1.

Etanol kmetijskega porekla

Etanol kmetijskega porekla ima naslednje lastnosti:

2.

Destilat kmetijskega porekla

Destilat kmetijskega porekla pomeni alkoholno tekočino, pridobljeno z destilacijo po alkoholnem vretju kmetijskega proizvoda ali proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi, ki nima lastnosti etanola ali žgane pijače, ampak je ohranila aromo in okus uporabljene surovine oz. uporabljenih surovin.

Kjer je navedeno sklicevanje na uporabljeno surovino, mora biti destilat pridobljen izključno iz navedene surovine.

3.

Sladkanje

Sladkanje pomeni uporabo enega ali več naslednjih proizvodov pri pripravi žganih pijač:

4.

Mešanje

Mešanje pomeni združevanje dveh ali več različnih pijač za pripravo nove pijače.

5.

Dodajanje alkohola

Dodajanje alkohola pomeni dodajanje etanola kmetijskega porekla in/ali destilatov kmetijskega porekla žgani pijači.

6.

Dodajanje vode

Pri pripravi žganih pijač je dovoljeno dodajanje vode pod pogojem, da je kakovost vode v skladu z Direktivo Sveta 80/777/EGS z dne 15. julija 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (3) in Direktivo Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (4) in da dodana voda ne spremeni narave proizvoda.

Ta voda je lahko destilirana, demineralizirana, nadomeščena ali zmehčana.

7.

Tipiziranje

Tipiziranje pomeni združevanje dveh ali več žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo in se ločijo samo po manjših razlikah v sestavi zaradi enega ali več naslednjih dejavnikov:

Tako proizvedena žgana pijača spada v isto kategorijo kot prvotna žgana pijača pred tipizacijo.

8.

Zorenje ali staranje

Zorenje ali staranje pomeni dopuščanje naravnega razvoja nekaterih reakcij v ustreznih posodah, pri čemer zadevna žgana pijača pridobi nove senzorične lastnosti.

9.

Aromatiziranje

Aromatiziranje pomeni uporabo ene ali več arom, opredeljenih v členu 1(2)(a) Direktive 88/388/EGS, pri pripravi žgane pijače.

10.

Obarvanje

Obarvanje pomeni uporabo enega ali več barvil pri pripravi žgane pijače, opredeljenih v Direktivi 94/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih (5).

11.

Volumenski delež alkohola

Volumenski delež alkohola pomeni razmerje med volumnom čistega alkohola, ki ga vsebuje zadeven proizvod pri 20 oC, in skupnim volumnom takega proizvoda pri enaki temperaturi.

12.

Vsebnost hlapljivih snovi

Vsebnost hlapljivih snovi pomeni količino vseh hlapljivih snovi, razen etanola in metanola, v žgani pijači, pridobljeni izključno z destilacijo, ki je rezultat zgolj destilacije ali redestilacije uporabljenih surovin.

13.

Kraj proizvodnje

Kraj proizvodnje pomeni kraj ali območje, kjer je potekala faza postopka proizvodnje končnega proizvoda, v katerem je žgana pijača dobila svoj značaj in bistvene končne lastnosti.

14.

Opis

Opis pomeni izraze, uporabljene na označbi (labeling se prevaja v označbo skladno s pravilnikom o splošnem označevanju predpakiranih živil) predstavitvi in embalaži, na dokumentih, ki spremljajo prevoz pijače, na trgovinskih dokumentih, predvsem na računih in dobavnicah, ter pri njenem oglaševanju.

15.

Predstavitev

Predstavitev pomeni izraze, uporabljene na etiketah in embalaži, vključno pri oglaševanju in pospeševanju prodaje, na slikah ali podobnem ter na posodi, vključno s steklenico in sistemom zapiranja.

16.

Označevanje

Označevanje pomeni vse opise in druge opombe, znake, vzorce ali blagovne znamke, ki so prepoznavni za pijačo in se pojavljajo na isti posodi, vključno s sistemom zapiranja ali etiketo, pritrjeno na posodo, ter ovojem, ki prekriva grlo steklenice.

17.

Embalaža

Embalaža pomeni zaščitni ovoj, kot so papir, ovoji vseh vrst, karton in škatle, ki se uporabljajo za prevoz in/ali prodajo enega ali več posod.

(a)

Rum je:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v rumu je 37,5 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Rum se ne aromatizira.

