiskava pokazala, da četudi bi ta zvišanja delno nadomestili z zvišanji prodajnih cen, industrija Skupnosti zaradi poceni dampinškega uvoza ne more na svojo prodajno ceno prenesti celotnega učinka zvišanj stroškov. Uvodne izjave 131 do 140 začasne uredbe se zato potrdijo.

(100)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da ima neki določeni proizvajalec Skupnosti težave z dobaviteljem električne energije, kar je pripeljalo do manjših proizvodnih količin v letih 2005 in 2006. Trdile so, da to docela pojasnjuje zmanjšanje obsega proizvodnje in prodaje industrije Skupnosti ter izgubo dobičkonosnosti.

(101)

Kot je že omenjeno v uvodni izjavi 84, je treba vzrok za povzročeno škodo analizirati na ravni industrije Skupnosti kot celote. Vendar pa, zavoljo argumenta, četudi bi podatke, ki se nanašajo na tega proizvajalca, lahko izločili iz ocene škode, bi trendi, ki jih je opaziti za preostanek industrije Skupnosti, ostali skrajno negativni in bi še naprej odražali znatno škodo. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(102)

Glede na zgornjo analizo, ki je ustrezno razlikovala in ločila vplive vseh drugih znanih dejavnikov na stanje industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se potrdi, da ti drugi dejavniki kot taki ne spremenijo dejstva, da je treba ocenjeno znatno škodo pripisati dampinškemu uvozu.

(103)

Glede na navedeno se ugotovi, da je dampinški uvoz FeSi s poreklom iz LRK, Kazahstana, Egipta, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(104)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 137 do 140 začasne uredbe potrdijo.

(105)

Nekatere zainteresirane stranke so zatrjevale, da je od konca obdobja preiskave trg FeSi okreval in da so cene domnevno dosegle rekordne ravni. Industrija Skupnosti naj bi tako lahko nadaljevala s proizvodnjo in povečala dobičkonosnost, ne da bi bilo treba uvesti kakršne koli protidampinške ukrepe. Poleg tega so trdile, da bi imeli le proizvajalci izvozniki s sedežem v tretjih državah, ki jih ne zadevajo protidampinški ukrepi, korist od uvedbe ukrepov, in ne industrija Skupnosti.

(106)

V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe se za namen ugotovitve običajno ne upoštevajo informacije, ki se nanašajo na čas po obdobju preiskave. Kakor koli že, čeprav razpoložljive informacije kažejo, da so cene FeSi v mesecih po obdobju preiskave resnično sledile naraščajočemu trendu, so se v istem obdobju zvišale tudi cene za večje stroškovne vložke FeSi. Na tej podlagi ni mogoče zaključiti, da je industrija Skupnosti okrevala v obsegu, ko uvedba ukrepov ne bi bila upravičena. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(107)

Kar zadeva argument, da bi imeli dejansko le proizvajalci izvozniki s sedežem v tretjih državah, ki jih ne zadevajo protidampinški ukrepi, korist od uvedbe ukrepov, in ne industrija Skupnosti, je treba spomniti, da je cilj protidampinških ukrepov popraviti učinke dampinga, ki izkrivljajo trgovino, in obnoviti učinkovito konkurenco na trgu Skupnosti. Na eni strani torej uvozu iz zadevnih držav ne bo preprečen vstop na trg Skupnosti, na katerem bo prevladala učinkovita konkurenca v korist vseh subjektov. Podobno bo industrija Skupnosti žela sadove obnove učinkovite konkurence na trgu Skupnosti. Na tej podlagi prevladuje mnenje, da je argument neutemeljen in ga je zato treba zavrniti.

(108)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 143 do 149 začasne uredbe potrdijo.

(109)

Ker dobavitelji po razkritju začasnih ugotovitev niso dali nobenih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 150 do 152 začasne uredbe.

(110)

Ena zainteresirana stranka, ki uvaža FeSi iz LRK in ga dobavlja zlasti livarnam, je izjavila, da bo imela uvedba morebitnih protidampinških ukrepov hude negativne učinke na industrijo železnih odlitkov, kar bo privedlo do zaprtja podjetij v tej industriji in posledično do izgube delovnih mest na trgu Skupnosti.

(111)

Toda, kot je na kratko opisano v uvodni izjavi 115, je kljub zelo omejenemu sodelovanju livarn nadaljnja preiskava, opravljena po uvedbi začasnih ukrepov, pokazala, da ni verjetno, da bi uvedba ukrepov imela bistveno negativen učinek na livarne. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(112)

Ker glede tega ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav 153 do 158 začasne uredbe potrdijo.

