21.2.2008

Uradni list Evropske unije

L 46/11

DIREKTIVA SVETA 2008/7/ES

z dne 12. februarja 2008

o posrednih davkih na zbiranje kapitala

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 93 in 94 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (3) je bila že večkrat temeljito spremenjena (4). Ker so predvidene nadaljnje spremembe, jo je treba zaradi jasnosti preoblikovati.

(2)

Posredni davki na zbiranje kapitala, in sicer dajatev na kapital (dajatev, ki se obračunava družbam na vložke kapitala), kolkovina na vrednostne papirje in dajatev na prestrukturiranje povzročajo diskriminacijo, dvojno obdavčenje in neskladja, ki so v nasprotju s prostim pretokom kapitala, ne glede na to, ali te operacije dejavnosti vključujejo povečanje kapitala. Isto velja za druge posredne davke z enakimi značilnostmi, kakor jih imata dajatev na kapital in kolkovina na vrednostne papirje.

(3)	Posledično je v interesu notranjega trga, da se zakonodaja o posrednih davkih na zbiranje kapitala uskladi, da se bo v največji možni meri odpravilo dejavnike, ki lahko izkrivljajo pogoje konkurence ali ovirajo prosto gibanje kapitala.

(4)	Gospodarski učinki dajatve na kapital so škodljivi za prestrukturiranje in razvoj podjetij. Taki učinki so še zlasti škodljivi v sedanjih gospodarskih razmerah, v katerih je nujno potrebno dati prednost spodbudnim naložbam.

(5)	Najboljša rešitev za doseganje teh ciljev bi bilo odpraviti dajatve na kapital.

(6)

Vendar so izgube prihodka, ki bi ga povzročilo takojšnje izvajanje takega ukrepa, za države članice, ki trenutno uporabljajo dajatev na kapital, nesprejemljive. Zato bi morale te države članice imeti možnost, da vse transakcije ali del zadevnih transakcij še naprej zavežejo dajatvi na kapital, pri čemer je razumljivo, da se mora v isti državi članici davek obračunati po enotni davčni stopnji. Če se država članica odloči, da ne bo obračunavala dajatve na kapital za vse transakcije ali del transakcij v okviru te direktive, ne sme imeti možnosti, da bi te dajatve ponovno uvedla.

(7)

Zamisel o notranjem trgu pomeni, da naj se dajatev na zbiranje kapitala družbe na notranjem trgu ne bi obračunala več kot enkrat. Če tako država članica, ki ima pravico do obdavčevanja, ne obračunava dajatve na kapital pri nekaterih ali vseh transakcijah v okviru te direktive, nobena druga država ne sme uveljavljati pravice do obdavčevanja v zvezi s temi transakcijami.

(8)	Primerno je, da se v primerih, ko države članice še naprej obračunavajo dajatev na kapital, ohranijo strogi pogoji, zlasti kar zadeva oprostitve in znižanja.

(9)	Razen dajatve na kapital se na zbiranje kapitala ne bi smelo obračunavati posrednih davkov. Zlasti se na vrednostne papirje ne sme obračunavati kolkovina, ne glede na izvor teh vrednostnih papirjev in ne glede na to, ali pomenijo lastni kapital družbe ali tuji kapital.

(10)	Seznam kapitalskih družb iz Direktive 69/335/EGS ni popoln in bi ga zato bilo treba prilagoditi.

(11)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker jih lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(12)	Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(13)	Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo iz dela B Priloge II.

(14)	Zaradi škodljivih posledic dajatve na kapital bi morala Komisija vsake tri leta poročati o izvajanju te direktive z namenom, da se ta dajatev odpravi –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva ureja obračunavanje posrednih davkov v zvezi z naslednjim:

(a)	vložki kapitala za kapitalske družbe;

(b)	prestrukturiranjem, ki vključuje kapitalske družbe;

(c)	izdajanjem določenih vrednostnih papirjev in zadolžnic.