(e)

Rum lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f)

Beseda „traditionnel“ lahko dopolni geografske označbe, omenjene v kategoriji 1 Priloge III, če je rum proizveden z destilacijo do največ 90 vol. %, po alkoholnem vretju surovin, ki dajejo alkohol in izvirajo izključno iz zadevnega kraja proizvodnje. Ta rum mora imeti najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola ter ne sme biti sladkan. Uporaba besede „traditionnel“ ne prepreči uporabe izrazov „iz proizvodnje sladkorja“ ali „kmetijsko“, ki sta lahko dodana prodajnemu poimenovanju „rum“ in geografskim označbam.

Ta določba ne vpliva na uporabo besede „traditionnel“ za vse proizvode, ki jih ta določba ne pokriva, glede na njihova posebna merila.

(a)

Whisky ali whiskey je žgana pijača, proizvedena izključno z:

Končni destilat, kateremu se lahko doda le voda in navaden karamelni sladkor (za obarvanje), obdrži svojo barvo, aromo in okus, ki so dobljeni iz postopka proizvodnje iz točk (i), (ii) in (iii).

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači whisky ali whiskey je 40 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Whisky ali whiskey ni sladkan ali aromatiziran, prav tako ne vsebuje nikakršnih dodatkov razen navadnega karamelnega sladkorja za obarvanje.

(a)

Žitno žganje je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo fermentirane drozge iz celih žitnih zrn, ki ima senzorične lastnosti iz uporabljenih surovin.

(b)

Z izjemo „Korn“ je najmanjši volumenski delež alkohola v žitnem žganju 35 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Žitno žganje se ne aromatizira.

(e)

Žitno žganje lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f)

Da bi lahko žitno žganje nosilo prodajno poimenovanje „žitni brandy“, mora biti pridobljeno z destilacijo do največ 95 vol. % alkohola iz fermentirane drozge iz celih žitnih zrn in mora imeti senzorične lastnosti, ki izhajajo iz uporabljenih surovin.

(a)

Žganje iz vina je žgana pijača:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz vina je 37,5 vol. %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Žganje iz vina se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(e)

Žganje iz vina lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f)

Če je žganje iz vina zorelo, se lahko še naprej trži kot „žganje iz vina“ pod pogojem, da je zorelo vsaj toliko časa, kot je predvideno za žgano pijačo v kategoriji 5.

(a)

Brandy ali Weinbrand je žgana pijača:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači brandy ali Weinbrand je 36 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Brandy ali Weinbrand se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(e)

Brandy ali Weinbrand lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a)

Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz grozdnih tropin ali grozdnem tropinovcu je 37,5 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje.

(e)

Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a)

Žganje iz sadnih tropin je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadnih tropin je 37,5 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Žganje iz sadnih tropin se ne aromatizira.

(e)

Žganje iz sadnih tropin lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f)

Prodajno poimenovanje je sestavljeno iz imena sadja, ki mu sledi „žganje iz tropin“ . Če so uporabljene tropine različnih vrst sadja, je poimenovanje za trg „žganje iz sadnih tropin“.

(a)

Žganje iz rozin ali raisin brandy je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo proizvoda, pridobljenega z alkoholno fermentacijo ekstrakta rozin sorte „Corinth Black“ ali „Moscatel iz Aleksandrije“, destiliranih do največ 94,5 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus uporabljenih surovin.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz rozin ali raisin brandy je 37,5 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Žganje iz rozin ali raisin brandy se ne aromatizira.

(e)

Žganje iz rozin ali raisin brandy lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a)

Žganje iz sadja je žgana pijača:

(b)

Največja vsebnost metanola v žganju iz sadja je 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

Vendar pa je za naslednja žganja iz sadja največja vsebnost metanola:

(c)

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadja je 37,5 %.

(d)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(e)

Žganje iz sadja se ne aromatizira.

(f)

Prodajno poimenovanje za žganje iz sadja je „žganje“, pred katerim je navedeno ime sadja, jagodičja ali rastlin, kakor na primer: češnjevo žganje ali kirsch, slivovo žganje ali slivovka, mirabela, breskovo, jabolčno, hruškovo, marelično, figovo, limonino ali grozdno žganje ali drugo sadno žganje.

Lahko se imenujejo tudi wasser z imenom sadja.

Ime sadja lahko nadomesti „žganje“, pred katerim je ime sadja samo pri naslednjem sadju ali jagodičju:

Če obstaja tveganje, da končni potrošnik ne bi razumel katerega od teh prodajnih poimenovanj, mora označba vsebovati besedo „žganje“ po možnosti dopolnjeno z razlago.