(113)

Kot je na kratko opisano v uvodnih izjavah 3 do 5, je bil možni vpliv začasnih ukrepov na stanje predelovalnih industrij, zlasti livarn in proizvajalcev jekla, dodatno proučen. Čeprav je bilo zainteresiranim strankam poslanih več kot 500 vprašalnikov, je bilo njihovo sodelovanje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 5, zelo slabo.

(114)

Dodatna analiza se je osredotočila na obe glavni skupini uporabnikov, in sicer na proizvajalce jekla in livarne. Na podlagi prejetih dodatnih podatkov je bilo potrjeno, da FeSi v povprečju predstavlja približno 0,7 % proizvodnih stroškov proizvajalcev jekla. Pri livarnah je, kot je bilo ugotovljeno, ta delež višji (1,4 % proizvodnih stroškov).

(115)

Na tej podlagi in ob upoštevanju, da je povprečna stopnja dokončne dajatve 23,4 %, ni pričakovati, da bi bil vpliv ukrepov na jeklarsko in livarsko industrijo velik, saj bo na njune finančne rezultate vplival za največ 0,16 % oziroma 0,33 %. Na ta primer z najbolj črnim scenarijem je treba gledati v luči ugodnih učinkov, ki jih bo popravljanje izkrivljanja trgovine imelo na trg Skupnosti v celoti. Poleg tega, če se v tej analizi upošteva tudi dejstvo, da uvoz iz zadevnih držav predstavlja okrog 50 % potrošnje Skupnosti, potem bi bil vpliv ukrepov na finančne rezultate predelovalnih industrij resnično bistveno manjši.

(116)

Glede na navedeno se uvodna izjava 166 začasne uredbe potrdi.

(117)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da so se, zato ker protidampinški ukrepi, uvedeni v preteklosti, domnevno niso imeli pričakovanega popravljalnega učinka na industrijo Skupnosti, institucije odločile pustiti, da se protidampinški ukrepi iztečejo v letu 2001, glej uvodno izjavo 129 Odločbe Komisije 2001/230/ES z dne 21. februarja 2001 o zaključku protidampinškega postopka glede uvoza fero-silicija iz Brazilije, Ljudske republike Kitajske, Kazahstana, Rusije, Ukrajine in Venezuele (5).

(118)

Osnovna uredba, brez komentiranja pravilnosti zgornje trditve, zahteva, da se odločitve sprejemajo na podlagi informacij, zbranih in analiziranih med zadevno preiskavo in ne na podlagi prejšnjih preiskav. Zgornja predpostavka teh zainteresiranih strank zato v tem primeru ni relevantna in jo je treba zavrniti.

(119)

Glede na rezultate nadaljnje preiskave vidikov interesa Skupnosti v zvezi z zgoraj opisanim primerom se potrdijo ugotovitve in sklepi iz uvodnih izjav 141 do 168 začasne uredbe.

(120)

Več zainteresiranih strank je izpodbijalo začasno ugotovitev, da bi bila stopnja dobička 5 % tista stopnja dobička, ki bi jo industrija te vrste v sektorju lahko razumno dosegla v normalnih pogojih konkurence.

(121)

Ena zainteresirana stranka je zahtevala, naj se stopnja dobička za industrijo Skupnosti, ki se uporablja za določitev stopnje odprave škode, določi na ravni dobička, ki ga je industrija Skupnosti realizirala v letu 2003, tj. 2,3 %, in v nobenem primeru višje od ravni iz leta 2004, ki je bilo izjemno uspešno leto za sektor zlitin.

(122)

Določitev stopnje odprave škode mora temeljiti na oceni stopnje dobička, za katero lahko industrija Skupnosti upravičeno pričakuje, da jo bo dosegla brez dampinškega uvoza, s prodajo podobnega izdelka na trgu Skupnosti. Stopnja dobička, dosežena na začetku obdobja, obravnavanega v dani preiskavi, se lahko šteje kot dobiček, realiziran brez dampinškega uvoza. Vendar pa je treba spomniti tudi, da so med preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je privedla do prenehanja protidampinških ukrepov, glede uvoza FeSi s poreklom iz Brazilije, LRK, Kazahstana, Rusije, Ukrajine in Venezuele, dobički, ki jih je realizirala industrija Skupnosti brez dampinškega uvoza, dosegli ravni do 11,2 %, glej uvodno izjavo 105 Sklepa Komisije 2001/230/ES. Skladno s tem uporabljeni ciljni dobiček 5 %, uporabljen v tej preiskavi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 171 začasne uredbe, odraža precej konzervativen pristop. Na podlagi navedenega je bilo treba zahtevek zavrniti.