Člen 2

Kapitalska družba

1. Za namene te direktive „kapitalska družba“ pomeni:

(a)	katero koli družbo, ki ustreza eni izmed oblik, naštetih v Prilogi I;

(b)	katero koli družbo, združenje ali pravno osebo z deleži v kapitalu ali sredstvih, s katerimi se lahko trguje na borzi;

(c)	katero koli družbo, združenje ali pravno osebo, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, katere člani imajo pravico ravnanja s svojimi deleži v korist tretjih oseb brez poprejšnjega dovoljenja in odgovarjajo za dolgove te družbe, združenja ali pravne osebe samo v višini svojih deležev.

2. Za namene te direktive se katera koli druga družba, združenje ali pravna oseba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, šteje za kapitalsko družbo.

Člen 3

Vložki kapitala

Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 4 za naslednje transakcije velja, da so „vložki kapitala“:

(a)	ustanovitev kapitalske družbe;

(b)	preoblikovanje družbe, združenja ali pravne osebe, ki ni kapitalska družba, v kapitalsko družbo;

(c)	povečanje kapitala kapitalske družbe z vložkom sredstev katere koli vrste;

(d)	povečanje sredstev kapitalske družbe z vložkom sredstev katere koli vrste za plačilo, ne z deležem v kapitalu ali sredstvih družbe, ampak z enakimi pravicami, kakor jih imajo člani, kot so glasovalne pravice, udeležba v dobičku ali udeležba v presežku po likvidaciji;

(e)	prenos sedeža dejanske uprave kapitalske družbe, ki ima registrirani sedež v tretji državi, iz tretje države v državo članico;

(f)	prenos registriranega sedeža kapitalske družbe, ki ima sedež dejanske uprave v tretji državi, iz tretje države v državo članico;

(g)	povečanje kapitala kapitalske družbe s kapitalizacijo dobička ali trajnih ali začasnih rezerv;

(h)	povečanje sredstev kapitalske družbe prek storitev člana, ki ne povzroča povečanja kapitala družbe, temveč je njegova posledica sprememba pravic v družbi ali pa lahko poveča vrednost deležev družbe;

(i)	posojilo, ki ga najame kapitalska družba, če je posojilodajalec upravičen do udeležbe v dobičku družbe;

(j)	posojilo, ki ga najame kapitalska družba za člana ali njegovega zakonca ali otroka, ali posojilo, ki ga najame za tretjo stranko, če zanj jamči član, pod pogojem, da imajo taka posojila enako vlogo kot povečanje kapitala družbe.

Člen 4

Prestrukturiranje

1. Za namene te uredbe naslednje dejavnosti „prestrukturiranja“ ne štejejo za vložek kapitala:

(a)	prenos, s strani ene ali več kapitalskih družb, vseh sredstev in obveznosti ali ene ali več vej dejavnosti na eno ali več kapitalskih družb, ki so v postopku ustanavljanja ali že obstajajo, pod pogojem, da plačilo vsaj delno vključuje vrednostne papirje, ki pomenijo kapital družbe prevzemnice;

(b)

pridobitev, s strani kapitalske družbe, ki je v postopku ustanavljanja ali že obstaja, deležev, ki pomenijo večino glasovalnih pravic druge kapitalske družbe, pod pogojem, da plačilo za pridobljene deleže vsaj delno vključuje vrednostne papirje, ki pomenijo kapital prve družbe. Če se večina glasovalnih pravic doseže s pomočjo dveh ali več transakcij, veljajo za dejavnosti prestrukturiranja samo transakcije, pri katerih se doseže večina glasovalnih pravic, in kakršne koli nadaljnje transakcije.

2. „Dejavnosti prestrukturiranja“ vključujejo tudi prenos vseh sredstev in obveznosti druge kapitalske družbe, ki je v popolni lasti prejšnjega podjetja, kapitalski družbi.