(g)

Ime Williams se lahko uporabi samo za prodajo hruškovega žganja, proizvedenega izključno samo iz hrušk sorte „Williams“.

(h)

Ko se dve ali več vrst sadja, jagodičja ali rastlin destilirajo skupaj, se proizvod prodaja pod imenom „žganje iz sadja“ oziroma „žganje iz rastlin“. Ime se lahko dopolni z imenom vsakega sadja, jagodičja ali rastlin, pri čemer se ta imena navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.

(a)

Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca sta žgani pijači:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz jabolčnika in žganju iz hruškovca je 37,5 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Niti žganje iz jabolčnika niti žganje iz hruškovca se ne aromatizira.

(e)

Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca lahko vsebujeta samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a)

Medeno žganje je žgana pijača:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem žganju je 35 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Medeno žganje se ne aromatizira.

(e)

Medeno žganje lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f)

Medeno žganje se lahko sladka samo z medom.

(a)

Hefebrand ali žgana pijača iz droži je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo vinskih droži ali fermentiranega sadja do največ 86 vol. % alkohola.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Hefebrand ali žgani pijači iz droži je 38 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Hefebrand ali žgana pijača iz droži se ne aromatizira.

(e)

Hefebrand ali žgana pijača iz droži lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(f)

Prodajno poimenovanje za Hefebrand ali žgano pijačo iz droži se dopolni z imenom uporabljene surovine.

(a)

Bierbrand ali eau de vie de bière je žgana pijača, pridobljena izključno z neposredno destilacijo svežega piva pod normalnim pritiskom, z volumenskim deležem alkohola največ 86 %, tako da ima pridobljeni destilat senzorične lastnosti piva.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Bierbrand ali eau de vie de bière je 38 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Bierbrand ali eau de vie de bière se ne aromatizira.

(e)

Bierbrand ali eau de vie de bière lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a)

Topinambur ali žgana pijača iz laške repe je žgana pijača, proizvedena izključno s fermentacijo in destilacijo laške repe (Helianthus tuberosus L.) do največ 86 vol. % alkohola.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači topinambur ali žgani pijači iz laške repe je 38 %.

(c)

Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5).

(d)

Topinambur ali žgana pijača iz laške repe se ne aromatizira.

(e)

Topinambur ali žgana pijača iz laške repe lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve.

(a)

Vodka je žgana pijača, proizvedena iz etanola kmetijskega porekla, pridobljena s fermentacijo s kvasom, iz:

destiliranih in/ali rektificiranih, tako da so selektivno zmanjšane senzorične lastnosti uporabljenih surovin in stranskih proizvodov, ki nastanejo pri fermentaciji.

Temu procesu lahko sledi redestilacija in/ali enakovredna obdelava, vključno z obdelavo z aktivnim ogljem, zato da pijača pridobi posebne senzorične lastnosti.

Največja vrednost ostanka za etanol kmetijskega porekla mora biti taka, kot je določeno v Prilogi I, razen da za vsebnost metanola, ki ne sme presegati 10 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v vodki je 37,5 %.

(c)

Edina aroma, ki se jo sme dodati, so naravne aromatične sestavine, prisotne v destilatu, pridobljenem iz fermentiranih surovin. Proizvodu se lahko poleg prevladujoče arome dodajo posebne senzorične lastnosti.

(d)

Opis, predstavitev ali etiketiranje vodke, ki ni proizvedena izključno iz surovin(-e) iz odstavka (a)(i), nosi navedbo „proizvedeno iz...“, ki se dopolni z imenom surovin(-e), uporabljenih(-e) za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla. Označevanje mora biti v skladu s členom 13(2) Direktive 2000/13/ES.

(a)

Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, je žgana pijača:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljenem z maceracijo in destilacijo, je 37,5 %.

(c)

Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, se ne aromatizira.

(d)

Pri označevanju in predstavljanju žganja (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljenega z maceracijo in destilacijo, mora biti besedilo „pridobljeno z maceracijo in destilacijo“ v opisu, predstavitvi ali na oznaki v črkah iste pisave, velikosti in barve ter v istem vidnem polju kot besedilo „žganje“ (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pri steklenicah pa na sprednji etiketi.

(a)

Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) je žgana pijača, pridobljena z maceracijo nefermentiranega sadja in jagodičja iz kategorije 16(a)(ii) ali zelenjave, oreščkov ali drugih rastlinskih snovi, kot so zdravilna zelišča ali cvetni listi vrtnice v etanolu kmetijskega porekla, ki ji sledi destilacija do največ 86 vol. %.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) je 37,5 %.