(123)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode, se uvodne izjave 169 do 171 začasne uredbe potrdijo.

(124)

Glede na navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročene z dampinškim uvozom, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(125)

Ob upoštevanju pripomb, ki so jih po začasnem razkritju prejele nekatere zainteresirane stranke, in sprememb, opisanih v tej uredbi, so bile nekatere stopnje spremenjene.

(126)

Stopnje dokončnih dajatev so dokončno določene takole:

(127)

Nekatere zainteresirane stranke so predlagale, da se uvede minimalna uvozna cena namesto dajatve ad valorem. Vendar pa se je zdela uvedba minimalne uvozne cene v tem primeru neustrezna. Ugotovljeno je bilo, da se FeSi uvaža v mnogih različnih oblikah z občutno drugačnimi ravnmi cen. Poleg tega imajo vsi sodelujoči izvozniki različne stopnje dajatve (nekatere na podlagi stopenj dampinga, nekatere na podlagi stopenj škode), kar pomeni mnogo različnih minimalnih uvoznih cen. Uvedba minimalnih uvoznih cen bi bila v teh razmerah neučinkovit ukrep. Zato je bil predlog zavrnjen.

(128)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvajajo te družbe in s tem omenjeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga gospodarska družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi subjekti, ne morejo uporabljati teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge gospodarske družbe“.

(129)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (6) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(130)

Zaveza, ki jo je ponudil proizvajalec izvoznik v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, je bila sprejeta v začasni fazi v skladu z začasno Uredbo. Po razkritju dokončnih ugotovitev so en proizvajalec izvoznik iz Egipta, oba proizvajalca izvoznika iz Rusije in en kitajski izvoznik ponudili cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(131)

Vendar pa se opozarja, da so bile cene zadevnega izdelka in podobnega izdelka od uvedbe začasnih ukrepov zelo spremenljive, zaradi česar FeSi ni več primeren za fiksno cenovno zavezo. Da bi rešili ta problem, se je preučila možnost indeksiranja minimalne uvozne cene glede na glavne stroškovne vložke. Vendar pa je bilo sklenjeno, da se spremenljivosti cen na trgu ne da pojasniti samo s povečanjem cene glavnega stroškovnega vložka, zato ni mogoče indeksirati minimalnih uvoznih cen glede na ceno glavnega stroškovnega vložka. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da ni mogoče sprejeti zavez, ki so jih ponudili izvozniki.

(132)

Pri preučevanju, ali naj se štiri ponujene zaveze po razkritju dokončnih ugotovitev sprejmejo, je Komisija glede na spremenjene razmere glede spremenljivosti cen preučila tudi izvedljivost zaveze proizvajalca izvoznika v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, ki je bila sprejeta v začasni fazi. Zaradi zgoraj opisane močne spremenljivosti cen minimalna uvozna cena zaveze ne zadošča več za odpravo škodljivih učinkov dampinga, kakor je bilo ugotovljeno v preiskavi. Cene so se dejansko močno zvišale v mesecih po sprejetju zaveze. Glede na to, da minimalne uvozne cene ni mogoče indeksirati, je bilo sklenjeno, da zaveza v takšni obliki, kot je, namreč s fiksnimi minimalnimi cenami, ni več izvedljiva. Zato je treba sprejetje zaveze, ki jo je ponudil proizvajalec izvoznik v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, umakniti. Zato je Komisija umaknila svoje sprejetje zaveze z Uredbo Komisije (ES) št. 174/2008 (7).

(133)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska dokončno uvedenih dajatev. Kjer so dokončne dajatve nižje od začasnih dajatev, se začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostijo. Kjer so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na stopnji začasnih dajatev.

(134)

Za zmanjšanje tveganj izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo samo za družbe, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo predložitev veljavne trgovinske fakture, ki je skladna z zahtevami iz Priloge, carinskim organom držav članic. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(135)

Treba je opozoriti, da če se bo po uvedbi protidampinških ukrepov znatno povečal obseg izvoza družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatve, bi se takšno povečanje obsega samo po sebi lahko štelo kot sprememba vzorca trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potrebo po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledično uvedbo dajatve na ravni države –