POGLAVJE II

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 5

Transakcije, ki niso posredno obdavčene

1. Države članice kapitalskih družb ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka v zvezi z:

(a)	vložki kapitala;

(b)	posojili ali opravljanjem storitev v okviru vložkov kapitala;

(c)	registracijo ali katero koli drugo formalnostjo, ki ji je kapitalska družba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, lahko zavezana pred začetkom poslovanja zaradi svoje pravne oblike;

(d)

spremembo ustanovitvene listine ali pravil kapitalske družbe in zlasti naslednjim:

(i)	preoblikovanjem kapitalske družbe v drugačno obliko kapitalske družbe;

(ii)	prenosom sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža kapitalske družbe iz države članice v drugo državo članico;

(iii)

spremembo predmeta poslovanja kapitalske družbe;

(iv)	podaljšanjem časa obstoja kapitalske družbe;

(e)	prestrukturiranjem iz člena 4.

2. Države članice ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka:

(a)	oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja z delnicami, deleži ali drugimi vrednostnimi papirji enake vrste ali s potrdili, ki predstavljajo take vrednostne papirje, ne glede na to, kdo jih je izdal;

(b)

posojil, vključno z državnimi obveznicami, najetih z izdajo zadolžnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ne glede na to, kdo jih je izdal, ali katerih koli formalnosti, povezanih z njimi, ali oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja s temi zadolžnicami ali drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji.

Člen 6

Dajatve in davek na dodano vrednost

1. Ne glede na člen 5 lahko države članice obračunajo naslednje dajatve in davke:

(a)	dajatve na prenos vrednostnih papirjev, zaračunane bodisi pavšalno ali ne;

(b)	dajatve na prenos, vključno z davki na registracijo nepremičnin, na prenos poslovanja ali nepremičnin na svojem ozemlju kapitalski družbi;

(c)	dajatve na prenos na sredstva katere koli vrste, prenesena v kapitalsko družbo, če je tako premoženje preneseno za plačilo, razen za deleže družbe;

(d)	dajatve na ustanovitev, vpis ali izbris hipotek ali drugih pravic na zemljišču ali drugem premoženju;

(e)	dajatve v obliki pristojbin in taks;

(f)	davek na dodano vrednost.

2. Znesek, obračunan v obliki dajatev in davkov iz točk (b) do (e) odstavka 1 se ne razlikuje glede na to, ali je sedež dejanske uprave ali registrirani sedež kapitalske družbe na ozemlju države članice, ki obračunava dajatve in davke. Ti zneski ne smejo presegati zneskov dajatev in davkov, ki se uporabljajo pri podobnih transakcijah, ki potekajo v državi članici, ki jih obračuna.

POGLAVJE III

POSEBNE DOLOČBE

Člen 7

Obračunavanje dajatve na kapital v nekaterih državah članicah

1. Ne glede na člen 5(1)(a) lahko država članica, ki je 1. januarja 2006 kapitalskim družbam obračunavala dajatev na vložke kapitala, v nadaljnjem besedilu „dajatev na kapital“, s tem nadaljuje, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve iz členov 8 do 14.

2. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 preneha zaračunavati dajatev na kapital, je ne sme ponovno uvesti.

3. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 preneha obračunavati dajatev na kapital na vložke kapitala iz člena 3(g) do (j), dajatve na kapital na take vložke kapitala ne more ponovno uvesti, ne glede na člen 10(2).

4. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 preneha obračunavati dajatev na kapital na zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici, dajatve na zadevne vložke kapitala ne more ponovno uvesti, ne glede na člen 10(4).

5. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 dovoli oprostitve v skladu s členom 13, dajatve na kapital na zadevne vložke kapitala ne more obračunati naknadno.

Člen 8

Stopnja dajatve na kapital

1. Dajatev na kapital se obračunava po enotni stopnji.

2. Stopnja dajatve na kapital, ki jo uporablja država članica, ne sme presegati stopnje, ki jo je ta država članica uporabljala 1. januarja 2006.