(c)

Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) se ne aromatizira.

(a)

Encijan je žgana pijača, proizvedena iz destilata encijana, pridobljenega s fermentacijo korenine encijana z dodatkom etanola kmetijskega porekla ali brez njega.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v encijanu je 37,5 %.

(c)

Encijan se ne aromatizira.

(a)

Žgane pijače z aromo brinja so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla in/ali žitnega žganja in/ali žitnega destilata z brinovimi jagodami (Juniperus communis L. in/ali Juniperus oxicedrus L.).

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z aromo brinja je 30 %.

(c)

Dodatno se smejo uporabiti druge naravne in/ali naravnim enake aromatične snovi, opredeljene v členu 1(2)(b)(i) in (ii) Direktive 88/388/EGS, in/ali aromatični pripravki, opredeljeni v členu 1(2)(c) te direktive, in/ali aromatične rastline ali deli teh rastlin, vendar morajo biti zaznavne senzorične lastnosti brinja, tudi če so včasih oslabljene.

(d)

Žgane pijače z aromo brinja lahko nosijo prodajna poimenovanja Wacholder ali genebra.

(a)

Gin je žgana pijača z aromo brinja, proizvedena z aromatiziranjem senzorično ustreznega etanola kmetijskega porekla z brinovimi jagodami (Juniperus communis L.).

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu je 37,5 %.

(c)

Za pripravo gina se uporabijo le naravne in/ali naravnim enake aromatične snovi, opredeljene v členu 1(2)(b)(i) in (ii) Direktive 88/388/EGS, in/ali aromatični pripravki, opredeljeni v členu 1(2)(c) te direktive, tako da prevladuje okus po brinju.

(a)

Destiliran gin je:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem ginu je 37,5 %.

(c)

Gin, pridobljen z dodajanjem esenc ali arom etanolu kmetijskega porekla, se ne sme označiti kot destiliran gin.

(a)

London gin je vrsta destiliranega gina:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači London gin je 37,5 %.

(c)

Izraz „London gin“ je lahko dopolnjen z izrazom „dry“.

(a)

Žgane pijače z aromo kumine so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla s kumino (Carum carvi L.).

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z okusom kumine je 30 %.

(c)

Dodatno se smejo uporabiti druge naravne in/ali naravnim enake aromatične snovi, opredeljene v členu 1(2)(b)(i) in (ii) Direktive 88/388/EGS in/ali aromatični pripravki, kakor je opredeljeno v členu 1(2)(c) navedene direktive, vendar mora prevladovati okus po kumini.

(a)

Akvavit ali aquavit je žgana pijača z aromo kumine in/ali semen kopra, aromatizirana z destilatom rastlin ali začimb.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači akvavit ali aquavit je 37,5 %.

(c)

Dodatno se lahko uporabijo druge naravne in/ali naravnim enake aromatične snovi, kakor so opredeljene v členu 1(2)(b)(i) in (ii) Direktive 88/388/EGS in/ali aromatični pripravki, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(c) te direktive, vendar pa mora aroma teh pijač predvsem izhajati iz destilatov kumine (Carum carvi L.) in/ali semena kopra (Anethum graveolens L.), pri čemer je uporaba eteričnih olj prepovedana.

(d)

Grenke snovi v okusu ne smejo prevladovati; vsebnost suhega ekstrakta ne sme biti večja od 1,5 grama na 100 mililitrov.

(a)

Žgane pijače z aromo janeža so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z naravnimi ekstrakti zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.), janeža (Pimpinella anisum L.), koromača (Foeniculum vulgare Mill.) ali katere koli druge rastline, ki vsebuje isto glavno sestavino, z uporabo enega od naslednjih postopkov ali njihove kombinacije:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z okusom janeža je 15 %.

(c)

Za pripravo žganih pijač z okusom janeža se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(d)

Prav tako se lahko uporabijo drugi naravni rastlinski ekstrakti ali aromatična semena, vendar mora prevladovati okus po janežu.

(a)

Pastis je žgana pijača z okusom janeža, ki vsebuje tudi naravne ekstrakte golostebelnega korena (Glycyrrhiza spp.), pri čemer morajo biti navzoča barvila, poznana kot „halkoni“, in glicirizinska kislina, katere najmanjša in največja vsebnost mora znašati 0,05 in 0,5 grama na liter.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pastisu je 40 %.

(c)

Za pripravo pastisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(d)

Pastis vsebuje manj kot 100 gramov sladkorja na liter, izraženega kot invertni sladkor, in ima najmanjšo in največjo vrednost anetola 1,5 in 2 grama na liter.

(a)

Pastis de Marseille je pastis z vsebnostjo anetola 2 grama na liter.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači pastis de Marseille je 45 %.

(c)

Za pripravo pastisa de Marseille se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a)

Anis je žgana pijača z aromo janeža, katerega značilna aroma izhaja izključno iz janeža (Pimpinella anisum L.) in/ali zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.) in/ali koromača (Foeniculum vulgare Mill.).

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v anisu je 35 %.

(c)

Za pripravo anisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a)

Destiliran anis je anis, ki vsebuje alkohol, destiliran v prisotnosti semen iz kategorije 28(a), oziroma mastike in drugih aromatičnih semen, rastlin ali sadja pri geografskih označbah, če tak alkohol predstavlja vsaj 20 % vsebnosti alkohola destiliranega anisa.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem anisu je 35 %.

(c)

Za pripravo destiliranega anisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a)

Grenke žgane pijače ali bitter so žgane pijače grenkega okusa, ki se pridobivajo z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z naravnimi in/ali naravnim enakimi aromatičnimi snovmi iz člena 1(2)(b)(i) in (ii) Direktive 88/388/EGS in/ali aromatičnimi pripravki iz člena 1(2)(c) te direktive.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v grenkih žganih pijačah ali pijačah bitter je 15 %.

(c)

Grenke žgane pijače ali bitter se lahko prodajajo pod imenoma „amer“ ali „bitter“ z dodatnim izrazom ali brez njega.

(a)

Aromatizirana vodka je vodka, ki ima poleg okusa surovin dodano prevladujočo aromo.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v aromatizirani vodki je 37,5 %.

(c)

Aromatizirana vodka je lahko sladkana, mešana, aromatizirana, starana ali obarvana.

(d)

Aromatizirana vodka se lahko prodaja tudi z imenom katere koli prevladujoče arome z besedo „vodka“.

(a)

Liker je žgana pijača:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju je 15 %.

(c)

Za pripravo likerja se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS, in naravnim enake aromatične snovi in pripravki, kot je opredeljeno v členu 1(2)(b)(ii) te direktive.

Naravnim enake aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členu 1(2)(b)(ii) te direktive, se ne smejo uporabljati pri pripravi naslednjih likerjev:

(d)

Pri predstavitvi likerjev, proizvedenih v Skupnosti z uporabo etanola kmetijskega porekla, se lahko za ponazoritev ustaljenih metod proizvodnje uporabljajo naslednji sestavljeni izrazi:

Pri označevanju in predstavitvi teh likerjev mora biti sestavljeni izraz napisan na označbi v eni vrstici, z enotnimi črkami iste pisave in barve, beseda „liker“ pa mora biti v neposredni bližini, napisana z enako velikostjo črk, kot je ta pisava. Če alkohol ne izhaja iz navedene žgane pijače, mora biti njegovo poreklo prikazano na označbi v istem vidnem polju kot sestavljeni izraz in beseda „liker“, bodisi z navedbo vrste kmetijskega alkohola ali z besedama „kmetijski alkohol“, pred katerima piše „izdelano iz“ ali „izdelano z uporabo“.

(a)

Žgane pijače, znane kot Crème de (ki jim sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) razen mlečnih izdelkov, so likerji z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Crème de (ki mu sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) je 15 %.

(c)

Za to žgano pijačo veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d)

Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)

Crème de cassis je liker iz črnega ribeza z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 400 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači crème de cassis je 15 %.

(c)

Za crème de cassis veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d)

Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)

Guignolet je liker, ki se pridobiva z maceracijo češenj v etanolu kmetijskega porekla.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači guignolet je 15 %.

(c)

Za guignolet veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d)

Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)

Punch au rhum je liker, katerega alkohol izhaja izključno iz ruma.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači punch au rhum je 15 %.

(c)

Za punch au rhum veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d)

Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)

Gin iz trnulj je liker, ki se proizvaja z maceracijo trnulj v ginu z morebitnim dodajanjem soka iz trnulj.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu iz trnulj je 25 %.

(c)

Za pripravo gina iz trnulj se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členu 1(2)(b)(i) ter v členu 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(d)

Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)

Sambuca je brezbarvni liker z okusom janeža:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v sambuci je 38 %.