Če država članica po tem datumu zniža stopnjo, ki se uporablja, ne more ponovno uvesti višje stopnje.

3. Stopnja dajatve na kapital v nobenem primeru ne sme presegati 1 %.

Člen 9

Izključitev nekaterih subjektov iz področja uporabe

Države članice se lahko odločijo, da za namene obračunavanja dajatve na kapital subjektov iz člena 2(2) ne obravnavajo kot kapitalske družbe.

Člen 10

Transakcije, na katere se obračunava dajatev na kapital, in delitev pravice do obdavčitve

1. Če v skladu s členom 7(1) država članica še naprej obračunava dajatev na kapital, zaveže vložke kapitala iz člena 3(a) do (d), če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe takrat, ko se vložek kapitala vplača, v tej državi članici.

Dajatvi na kapital zaveže tudi vložke kapitala iz člena 3(e) in (f).

2. Če država članica še naprej obračunava dajatev na kapital, jo lahko obračunava na vložke kapitala iz člena 3(g) do (j), če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe takrat, ko se vložek kapitala vplača, v tej državi članici.

3. Če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi in registrirani sedež te družbe v državi članici, ki še naprej obračunava dajatev na kapital, se vložki kapitala zavežejo dajatvi na kapital v tej državi članici.

4. Če sta registrirani sedež in sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi, se lahko zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici, ki je v državi članici, ki še naprej obračunava dajatev na kapital, zaveže dajatvi na kapital v tej državi članici.

Člen 11

Osnova za odmero dajatve na kapital

1. Pri vložkih kapitala iz člena 3(a), (c) in (d) je osnova za odmero dajatve na kapital dejanska vrednost sredstev katere koli vrste, ki jih vložijo ali naj bi jih vložili člani, po odbitku predvidenih obveznosti in stroškov, ki jih ima družba zaradi vsakega vložka.

Obračunavanje dajatve na kapital se lahko odloži, dokler vložki niso vplačani.

2. Pri vložkih kapitala iz člena 3(b), (e) in (f) je osnova za odmero dajatve na kapital dejanska vrednost sredstev katere koli vrste, ki pripadajo družbi v času preoblikovanja ali prenosa, po odbitku obveznosti in stroškov, za katere je družba odgovorna v tem času.

3. Pri vložkih kapitala iz člena 3(g) je osnova za odmero dajatve na kapital nominalni znesek takega povečanja.

4. Pri vložkih kapitala iz člena 3(h) je osnova za odmero dajatve na kapital dejanska vrednost opravljenih storitev po odbitku predvidenih obveznosti in stroškov, ki jih ima družba zaradi opravljanja teh storitev.

5. Pri vložkih kapitala iz člena 3(i) in (j) je osnova za odmero dajatve na kapital nominalni znesek najetega posojila.

6. V primerih iz odstavkov 1 in 2 se lahko dejanska vrednost deležev družbe, ki so dodeljeni ali pripadajo vsakemu članu, upošteva kot osnova za odmero dajatve na kapital, razen če se vložki vplačajo samo v gotovini.

Znesek, od katerega se obračuna dajatev, ne sme biti v nobenem primeru nižji od nominalnega zneska deležev družbe, ki so dodeljeni ali pripadajo vsakemu članu.

Člen 12

Izključitev iz osnove za odmero dajatve na kapital

1. Pri povečanju kapitala osnova za odmero dajatve na kapital ne vključuje:

(a)	zneska sredstev kapitalske družbe, ki so namenjena za povečanje kapitala in so že bila zavezana dajatvi na kapital;

(b)	zneska posojil, ki jih je najela kapitalska družba, ki so spremenjena v deleže družbe in so že bila zavezana dajatvi na kapital.

2. Država članica lahko iz osnove za odmero dajatve na kapital izključi znesek kapitala, ki ga je vložil član z neomejeno odgovornostjo za obveznosti kapitalske družbe, pa tudi delež takega člana v sredstvih družbe.

Kadar država članica uveljavi to pravico, se katera koli transakcija, ki povzroči, da je odgovornost člana omejena na njegov delež v kapitalu družbe, zlasti kadar omejitev odgovornosti izhaja iz preoblikovanja kapitalske družbe v drugo obliko kapitalske družbe, zaveže dajatvi na kapital.

Dajatev na kapital se obračuna v vseh takih primerih od vrednosti deleža v sredstvih družbe, ki pripada članom z neomejeno odgovornostjo za obveznosti družbe.

3. Pri vložku kapitala iz člena 3(c), ki sledi zmanjšanju kapitala družbe zaradi izgub, se lahko del vložka kapitala, ki ustreza zmanjšanju kapitala, izključi iz osnove za odmero, pod pogojem, da se ta vložek kapitala vplača v štirih letih po zmanjšanju kapitala.

Člen 13

Oprostitve vložkov kapitala za določene kapitalske družbe

Države članice lahko oprostijo dajatve na kapital vložke kapitala, vplačane:

(a)	kapitalskim družbam, ki opravljajo javne storitve, kot so prevozna podjetja, pristaniške uprave ali podjetja za oskrbo z vodo, plinom ali elektriko, v primerih, ko imajo država ali regionalne ali lokalne oblasti v lasti najmanj polovico kapitala družbe;

(b)	kapitalskim družbam, ki si v skladu s svojimi pravili in dejansko prizadevajo izključno in neposredno za kulturne, socialne, podporne ali izobraževalne cilje.

Države članice, ki take vložke kapitala oprostijo dajatve na kapital, to oprostitev uporabljajo tudi za zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici na njihovem ozemlju iz člena 10(4).

Člen 14

Postopek odstopanja

Določene vrste vložkov kapitala ali kapitalskih družb so lahko predmet oprostitev ali znižanj stopenj, da bi se dosegla poštenost obdavčitve, ali zaradi socialnih vidikov, ali da bi državi članici omogočili obravnavo posebnih situacij.

Država članica, ki predlaga uvedbo takega ukrepa, predloži zadevo Komisiji pravočasno in ob upoštevanju uporabe člena 97 Pogodbe.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 3, 4, 5, 7, 8, 12, 13 in 14, najpozneje do 31. decembra 2008. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in primerjalno tabelo med predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da v predpisih sklici na direktive, ki so s to direktivo preklicane, pomenijo sklice na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 16

Razveljavitev

Direktiva 69/355/EGS, kot je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge II, se razveljavi s 1. januarjem 2009, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge II v nacionalno zakonodajo.

Sklici na razveljavljene direktive se razumejo kot sklici na to direktivo in se berejo skladno s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 17

Pregled

Komisija poroča Svetu o izvajanju te direktive vsake tri leta, predvsem z namenom, da se odpravi dajatve na kapital. V pomoč Komisiji pri opravljanju pregleda ji države članice pošljejo podatke o prihodku iz dajatev na kapital.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi Uradnem listu Evropske unije.

Členi 1, 2, 6, 9, 10 in 11 se uporabljajo od 1. januarja 2009.

Člen 19

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 12. februarja 2008

Za Svet

Predsednik

A. BAJUK

(1) Mnenje z dne 12. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL C 126, 7.6.2007, str. 6.

(3) UL L 249, 3.10.1969, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/98/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 129).

(4) Glej del A Priloge II.