(c)

Za sambuco veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d)

Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)

Maraschino, marrasquino ali maraskino je brezbarvni liker, katerega aroma izhaja večinoma iz destilata češenj marasca ali izdelka maceracije češenj ali delov češenj v alkoholu kmetijskega porekla z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači maraschino, marrasquino ali maraskino je 24 %.

(c)

Za maraschino, marrasquino ali maraskino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d)

Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)

Nocino je liker, katerega aroma izhaja večinoma iz maceracije in/ali destilacije celih zelenih orehov (Juglans regia L.) z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 100 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači nocino je 30 %.

(c)

Za nocino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32.

(d)

Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“.

(a)

Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata in/ali žganja, ki vsebuje kakovostni jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost čistega jajčnega rumenjaka mora znašati 140 gramov na liter končnega proizvoda.

(b)

Z odstopanjem od člena 2(1)(c) je najmanjši volumenski delež alkohola v jajčnem likerju ali pijači advocaat ali avocat ali advokat 14 %.

(c)

Za pripravo jajčnega likerja ali pijače advocaat ali avocat ali advokat se lahko uporabljajo samo naravne ali naravnim enake aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členu 1(2)(b)(i) in (ii) ter v členu 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a)

Liker z jajci je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata in/ali alkohola, ki vsebuje značilne sestavine, kot so kakovostni jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost jajčnega rumenjaka mora znašati 70 gramov na liter končnega proizvoda.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju z jajci je 15 %.

(c)

Za pripravo likerja z jajci se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a)

Mistrà je brezbarvna žgana pijača z aromo janeža ali naravnega anetola:

(b)

Volumenski delež alkohola v pijači mistrà je najmanj 40 % in največ 47 %.

(c)

Za pripravo pijače mistrà se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a)

Väkevä glögi ali spritglögg je žgana pijača, pridelana z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z naravno ali naravni enako aromo nageljnovih žbic in/ali cimeta z uporabo enega od naslednjih postopkov: maceracije in/ali destilacije, redestilacije alkohola v navzočnosti delov zgoraj navedenih rastlin, dodajanjem naravne ali naravni enake arome nageljnovih žbic ali cimeta, ali kombinacije teh metod.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači väkevä glögi ali spritglögg je 15 %.

(c)

Prav tako se lahko uporabijo drugi naravni ali naravnim enaki ekstrakti ali arome rastlin, ki so skladni z Direktivo 88/388/EGS, vendar mora prevladovati aroma navedenih začimb.

(d)

Vsebnost vina ali proizvodov iz grozdja ne sme presegati 50 % končnega proizvoda.

(a)

Berenburg ali Beerenburg je žgana pijača:

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Berenburg ali Beerenburg je 30 %.

(c)

Za pripravo pijače Berenburg ali Beerenburg se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS.

(a)

Medeni ali medični nektar je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem mešanice fermentirane medene drozge in medenega destilata ter/ali etanola kmetijskega porekla, ki vsebuje vsaj 30 vol. % fermentirane medene drozge.

(b)

Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem ali medičnem nektarju je 22 %.

(c)

Za pripravo nektarja iz medu ali medice se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS pod pogojem, da prevladuje okus po medu.

(d)

Medeni ali medični nektar se lahko sladka samo z medom.

1.

Rum-Verschnitt proizvajajo v Nemčiji in je pridobljen z mešanjem ruma in alkohola, pri čemer mora vsaj 5 % delež alkohola, ki ga vsebuje končni proizvod, izhajati iz ruma. Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Rum-Verschnitt je 37,5 %. Pri označevanju in predstavitvi proizvoda Rum-Verschnitt mora biti beseda Verschnitt v opisu, predstavitvi in oznaki v črkah iste pisave, velikosti in barve in v isti vrstici kot beseda „Rum“, pri steklenicah pa na sprednji oznaki. Kjer se ta proizvod prodaja zunaj nemškega trga, mora biti njegova alkoholna sestava navedena na oznaki.

2.

Slivovice je proizvedena na Češkem in pridobljena z dodatkom največjega volumenskega deleža 30 % etanola kmetijskega porekla slivovemu destilatu pred končno destilacijo. Ta proizvod se mora opisati kot „žgana pijača“ in lahko uporablja ime slivovice v istem vidnem polju na označbi spredaj. Če se ta češka pijača slivovice trži v Skupnosti, mora biti na označbi navedena njena alkoholna sestava. Ta določba ne vpliva na uporabo imena slivovice za sadna žganja v skladu s kategorijo 9.