PRILOGA I

SEZNAM DRUŽB IZ ČLENA 2(1)(A)

1.	Družbe, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (1);

družbe po belgijski zakonodaji:

(i)	société anonyme/naamloze vennootschap

(ii)	société en commandite par actions/commanditaire vennootschap op aandelen

(iii)

société privée à responsabilité limitée/besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid;

družbe po bolgarski zakonodaji:

(i)	„акционерно дружество“

(ii)	„командитно дружество с акции“

(iii)

„дружество с ограничена отговорност“;

družbe po češki zakonodaji:

(i)	akciová společnost

(ii)	komanditní společnost

(iii)

společnost s ručením omezeným;

družbe po danski zakonodaji:

(i)	aktieselskab

(ii)	kommandit-aktieselskab;

družbe po nemški zakonodaji:

(i)	Aktiengesellschaft

(ii)	Kommanditgesellschaft auf Aktien

(iii)

Gesellschaft mit beschränkter Haftung;

družbe po estonski zakonodaji:

(i)

täisühing

(ii)	usaldusühing

(iii)

osaühing

(iv)	aktsiaselts

(v)	tulundusühistu;

8.	družbe po irski zakonodaji: companies incorporated with limited liability;

družbe po grški zakonodaji:

(i)	Ανώνυμος Εταιρεία

(ii)	Ετερόρρυθμος κατά μετοχάς Εταιρεία

(iii)

Εταιρεία Περιορισμένης Ευθύνης;

10.

družbe po španski zakonodaji:

(i)	sociedad anónima

(ii)	sociedad comanditaria por acciones

(iii)

sociedad de responsabilidad limitada;

11.

družbe po francoski zakonodaji:

(i)	société anonyme

(ii)	société en commandite par actions

(iii)

société à responsabilité limitée;

12.

družbe po italijanski zakonodaji:

(i)	società per azioni

(ii)	società in accomandita per azioni

(iii)

società a responsabilità limitata;

13.	družbe po ciprski zakonodaji: εταιρείες περιορισμένης ευθύνης;

14.	družbe po latvijski zakonodaji: kapitālsabiedrība;

15.

družbe po litovski zakonodaji:

(i)	akcinė bendrovė

(ii)	uždaroji akcinė bendrovė;

16.

družbe po luksemburški zakonodaji:

(i)	société anonyme

(ii)	société en commandite par actions

(iii)

société à responsabilité limitée;

17.

družbe po madžarski zakonodaji:

(i)	részvénytársaság

(ii)	korlátolt felelősségű társaság;

18.

družbe po malteški zakonodaji:

(i)	Kumpaniji ta’ Responsabilità Limitata

(ii)	Soċjetajiet in akkomandita li l-kapital tagħhom jkun maqsum f’azzjonijiet;

19.

družbe po nizozemski zakonodaji:

(i)	naamloze vennootschap

(ii)	besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid

(iii)

open commanditaire vennootschap;

20.

družbe po avstrijski zakonodaji:

(i)	Aktiengesellschaft

(ii)	Gesellschaft mit beschränkter Haftung;

21.

družbe po poljski zakonodaji:

(i)	spółka akcyjna

(ii)	spółka z ograniczoną odpowiedzialnością;

22.

družbe po portugalski zakonodaji:

(i)	sociedade anónima

(ii)	sociedade em comandita por acções

(iii)

sociedade por quotas;

23.

družbe po romunski zakonodaji:

(i)	„societăți în nume colectiv“

(ii)	„societăți în comandită simplă“

(iii)

„societăți pe acțiuni“

(iv)	„societăți în comandită pe acțiuni“

(v)	„societăți cu răspundere limitată“;

24.

družbe po slovenski zakonodaji:

(i)	delniška družba

(ii)	komanditna delniška družba

(iii)

družba z omejeno odgovornostjo;

25.

družbe po slovaški zakonodaji:

(i)	akciová spoločnosť

(ii)	spoločnosť s ručením obmedzeným

(iii)

komanditná spoločnosť;

26.

družbe po finski zakonodaji:

(i)	osakeyhtiö – aktiebolag

(ii)	osuuskunta – andelslag

(iii)

säästöpankki – sparbank

(iv)	vakuutusyhtiö – försäkringsbolag;

27.

družbe po švedski zakonodaji:

(i)	aktiebolag

(ii)	försäkringsaktiebolag;

28.	družbe po zakonodaji Združenega kraljestva: companies incorporated with limited liability.

(1) UL L 294, 10.11.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva in seznam njenih naknadnih sprememb

(iz člena 16(1))

Direktiva Sveta 69/335/EGS	(UL L 249, 3.10.1969, str. 25)
Točka VI.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1972	(UL L 73, 27.3.1972, str. 93)
Direktiva Sveta 73/79/EGS	(UL L 103, 18.4.1973, str. 13)
Direktiva Sveta 73/80/EGS	(UL L 103, 18.4.1973, str. 15)
Direktiva Sveta 74/553/EGS	(UL L 303, 13.11.1974, str. 9)
Točka VI.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1979	(UL L 291, 19.11.1979, str. 95)
Direktiva Sveta 85/303/EGS	(UL L 156, 15.6.1985, str. 23)
Točka V.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1985	(UL L 302, 15.11.1985, str. 167)
Točka XI.B.I.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1994	(UL C 241, 29.8.1994, str. 196)
Točka 9.1 Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003	(UL L 236, 23.9.2003, str. 555)

DEL B

Seznam rokov za prenos v nacionalno zakonodajo

(iz člena 16(1))

Direktiva	Rok za prenos
Direktiva Sveta 69/335/EGS	1. januar 1972
Direktiva Sveta 73/79/EGS	—
Direktiva Sveta 73/80/EGS	—
Direktiva Sveta 74/553/EGS	—
Direktiva Sveta 85/303/EGS	1. januar 1986

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Direktiva 69/335/EGS	Ta direktiva
Člen 1	Člen 7
—	Člen 1
Člen 2(1)	Člen 10(1), prvi pododstavek, in člen 10(2)
Člen 2(2)	Člen 10(3)
Člen 2(3)	Člen 10(4)
Člen 3(1), uvodno besedilo	Člen 2(1), uvodno besedilo
Člen 3(1)(a)	Člen 2(1)(a) in Priloga I
Člen 3(1)(b)	Člen 2(1)(b)
Člen 3(1)(c)	Člen 2(1)(c)
Člen 3(2), prvi stavek	Člen 2(2)
Člen 3(2), drugi stavek	Člen 9
Člen 4(1)(a)–(f)	Člen 3(a)–(f) in člen 10(1)
Člen 4(1)(g) in (h)	Člen 5(1)(d)(ii)
Člen 4(2), prvi pododstavek	Člen 3(g)–(j), člen 7(3) in člen 10(2)
Člen 4(2), drugi pododstavek	—
Člen 4(3)	Člen 5(1)(d)
Člen 5(1)(a)	Člen 11(1)
Člen 5(1)(b)	Člen 11(2)
Člen 5(1)(c)	Člen 11(3)
Člen 5(1)(d)	Člen 11(4)
Člen 5(1)(e)	Člen 11(5)
Člen 5(2)	Člen 11(6)
Člen 5(3)	Člen 12(1)
Člen 6(1)	Člen 12(2), prvi pododstavek
Člen 6(2)	Člen 12(2), drugi in tretji pododstavek
Člen 7(1), prvi in drugi pododstavek	Člen 4, člen 5(1)(e)
Razveljavljeni člen 7(1)(b)	Člen 4(a)
Razveljavljeni člen 7(1)(bb)	Člen 4(b)
Člen 7(1), tretji pododstavek	—
Člen 7(2)	Člena 7 in 8
Člen 7(3)	Člen 12(3)
Člen 8	Člen 7(5) in člen 13, prvi pododstavek
—	Člen 13, drugi pododstavek
Člen 9	Člen 14
Člen 10	Člen 5(1)(a)–(c)
Člen 11	Člen 5(2)
Člen 12	Člen 6
Člen 13	Člen 15(1)
Člen 14	Člen 15(2)
—	Člen 16
—	Člen 17
Člen 15	Člen 18
—	Priloga I
—	Priloga II
—	Priloga III